šimiiiiiimiimiiuiiiimiiiib .<0 ^ C" ^ XM i W A * ) » 1 m ^illllllHHIIHHIHlIHIHIlIlHg LETNIK XXXIII. - VOLUME XXXIII. JUL,- AVG.1982 -PUBClSHED M0NTHLY BY silIlllIlIlllIlllflllllllllllllllllllimilllilillllNiiiiiiiiiiiiig SEDAJ SE DEL SLOVENSKE CERKVE NEKRITIČNO PRILAGAJA S «j» NAŠI DRUŽBENI STVARNOSTI, SICER V DOBRI VERI, DA BI KORISTIL CERKVI IN DRUŽBI, NI PA TO TEMELJNA USMERJENOST VEČINE E CERKVE NA SLOVENSKEM. * SLOVENSKA CERKEV BI MORALA BOLJ ZAVESTNO IN ODLOČNO SS STATI NA STRANI SVOBODE ZATO, KER JE SVOBODA OD BOGA, KO S BRANI SVOBODO, BRANI BOŽJO PRAVICO. S . (Iz slovenskega verskega tiska v matični domovini) S IlllltlMIIMIIIIIIIIIIIIII|lllllllllllllllliiiuininiin.im..i SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6C 2T5 ŠTEV. 7r8. - No. 7.-6. $POZDRAV VSEM UDELEŽENOE M "Socializem mi ni tako jasen danes, kot mi je bil ko sem bil še mlad" (Milovan Djilas, 1982) SLOVENSKEGA D N E VA 25. JULIJA 82j Milovan Djilas, znani analist Marksistične idiologije in zadnje čase jugoslovanski oporečnik, je pred kratkim imel razgovor z John B. Oakes, novinarjem Nevv York Times-a, ki ga je ta časopis objavil dne 20 junija t.l. Iz tega razgovora ponatisnujemo par glavnih misli: V Jugoslaviji je 2 leti po Titovi smrti kriza političnega in gospodarskega značanja. Brez Tita Titov sistem razpada; Djilas ne ve,kje in kedaj se bo ta proces razpadanja končal. Federativna oblast ni uči "nkovita, med šestimi Republikami samimi. Režim je monopolističen in autoritativen, demokratične alternative niso dovoljene. Ce bi bile, bi Jugoslavija ne bila v nevarnosti. Toda brez liberalizacije sistema je dežela v veliki nevarnosti, da bo končala v kaosu. Režim ni v nevarnosti radi kake organizirane opozicije (te namreč ni z izjemo nekaj oporečnikov), ampak radi krize med tistimi, ki vladajo. To je najbolj očividno v nesoglasju med Republikami, ki se ne morejo zediniti v pogledu zunanje trgovine: kaj bi uvažali in kaj izvažali! Slovenija n.pr. najbolj razvita (Republika), ki zasluži več trde valute kot druge, vključno Hrvaške (z Dalmatinsko obalo in njenim turifom!), noče zgubiti kontrole nad temi valutami na račun drugih Republik. Ce bi Federalna vlada podvzela posebno drastične ukrepe za uveljavljanje svoje volje na tem področju, bo to prineslo resne nemire. Drugi problem je Kosovo in tamkajšnji Albanski živelj, ki zahteva status Republike (seveda s pravico odcepitve, ki je Republikam zagotovljena v The Selection Component in Canadian Immigration By: DR. J. KAGE MIAS N«w»" 1982 NO. 2 From the very dawn of Canadian history selection of people admitted to settle in the country has been a distinct feature of Canadian life. The first indication of the selec-tive approach dates back to 1627. vvhen the Company of New France vvas charged with colonizing the nevv territory. England and France vvere at vvar, and, at that time, it vvas decreed that only Catholics of French stock should be admitted. The settlement of Nevv France received greater impetus during the regime of Jean Talon, the first Canadian Minister of Employment. Trade and Commerce, vvho encour-aged the selective immigration of healthy young men and vvomen, artisans and tradesmen. The selective process continued during the period of almost open immigration which coincided vvith the territorial expansion of Canada, the establishment of the Dominion of Canada in 1867, and of the CPR railway vvhich spanned Canada from Halifax to Vancouver. The vast unpopulated lands induced an active immigration policy. The wel-come vvas extended to immigrants primarily from Continental Europe, but was almost closed to others. The period of open immigration ended vvith the outbreak of the First VVorld War. After W.W.I. immigration restrictions vvere introduced. Immigrant admission became a highly selective process. The selection vvas made according to occur pational qualificatjons or degree of relationship to a Canadian relative. Distinctions were also made between countries of emigration as to the degree of preference. Three categories were established for immigration purposes; preferred, non-preferred and other countries. A change took plače after W.W.il. To fill the expanding needs of Canada^ post-vvar economy, and also to fulfil international obligations tovvards refugee resettlement, the immigration gates vvere vvidened. At the same time, W.L. Mackenzie King, then Prime Minister of Canada, issued a statement vvhich pro-mulgated that: It was the aim of the government to build up the Canadian population by immigration as wel! as by natural increase; immigrants should be admitted only in accordance with the rate that they could be absorbed; the flow of immigration must not make any fundamental changes in the character of the Canadian population; it vvas not e fundamental right of any alien to enter Canada -A re-orientation in the selective process took plače in 1962. Tvvo important innovations vvere introduced: the removal of racial or national preference, and the establishment of the unsponsored cate-gory. There vvere several reasons which prompted the changes; fac-tors whichhavea continued bearing on the situation today. Among other aspects, it vvas stressed that the 1962 revisions vvere guided by the Canadian Bili of Rights and, from the international point of vievv, the Minister of that time suggested that the nevv nations of the vvorld vvould be vvatching vvith interest to see hovv sincere Canada vvas in applying its immigration policy and the kind of reception the Canadian people vvould give to the nevvcomers. The Minister stated: "We have here a golden opportunity — perhaps there may not be too many more — to demonstrate to these people that Canadians, too, realize that the winds of change are blovving. The maturity vve show today can reap big dividends for future genera-tions". Thus the admission of immigrants is an issue which is intertvvined vvith a number of international aspects and domesticconsiderations. Some of the ouestions to be ansvvered are: Hovv great is Canada's capacity to receive immigrants? Are Canadians prepared to share vvith nevvcomers the inevitable pains of culture shock? Hovv fast should the Canadian population grovv? What are Canada's responsibilities tovvards refugees and other persecuted groups? Hovv can distribution of immigrants be made more equitable among regions, cities and rural areas of Canada? Hovv does immigrant admission affect the Canadian ethno-cultural balance or the concept of multiculturalism? These are not easy questions to ansvver. Some of the issues do not lend themselvefe either to statistical or scientific analysis because, vvhile legitimate in essence, they are elu-sive empirically and involve distinct questions of values, politics, etc. At the same time the ansvvers must be sought and debated, if an intelligent policy is to be formulated. Nor vvill any decision satisfy everyone. Immigration is a cardinal ingredient of Canada's social policy, subjectto the changing circumstances. Of necessity, the long (erm goals must consist of reasonable short term ones. It must also be remembered that the issues involved reach beyond the sphere of immigration; it is one of the components jn the var-ious political, economic, and social' issues that it faces. Canada's immigration policy is not that of selective purity, but one that suggests it is hetter to do good than to feel good. It is a policy vvhich attempts to provide for a flexible response to situations, vvhile main-, taining a balance betvveen a range of international and domestic con-siderations. It is this functional approach vvhich for the past decade enabled Canada to respond to the concept of universality, anticipate ceruin trends and recognize emerging actualities. Canadas pos-ture regarding the admission of immigrants is based on the concept of enlightened self-interest and also humanitarian considerations. Much also depended on the political ciimate. After ali, in the real vvorld, one can only choose available options, not ideal ones. Canada is the product of immigration. Beginning vvith the first French settlers and to this present day, immigration has remained a vital part of Canada's lite and Ustavi). Nadalje bolgarska zahteva (ki jo podpira Sovjetska Zveza), da jugoslovanska Republika Macedonija spada k Bolgariji. Se drugi problem je tendenca slabljenja Titovega političnega centralizma. Ta se slabi na račun bolj avtonomne uprave posameznih Republik, katerega posledica bo, da bo vsaka Republika razvila svoj svojski notranji sistem, ki bo medsebojno bistveno različen med Republikami. Organizacija industrije, kakor tudi oblika in moč delavske samouprave se bo spremenila. Končnlo pa se tudi struktura komunistične Partije same. Ta že danes ni ideološko enotna (kar ni čudno, ko celo ideolog Djilas sam priznava, da mu danes - na stara leta (71 let) -ni več tako jasno kaj socializem je in kaj ni, kot mu je bilo "jasno", ko je bil še mlad). Ekonomsko je dežela v težavah. 2ivljenjski standard v zadnjih treh letih se je jasno znižal. Inflacija je visoka - najmanj 40% letno, nezaposljenost je 12% in še narašča, posebno med visoko kvalificiranimi delavci in izobraženci. Kakšna je po Djilasu rešitev iz \ ekonomske krize? Malo več privatnega sektorja, več pov-darka na tržno gospodarstvo, čeprav Djilas prizna, da to ne diši preveč po Marksizmu, o katerem je mnenja, da je zmotljiv na več področjih; Marksizem je n.pr. trdil, da je sposoben končati mednarodne konflikte. Pa poglejmo Vietnam, Kambodijo, Etiopijo, Somalijo itd. Učil je, da bo odpravil pojem države. Toda pod komunizmom postaja institucija države močnejša in močnejša, v njej pa priviligirano birokracijo.Poglejmo n.pr. samo Jugoslavijo, kjer imamo enega birokrata za vsake tri produktivne delavce. Da v Jugoslaviji ni civilnih svoboščin dokazuje dejstvo, da je trenutno v ječah najmanj 100C političnih jetnikov, 6000 državljanom so pa oblasti odvzele i2 političnih razlogov potne liste. V pogledu teh svoboščin Jugoslavija procentualno ni dosti boljša od Sovjetske Zveze. Kaj misli o Poljskih dogodkih in stališču, ki ga je do teh dogodkov zavzelo vodstvo ZDA. Djilas je mnenja, da so razmere in pogoji na Poljskem precej drugačni kot v Jugoslaviji. Zato verjetno Jugoslavija ne bo sledila Poljski (Bog ve zakaj je spremenil o tem svoje mnenje, ko je še pred nekaj meseci izjavil, da bo Poljski sledila Jugoslavija; glej S.D. mesec januar 1982). Razlogi, ki jih Djilas navaja za svojo trditev so prvič ker Cerkev v Jugoslaviji nima takega vpliva kot na Poljskem, drugič so pa narodne ambicije v Jugoslaviji močnejše kot razredne tendence. Prebivalstvo v Jugoslaviji ni naklonjeno k razredni borbi kot r.a Poljskem. Jugoslavija nima delavskih gibanj, čeprav bi bilo dobro, da bi imela delavske unije ali celo neodvisna združenja izobražencev. Djilas trdi, da je politika ZDA do Poljske pravilna, čeprav ne dovolj efektivna. Reaganova zunanja politika je boljša kot Carterjeva, ki je bil dober le za national policy. Nor can Canadians ignore their common immigrant background. The difterences are in degree only: for some, the immigrant experience is personal, for some it relates to the immediate past, while for others, it is-inherited. Se ena slika udeležencev uspešnega drugega festivala slovenske folklore v Ameriki. 3. in 4. julija na Slovenski Pristavi v Geneva parku - Ohio - ZAD je žel uspehe, ki so jih udeleženci zaslužili. Na sliki nastopajoči iz Clevelanda. Kaj storiti v počitnicah? + Ce si v Torontu, lahko v enem popoldnevu obiščeš „Black Creek Village", kjer ti postrežejo s stvarmi iz pretekle in polpretekle Važna novica za ontarijske upokojence S prvim julijem je mesečna podpora ontarijske vlade (poznana kot ,,gains") bila zvišana za samske na $6.357.36 in za poročene posameznike na $6.021.36, tako da bodo imeli skupno pokojnino samski $529.28 na mesec in poročeni po $501.78 vsak. Za podrobnejše informacije kličite na: 965-8470. človeške pravice. Sedanja politika ZDA je bolj praktična, bolj realna, bolj kritična do SZ. Carter je podcenjeval Sovjetsko Zvezo, tudi Nixon. Čeprav je Djilas sam proti jedrnemu orožju, je mnenja, da dokler ga imajo Sovjeti, je potrebno da ga imajo tudi ZDA. Pod Reaganovo administracijo se Jugoslovani počutijo bolj varne. Ce bi SZ intervenirala v Jugoslaviji, bi ZDA vsaj ne bile nezainteresirane. 'Carter bi protestiral in molil k Bogu naj reši Jugoslavijo. Opomba uredništva: Seveda je Djilas previdno zamolčal vedno večjo gospodarsko odvisnost Jugoslavije od SZ. Prav tako se ni dotaknil tega, o čemer se je na skrivnostnih obiskih, Gromikovega v Beogradu in Ljubiča v Moskvi, o bodočnosti Jugoslavije razpravljalo. dobe. V tako imenovani ,,Burwick hiši" ti postrežejo s svežim pecivom, kot je to bilo pred 150 leti. Prav tako lahko občuduješ kovača, ki čisto po stari metodi izpred 150 let kuje in nabija tnalo. V Fort York utrdbi blizu prostorov mednarodnega razstavišča pa ti študentje v uniformah „od včeraj" prikažejo strumno korakanje in vojaške vaje iz časa, ko smo še bili v vojnem stanju z ZDA. Za vse to ti ni treba ,,potovati" predaleč! Vse za razvedričo vseh članov družine! ,.ANGEL UBOŽNIH", MATI TEREZA je koncem junija obiskala VVinnipeg in Toronto, kjer je govorila na zborovanju ,,YouUi Core", ki se zanimajo za reveže v tretjem svetu in širom sveta. |N; s? Na severu . . . Terry Fox spomenik so uradno predstavili javnosti 26. junija na tako zvanem rfljglednem prostoru „Terry Fox Scenic Lookout" blizu Thunder Bay-a. Spomenik kanadskega heroja, ki je tekel od vzhoda proti zahodu z eno leseno nogo je 9. čevljev visoka in ga je naredil kipar Manfred Pirwittz iz Ontaria. (Foto: Geoffrey Frazer) Haigov naslednik Shultz • Bogoslovni profesor dr. Franc Rode je bil imenovan za podtaj-nika vatikanskega tajništva za neverujoče. sLo\>ensk<\ FOR A FREE SLOVENIA Subicriptkm rates « $12.0« per year »1.00 single Issue. * Advertising I column x 1" $4.20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada «4« Euclid Ave., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA iihaja prvega v mesecu Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado$12.-, la Argentino750.-peiov, za Brasilijo ISO.- kruzeirov, sa Anglijo (0,- illingov, za Avstrijo 1(0 iilingov, za Avstralijo 10,-avstr. £, za Italijo in Trst 2400.- lir. za Francijo 1800.- frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem urednlitva in izdajatelja. Cena za letalsko poŠto po predhodnem dogovoru. TORONTO • Gospodični Aleksandri Hab-ljan, ki je spomladi na Torontski univerzi diplomirala iz zobozdrav-niške vede, čestitamo in ji želimo mnogo uspeha v novem poklicu! • Profesorja Andreja Pahulje je prijetno presenetila štorklja z dvema sinkoma. Srečnim staršem iskrene čestitke! • Dr. Janko Šifrer, veterinarski zdravnik, je 10. junija po težki in daljši bolezni odšel v večnost. Prizadeti družini izražamo naše iskreno sožalje! • Paviljon Ljubljana, ki predstavlja Slovence na tradicionalnem festivalu "Karavan" v Torontu, se je tudi letos zelo uspešno predstavil širši javnosti in žel mnogo pohvalnih komentarjev številnih obiskovalcev. Miss Ljubljana gospodična Mojca Končan je spretno opravila svojo vlogo gostiteljice, župana gg. France Brence in Janez Mesec sta bila duša predstav, zlasti g. J. Mesec, ki se mu prav pozna večletna praksa. Plesalci "Mladi glas" so izvrstno izvajali prijetne plese, godba "Karavanci", ki jo vodi profesor g. Andrej Pahulje je bila neumorna. Tudi kuharice in gospe, ki so skrbele za kulturno razstavo, so spretno opravile svoje delo. Čudno se nam pa zdi, da je tisti, ki je sestavljal slovenski jedilni list, letos pozabil na tipično slovensko potico in pa kranjske klobase, vključil pa "shishkebab", ki so ga poleg Slovencev oglašali le še paviljoni Beograd, Skopje in Solun (ne pa Zagreb in Dubrovnik!). - Posebej pripravljena in lepo urejena lovska soba bi nam pa bila vsem gotovo v ponos, če bi bila pripravljena za vsakoletno športno razstavo na torontskem razstavišču, kjer bi se kosala s številnimi kanadskimi lovskimi organizacijami, ki na taki razstavi oglašajo svojo delavnost in ugodnosti, kot pa za karavano, na kateri naj bi Slovenci pokazali svoje kulturne posebnosti, narodne običaje,šege in navade. • V soboto zvečer ob pol sedmi uri je bila petega maja 1982. v Nevv Torontski slovenski cerkvi (na Brown's Line) spominska maša za vse pobite domobrance in vse druge žrtve komunistične revolucije med drugo svetovno vojno in mesece po njej, ki jih je pobila rdeča zver — pijana krvi . . . V občuteni pridigi se je duhovni vodja društva ,,Tabor" č.g. J. Casl, C.M. spomnil teh nepotrebnih žrtev slovenskega naroda in med ostalim nanizal nekaj tukaj podanih misli. Tako je dejal: —Vem, dafeo med vami bratje in sestre onih trpečh bratov in sestra, na primer naša č.s. Miranda-, pet njenih bratov, vsi mladi, je padlo. Ali gospe Krdmar, Levstik in drugi. O teh barbarstvih pričajo tisoči pobitih kakor tudi tisoči še živih prič, ki so bežale pred rdečo zverjo 1. 1945 in dobile zavetje v Argentini, Ameriki ali Kanadi. Morda vas zanima da, o teh dogodkih pričajo tudi trije dokumenti v naši lepi cerkvi na Manningu. Malo zgodovine. Naša lepa cerkev Marije Pomočnice na Manning ulici je bila dozidana 1. 1954 . 8. decembra - tega leta (1954) je imel ob 7 uri zvečer prvo sv. mašo v novi cerkvi že pokojni naš voditelj škof Gregorij Rožman. Pri tej sv. maši je zagorela večna luč, človeško znamenje, da je med nami naš gospod Jezus Kristus v zakramentu Sv. Reš"jega telesa. 19. decem- bra istega leta (1954) pa je sam torontski nadškof kardinal McGuigan slovesno blagoslovil vogelni kamen in vso cerkev. Verjetno je tu med vami kdo, ki je bil sam v cerkvi tedaj. Ta prvi dokument je vzidan v vogelni kamen naše prve cerkve v tfanadi in ima naslednji napis: To cerkev, posvečeno Mariji Pomagaj, so zidali slovenski katoličani, ki so kot odločni nasprotniki brezbožnega komunizma ob koncu druge svetovne vojne 1. 1945. morali zapustiti svojo domovino Slovenijo, kjer je prišel na oblast komunizem. Največ so s svojimi darovi k zidanju te cerkve pripomogli slovenski katoličani v Torontu, kjer jim je torontski nadškof kardinal McGuigan 1.1953 dal lastno narodno župnijo. A mnogo so jim pri gradnji pomagali slovenski katoličani po drugih krajih Kanade in Združenih držav. Narod naš dokaze hrani. Drug tak dokument so orgije v naši lepi cerkvi na Manningu. Takoj od začetka je bil v cerkvi harmonij na katerega je igral naš vedno zvesti goriški rojak Jurij Eržen. Doma je imela vsaka večja cerkev tudi orgije, ki so povzdigovale slovesnost našega bogoslužja in podpirale pevce in dvigale duše vseh k Bogu. —" "O teh orglah sta pisala v Božji besedi tedanji župnik g. Kolarič, kakor tudi njegov pomočnik, vsa ta leta vaš župnik g. Kopač. Nove orgije na piščali je nasvetoval tudi Msgr. Ronan, rektor škofijske glasbene šole, voditelj mladih pevcev, ki pojejo pri slovesnostih v stolni cerkvi in med njimi je tudi nekaj naših mladih slavčkov. Nove orgije so želeli pevci in organist in tudi večina naših faranov - - Ce se ne motim, nekateri izmed tistih pevcev so še danes na koru. Hvaležni smo jim. In te orgije naj bi bile spominske orgije, - Memorial organ, - v spomin padlim domobrancevm in drugim protikomunističnim žrtvam, vsem, ki so dali svoje življenje za vero cerkev in domovino. Orgije so bile narejene v Nemčiji. Izdelala jih je tvrdka Walcker, ista tvrdka, ki je izdelala nove orgije za mariborsko stolnico. 22. dec. 1957. je te orgije blagoslovil tedanji pomožni torontski škof Marrocco. Zraven je stal naš vedno zvesti organist i Jurij, pritisnil je na orgije in: „Z glasnim šumom s kora orgije so donele .., druži se donenjem glas soseske cele." Narod naš dokaze hrani! In tretji dokument je v naši cerkvi Marije Pomagaj pri vhodu na levi strani. Pod tem spomenikom je navadno šopek cvetja. Na črni marmornati plošči pa je napis v slovenščini in angleščini: "V SPOMIN vsem Slovencem, ki so žrtvovali svoje življenje in ki so trpeli za VERO in DOMOVINO v času komunistične revolucije 1941-1945 in v dneh komunistične strahovlade na Slovenskem. Zveza slovenskih protikomunističnih borcev. 26. oktober 1958. - - -" „- - - Tudi voditfelji one slovenske zločinske tolpe so bili vsi krščeni in večina že odgovarja Bogu za svoja dela. Vsi se namrev moramo prikazati pred božjim sodnim stolom. Vsi bomo sojeni po svojih delih, ponavlja sveto pismo. Celo na zadnjih straneh svetega pisma piše: Božji zakon nam zapoveduje, da želimo vsakemu vse najboljše, tudi največjemu sovražniku, to je, da bi tako živel, da bi se zveličal. A gotovo ponavljamo tudi po sv. pismu: Sovražim njihova dela, - in zopet ponavljam s škofom Rožmanom: ,,Verujte mi, komunizem je satanizem. Dobro FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS MILI KUS (416) 361-2379 RES: (416) 967-9147 Merrill Lynch RoyaI Securities Limited TORONTO DOMINION CENTRE TORONTO ONTARIO M5K 1C2 • Korotanov letni koncert je bil letos prav prvega maja. Pevci in pevke pod vodstvom ing. Frančka Gorenška so v Slovenskem domu na St. Clairju podali zares odličen koncert, ki ga so posvetili to pot Koroški. Med udeleženci koncerta je bil tudi g. Metod Milač, prvi pevovodja Korotana. Prihitel je na koncert iz Syracuse, N.Y. • Obe Slovenski šoli, pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti, sta se spomnili svojih mater s posebnim sporedom ob obhajanju materinskega dneva. • Mladi harmonikarji so s svojim koncertom 28. maja pri Sv. Vidu zares navdušili svoje številno občinstvo. Letos so inštrumentom dodali še fantovski zbor, ki je vse navzoče presenetil in razveselil s svojo izvedbo. • V petek 4. junija je 'Nationali-ty Services' pripravila v SN D na St. Clairju banket na čast ge. Josephine Voinovich, matere elevelandskega župana. Prireditev je bila zelo prisrčna, posebno }«po sprejete so bile besede zahvale slavljenke. V svojem govoru je ngalasila, da je Slovenka in je ponosna na to. • V nedeljo 6. junija je bila otvoritev Pristave za letošnje leto. Na Pristavi je bilo vse počiščeno in pokošeno, saj je na Spominski dan tam delalo lepo število članov in posebno Taborcev. Ves dan so posvetili lepšanju tega slovenskega koščka zemlje. Tudi bazen je bil že pripravljen, da sprejme kopalce. Na žalost pa je bil dan piknika deževen. Sv. mašo je moral opoldan opraviti F. Viktor Tome v dvorani. Prav tako sta bila tudi koncerta USS godbe na pihala in Mladih harmonikarjev pod streho. Po sveti maši so postregli z dobrim kosilom. Ljudi pa ni dež prav nič prestrašil, prihitelo jih je na Pristavo nepričakovano veliko. Vse poletje se bodo sedaj vrstile različne prireditve na tem prostoru, tako, da bo vsako nedeljo živo vs« pov- ga poznam. Satan vedno laže. Satan vedno ubija. Tako dela komunizem. Vedno ubija vest mladine, ko vedno laže, kako ne-znanstvena je vera. Ravno pred par dnevi sem zopet bral v sv. pismu Kristusove besede: Mt -186 . . . Kdor pohujša katerega teh malih, ki vame verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in da bi se ga potopilo v globočino morja. Plačilo za greh je smrt, -večna smrt za velike grehe. Zanimivo, kako je že naš svetniški kandidat Slomšek sodil pred več ko 100-leti o komunizmu: O^omunist, poberi se, tvoj nauk slepar je iz pekla, ljubezen Bog od nas želi, ne pa oropati ljudi! Zadnji cerkveni zbor je prosil državne poglavarje, naj dajo bož jo,versko svobodo. Podpisali so slovesne izjave o svobodi vere, a kako to dr&zijo? S škofom Rtjhanom z dušo in telesom obsojamo komunizem, v praksi elito največjih svetovnih zločincev iri kot pravi domobranci obnavljamo zvestobo Kristusu božjemu Kralju naših duš! ---" Cleveland • Kot vsako leto je tudi letos protikom unistično društvo Tabor v soboto po Veliki noči 17. aprila priredilo večerjo z zabavo v Narodnem domu na Holmes Avenue. Za ples so igrali Veseli Slovenci, tisti pa, ki niso plesali, so pa imeli priliko pokramljati s prijatelji. $5,000 VAS PRIVEDE BLIŽE K LASTNEMU DOMU ČE STE NAJEMNIK, TUKAJ JE PODŽIG POSTATI LASTNIK DOMA: Od sedaj naporej do 30. oktobra 1982 vam ontarijski najemniško-nabavni program nudi brezobrestno posojilo do višine $5000 in za dobo 15 let, če ste bili prebivalec Ontari-ja vsaj za dobo 12 mesecev, ali če niste nikoli posedali lastni dom. Posojilo se nanaša samo na novo izgrajene hiše. TAKO DELUJE TA NAŠ PLAN. Ce se odločite kupiti dom, morate narediti minimalno naplačilo 10% nabavne cene. Najemniško-nabavno posojilo (The Renter-Buy Loan) bo v višini naslednjih 10% do maksimalne višine $5.000.-. To posojilo mora biti dodano celokupnemu naplačilu. 15-letno, brezplačno posojilo ni treba vračati naslednjih 10 let, -odplačilo začne šele v 11 letu. NABAVNA CENA. Nabavna cena ne sme presegati vsote $115.000.- v Metro Torontu in v okolici. Drugod po Ontario je maksimalna nabavna cena $90.000.- DOMOVI KI PRIDEJO V POŠTE V. Katerakoli hiša ki je primerna za stalno bivanje preko vsega leta, pa še ni bila v uporabi kot taka za stalno prebivanje. To vključuje „condominiums", ,,mobile homes" in „owner-built units". Domovi, ki so v preprodaji ne pridejo v poštev. LJUDJE, KI PRIDEJO VPOŠTEV Posamezniki in poročeni lahko zaprosijo, toda poročeni lahko napravijo samo eno prošnjo. Ce ste vi ali vaš soporočenec že posedovali stanovanjsko hišo (izjema je prazno zemljišče in sezonsko prazna letna hišica -cottages) v zadnjih 12 mesecih pred dnevom vložitve prošnje, ne prihajate v poštev. „Korporacije", „Trustees" in „Partnerships" tudi ne pridejo v poštev. KDAJ MORA NABAVKA BITI NAREJENA Ta načrt je stopil v veljavo 14. maja 1982 in se izteče 30. oktobra 1982. Nabavljene enote morajo biti zasedene kot glavna stanovanja na dan, ali pa pred 30. aprilom 1983. KLIČITE ALI PIŠITE ZA NATANČNE INFORMACIJE. Tu smo nanizali le glavne točke tega ,,Ontario Renter-Buy Programa". Za popolne informacije kličite Ontario Mortgage Corporation, 60 Bloor Street West, llth floor, Toronto, Ontario M4W 3B8. Telefonirajte: Toronto area: 963-1560. Zunaj Toronta: 1-800-268-115 (brezplačno) Ontarijska vlada - dela v pomoč ljudem. Ministry of Municipal Affairs and Housing ©Ontario Claude Bennett, Minister VVilliam Daviš, Premier To meet Ontario's housing needs ol today and lomorrow. Iz Bs. A i resa Argentina • Slovenska skupnost se je pod okriljem Zedinjene Slovenije v nedeljo 13. junija polnoštevilno zbrala pred spomenikom Gral S. Martina in s polaganjem vencev s slovenskimi zastavami počastila spomin komunističnih žrtev v domovini in padlih na Malvenam. Argentinska televizija je prenašala to spominsko svečanost in televizijski napovedovalec je v razgovoru s polkovnikov g. E. Cofom tolmačil pomen tega slavja. Pohvale vredna je bila po-jasnitev g. Cofa, ko je govoril o slovenskih izseljencih in okrepil resnico, da je med tisoči izseljencev večina (12.000) političnih emigrantov. Jfarodne noše (nad 100) in številni prisotni so dali s tem slavju pravi pomen. —NE KO • Premirje med Anglijo in Argentino sta podpisalo te dni argentinski general Menendez in angleški general Moore. Narod je sprejel poraz viteško in 15. junija naj bi narodu govoril prezident general Galtieri. Pred vladno hišo < se je zbralo okrog 4 tisoč levičarjev in desničarjev, ki so hoteli manifestirati proti vladi. Policija je energično nastopila, razpršila demonstrante, ki so želeli obnoviti svoje znane nastope. Cez dve uri je govoril prezident. Govoril je o bodočih perspektivah in podčrtal z odločnimi besedami supremne žrtve in junaštvo malvinskih bor cev, katerim celo Angleži pri^ navajo junaštvo. V Bs. Airesu o Angleži izročili nad tisoč ustnikov, po poročilih pa jih imaj<. še 16.000. Od premirja je odvisnanjih bodočnost, od angleške akcije pa zlasti bodoče razmere med sovražnikoma. Ni nobenega dvoma, da bo Argentina tudi v bodočnosti odločno vztrajala po argentinski suvereniteti na Malvinskih otokih. Ni izključeno, da bo argentinska vlada v določneme času spremen>la svoj status in okrepila solidarnost argentinskega naroda z demokracijo, z novo vlado in v določenem času tudi volitve. - NEKO • Sv. oče J. Pavel II. bo po izjavi kardinala RS. Henriquez-a (Chile) obiskal Chile in Argentino in proslavil z obema narodoma definitivno razdelitev Beagle-ja — prihodnje leto. Ta eventualna rešitev spornega problema bi gotovo olajšala vladajočo atmosfero na južnem kontinentu in po raznih akcijah na Antarctidi dobila vedno jasnejši strateški pomen. Prvi slovenski kovanci Na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini in vsemogoče druge priložnosti, so ovekovečeni Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, Slomšek in J.E. Krek. Na drugi strani so še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol ter mariborski in ljubljanski grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo, ker so cena še, posebej sedaj ko sta ceni zlatu in srebru padli, več kot ugodna. Srebrna serija je na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA $93.-, zlata serija v krasni šatulji pa USA $348.-. Za informacije kličite: Dr. Peter Urbane, 1 Daleberry Plače, Don Mills, Ont., Canada, M3B 2A5 — tel. 447-4332. Mohorjeva knjiga: družina in dom številka 10 stran 148 Vinko Beličič: Leto borove grizlice Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je izšla v okviru letošnjega knjižnega daru dvanajsta leposlovna knjiga tržaškega pesnika in pisatelja Vin- Vinko Beličič ka Beličiča pod naslovom „Leto borove grizlice". Ce je v pesništvu ve£ ali manj sklenil svojo pot, pa vztrajno nadaljuje s črticami, kjer je pravi mojster. Tudi nova knjiga — „Leto borove grizlice" — prinaša na 106 straneh 20 črtic, ki imajo to posebnost, da je v vseh glavni junak Ambrož (pisatelj sam), dogodki pa se odvijajo v enem letu, zato je knjiga po pisateljevem mnenju lahko tudi povest. Kot že v prejšnjih knjigah tudi v tej Beličič veliko premišlja o sebi, o svojem življenju: rad bi se izpopolnil, pretresa sebe in svet, ki sta nujno povezana. Vsako jutro moli tudi za tele kreposti: „Vodi me po poti modrosti... pravice ... dobrote ... potrpežljivosti (potrpežljivo- sti!) ... zvestobe ... stanovitnosti ... budnosti... In poguma! Navdihuj mi dobre misli, blagoslavljaj trdne sklepe!" Knjiga „Leto borove grizlice" je polna drobnih dogodkov, ki so razvrščeni skozi eno leto pisateljevega življenja. O vsem govori telo odkritosrčno, iskreno in pogumno, naj bodo to šola ali današnje razmere v njegovi domovini (rodil se je v Beli krajini, op. ur.). Toda čutiti je, da je za vsem velika pisateljeva ljubezen do mladine in slovenskega naroda. Pripovedovanje je zgoščeno, jezik pretehtan, izbran in mnogo poveden, da poje in zveni kakor pesem v prozi. Po: M. Jevnikar (Mladika, okt. 81) Knjiga stane S 45 — Definicija svetovnega Tavnotežja sod: pri kapelici, ob baru ter kuhinji in seveda v bazenu. Buenos Aires, June 1982 Razgovor med dvema evropskima politikoma - F. Dllrel (D.D.R.), izdajateljem „Ro-ro-ro-Aktuel", in ameriškim fizikom prof. E. Teller-jem je zanimiv. Navajam le del njunih izjav. Teller: ,,Jederno orožje je bilo desetkrat učinkovitejše kot staro orožje. Potem je prišla bomba, ki jo je po svoji sili prekašala tisočkrat. Danes pravzaprav ni več nobenega absolutnega orožja." Diirel: „In kot strašilno?" Teller: „Niti za ustrahovanje! Jaz sem proti ustrahovanju, kajti to ni nikakor ravnotežje. Sem za ravnotežje človeškega obstanka. Potrebujemo orožje, s katerim bi bilo mogoče ustaviti 40 tisoč sovjetskih tankov . . ." Diirel: „Kot strašilo?" Teller: „Ne kot strašilo, temveč kot obrambno orožje, če bi sovjeti napadli zahod s konvencionalnim orožjem. Danes obstoja možnost to orožje uničiti, ne da bi uničili mesta, ne da bi škodovali nezavez- niškim civilom, če isti ne bi bili v (? op. v jo središču napada . pisca) Diirel: „Potem ima neutronska bomba iste lastnosti - po vaši logiki - kot ustrahovalno orožje - --Imamo torej ljudi, ki hočejo uveljaviti svoje sisteme, ki naj bi dopolnili človeško sliko (image) globoko v 19. stoletje . . . med tem, ko vi že posegate v 21 stoletje - - - Človeštvo dveh svetov si danes ne dovoljuje več predpisovati oboroževalni tehniki, ki ustrahuje - - - Vi nočete razumeti kaj teži človeštvo v srcu in glavah. Ta svet se hoče otresti zgodovinske faze maloštevilnih, ki hočejo z orožjem določevati usodo človeštvu. Tega mi nočemo . . .!" Teller: ,,Hiroshima - - ne! Mislimo rajše na dejstva odločujočih - - - Mislimo mirno - - - in potem bomo govorili o politiki - - -Prva svetovna vojna je začela s svetovnim oboroževanjem - - - in Hitler je postal čez noč vojaška sila - - - Druga je končala z razoroževanjem, ker so to demokracije želele - - - Da bomo želi mir, moramo biti močni, moramo ta mir braniti s silo - --Prepričan sem, da kremeljski možje žele mir, na žalost, da ti dajejo prednost sili pred mirom - --(Sv. oče je v Bs. Aires-u dal svetu popolnoma drugačne smernice za ohranitev svetovnega miru - op. pisca.) ,,0 novi definiciji svetovnega miru" je razgovarjalo okrog 20C oseb na zborovanju v Banff-u. Ta konferenca je zaključila: „Potrebno je izčistiti strateške odločitve obeh svetovnih sil za jamstvo svetovnega miru - - - ir pospešiti njihovo razorožitev Potrebno je doseči ravnotežje napadalnih načrtov obeh sistemov - - - To bo od zahoda zahteve mnogo žrtev, bo pa zmanjšale nevarnost neutronske vojne." A.S. Knjige in revije CFPD, PATTERNS AND TRENDS OF CANADIAN COOPERATIVE DEVELOPMENT. Saskatoon, Sak.: Cooperative College of Canada, 1982. 155 strani. Cena: $7.- Pripravljalni odbor kongresa, ki je zaključil triletno pripravo načrta za bodoči razvoj zadružništva (Cooperative Future Directions Project - CFDP), je izdal za kongres zajetno poročilo o stanju zadružništva v Kanadi. Prvo poglavje govori o pomenu načrtovanja za vsako gibanje, če hoče usmerjevati bodočnost in ne biti samo trpni del zgodovine. Zadružništvo mora imeti svojo vizijo družbe, kakršno želi ustvariti. Poznati pa mora tudi zgodovino in sedajnost, da pametno izbere sredstva, s katerimi bo vsaj do neke mere uresničilo svojo Vizijo. Drugo poglavje daje kratek pregled razvoja zadružništva v Kanadi. Ta del se močno opira na zgodovino zadružništva, ki jo je napisal prof. lan MacPherson "Each for ALL" (1979). Tretje poglavje opiše kmetijsko zadružništvo, četrto potrošno zadružništvo, peto finančno zadružništvo (kreditne zveze ter zavarovalne zadruge). Šesto poglavje daje kratek pregled drugih vrst zadrug. Malo bolj podrobno opiše proizvajalne, ribiške, delavske, obrtniške in podobne zadruge, zadruge za varstvo otrok, za energijo in za boljšo izrabo energije, zadruge v indijanskih in eskimskih naselbinah, ter stavbne zadruge. Sedmo poglavje poroča o raznih študijah, ki so preučevale udeležbo članstva pri vodstvu zadrug, kar postaja vedno večji problem v velikih zadrugah ter zadružnih federacijah na pokrajinski in državni ravni. Osmo poglavje obravnava položaj uslužbencev v zadrugah, deveto govori o zadružnih zvezah ter njihovem odnosu do državnih organov. Pregled zadružništva francosko govorečih Kanadčanov (predvsem v provinci Quebec) daje deseto poglavje, dočim obravnava enajsto poglavje povezanost kanadskega zadružništva z zadružništvom ter trgovskimi zvezami na mednarodnem področju. Dvanajsto poglavje omenja nekatere probleme, ki jih morajo rešiti zadružniki, če se hočejo uveljaviti v družbi. Knjigo zaključuje bibliografija, ki pa podaja z izjemo enega uradnega poročila kvebeške vlade in zadružnega štirinajstnevnika Ensemble! zgolj angleške vire. Spričo dejstva, da objavljajo francosko govoreči zadrugarji mnogo več kot angleško govoreči, je to znatna pomanjkljivost knjige, ki skuša predstaviti celotno zadružništvo v Kanadi, čeprav je v celotnem delu več poudarka na zadružništvu angleško govorečih Kanadčanov, ki so tudi financirali celotni projekt. Kljub tej pomanj-klj^osti je to delo trenutno najboljši pregled zadružništva v Kanadi, ki je na razpolago in bo služilo vsem, ki se žele podrobneje spoznati z zadružništvom v Kanadi in bo koristno tudi šolski priročnik, kjer poučujejo zadružništvo. ® dreš Henry Ronald Cooper, Jr., FRANCE PREŠEREN. Boston: Twayne Publishers Inc., 1981. Izdano v Twaynovi zbirki svetovnih avtorjev (TWAS 620 Yugoslavia); v bibliografskih podatkih je Prešeren pravilno uvrščen med slovenske avtorje 19. stoletja). Delo je posvečeno prof. Radu L. Lenčku. Delo je znanstveni prikaz Prešernovega življenja in poezije, prikazano v zvezi z orisom družbenih in duhovnih razmer Slovencev za dobe njegovega delovanja. Profesor Cooper obravnava posebej Prešernove slovenske in nemške pesmi. S svojim delom je omogočil svetovni javnosti, ki ji je bil Prešeren dostopen v dveh zbirkah prevodov v angleščino (The Parnassus of a Small Nation ter Poems by Francč Prešeren -oba prevoda sta doživela drugo izdajo) globje razumevanje njegove poezije, ki je bila odločilnega pomena za razvoj slovenske samobitnosti. Knjiga ni samo pomembna kot vključitev slovenske poezije v mednarodno družino, marveč more nuditi vpogled v slovenski svet mladini slovenskega rodu, ki obvlada angleščino, ne pa več slovenščine v dovoljni meri, da bi mogla uživati Prešerna v originalu. • dreš Dr. Koroščeva "Oporoka" Profesor Ciril Žebot, ki poučije na Georgetown Univerzi v Washingtonu, objavlja zadnje čase v Ameriški Domovini serijo zanimivih člankov pod naslovom "Pred štiridesetimi leti", v katerih razčlenjuje slovenske politične tokove in njih razvoj med obema svetovnima vojnama. V teh člankih je prof. Zebot parkrat omenil takozvano dr. Koroščevo "oporoko", misli, ki jih je slovenski politični voditelj izrazil slovenskima akademikoma Francu Casarju in Cirilu Žebotu, ko sta ga ta dva leta 1934 obiskala na otoku Hvaru, kjer je bil dr. Korošec politični jetnik jugoslovanske Aleksadrove diktature. Ta oporoka je bila objavljana v posebni spominski številki "Straža v viharju" ob priliki dr. Koroščeve smrti v decembru 1940. Slovenška Država, ki svojim čitateljem priporoča, naj omenjene članke v A.D. preberejo, za to priliko ponatiskuje originalno besedilo te oporoke iz časopisa "Straža v viharju", ki ga hrani v svojem arhivu. (Uredništvo) lakaja Tlikjtliltk • fitiaeiai Itarilka ttaaa Dia 1-9« GatoUtaa aaročaina Dta«f- • Cafcavatf nUmmi JHrmim r Tlkarfa", I>kl|aoa, ti. 16.7«« Ljubljana, 17. decembru 1940 > £ Leto VII — Številka 14 ladafa: Konzorcij „Strai« * vikarja* (A. Tapai) • Urejaj«. A. Liporlek UradaUtro ia apravai L|«U|aa«. SaaMaiika 3/li. • Tlak Jugotlo*. tiskarna (J. Kramar! t) ■ Povsod Boga! Proč z Iberafnlml i« marksističnimi frazami, ki so tuje našemu narodu! Brez moralno obnovo v Bogu ne bo rešitve iz gospodarskega in socialnega kaosa. Delujmo zato v tem oziru s Katolliko akcijo! druiine, lole, to® vetrno In vse Javno življenje! Izpovedujmo v pisavi in rogovom vselej svoje katoliško Baziran je; ne bodimo bojaz- Ijlvd! Skrbimo za čisto slovensko ozemlje ob avstrijski, madžarski in italijanski meji! Preprečujmo povsod (v vseh panogah) tujerodno ekspanzijo na slovenskem ozemlje! Potenciranje slovenske narodne zavesti In kulture v obrambo proti nevarnostim tujenarodnih navalov! Druiine na) bodo ognjišča narodne, kakor tudi katoliike zavedli HN i v ■ §0\ mtm: im .V ^mm KftSSl t"' M - Držeč se smernic, podanih v papeževih okrožnicah, se izrekamo za korporativni družabni in gospodarski red osnovan na krščanskem organskem pojmovanju družbe, da se zajamči interes skupnosti in svoboda osebnosti! Izrekamo se za vodstvo narodnega gospodarstva v kmetijstvu, obrtništvu in industriji. Čuvajmo naše zadrugar-stvo, skrbimo za lnjegovo'icte-alnost in za njegovo .razširjanje, da bo lahko prevzelo naloge korporativnega gospodarskega reda I Ne izogibajmo se potrebnih socializaciji Obsojamo kapitalistični in komunistični gospodarski red! Odklanjajmo totalitetno ureditev države, izoblikovano v komunizmu in fašizmu, ki odvzema ostalim družabnim edinicam in poedincem vsako avtonomijo in svobodo! Oovedimo socialno pravičnost in socialno ljubezen v človeški družbi do popolne zmage t Ne nergajmo, ne podiraj-mo, ampak gradimo! Proč z nergači iz naših vrsti Ta vodila sta dobila akademika Ciril 2ebot In Franc Casar junija 1954 na Hvaru od narodnega voditelja kot smernice za nadaljnje delo •bnovltvenega pokreta, ki so ga započell predhodniki danainjlh Stražarjev fc 1932 v naSIh akademskih društvih In na univerzi. Vodila Je pisal narodni voditelj lastnoročno. E NOVA OPREDELITEV = mi um i imaii n= viziJE KANADSKEGA Smimmmiiiiii = ZADRUŽNIŠTVA I Pred tiemi leti so največje zadružne organizacje angleško govoreče Kanade (francosko govoreči kanadčani v Quebecu in ostalih provincah imajo svoje vzporedno vrhunsko zadružno organizacijo) dale na razpolago nad 300.000 $ za daljnosežen študijski in diskusijski program, ki naj bi na novo izrazil vodilne ideje, ki naj bi vodile zadružno dejavnost bodočih let. Namen tega programa ni bil, da bi nadomestili zadružna načela Mednarodne zadružne zveze, ki jih kanadske '.adruge v polni meri priznavajo, marveč da bi jih izrazili v odnosu do sodobnih družbenih težav. Pripravljalno delo je rodilo večje število študij in razprav, ki so znatno obogatile zadružno literaturo v angleščini (celotna serije stane trenutno samo $45 in jo je možno naročiti pri: Cooperative College of Canada, 141-105th Str. West, Saskatoon, Sask., S7N 1N3). V nad 40 krajih so imeli tudi okrožne sestanke, ki so obravnavali ista vprašanja. Razna poedina vprašanja so do večje podrobnosti študirali posebni študijski krožki deloma na sestankih za poedina okrožja, deloma s pomočjo pismene izmenjave misli. Taka vprašanja so bila n.pr.: demokratična kontrola, družbena odgovornost zadrug, delavske zadruge, itd. Zaključek tega dela je bila tridnevna konferenca v Ottavvi (14-17 junij). Udeležilo se je nad 300 delegatov, med njimi večje skupine iz drugih držav, ki so se zanimale za ta program (ZDA, Jamaica, Australija, Japonska, Svedka, Avstrija, Tanzania; Mednarodno zadružno zvezo je zastopal novi direktor Dr. Saenger). Večina dela je potekala v manjših skupinah (okrog 20 vsaka), ki so razpravljale o besedilu vizije in o prvenstvenih nalogah, ki jih morajo zadružniki rešiti v bližnji bodočnosti. Predlagano besedilo vizije je ocenila večina delegatov kot preveč negativno. Po daljših debatah in spremembah je večina (175 proti 78) odobrila naslednje besedilo: Kanadski zadružniki delijo vizijo ljudi, ki sodelujejo, da bi dosegli svoje možnosti, izboljšati svoje družbeno in gospodarsko dobrobit ter proizvajali in porabljali, kar potrebujejo, s pomočjo demokratičnih ustanov, ki opirajo svojo družbeno in gospodarsko moč na krajevnih in občestvenih organizacijah. Priznavamo medsebojno odvisnost ljudi in oraganizacij in potrebo po učinkoviti in občutljivi povezavi. Svojo vizijo zasledujemo preko naših zadrug - organizacij, ki temelje na pravičnosti, enakosti in medsebojni samopomoči." Udeleženci so razpravljali tudi o nujnosti raznih vprašanj, s katerimi se srečuje sodobno zadružništvo v Kanadi. Seznam je obsegal 16 različnih vprašanj, ki jih je izluščil pripravljalni odbor iz raznih študij in sestankov zadnjih let. Tukaj se je pokazala pomanjkljivost, ker je bila lista zaključena že nekaj let preje in ni obsegala raznih vprašanj iz zadnje dobe (n.pr. vprašanje prehoda uslužbencev iz ene organizacije v drugo, ne da bi zaradi tega izgubili razne ugodnosti, ki so bile povezane s prejšnjim službenim mestom) in vprašanj, o katerih še niso zadrugarji obširneje razpravljali, n.pr. da morajo služiti danes zadruge dvema različnima skupinama članstva: enim ki se bore za življenjski obstanek in srednjemu sloju, ki začenja prevladovati v zadrugah. Ocenjevanje v poedinih skupinah je bilo dopolnjeno po glasovanju vseh udeležemneev. Kot štiri najvažnejša vprašanja, katerim morajo posvetiti zadružniki največ pažnje (ne da bi zanemarjali druge) so določili delegati: poživitev dejanske udeležbe članov pri zadrugah (zadružna demokracija); prepričati kanadsko javnost, da so zadruge važno sredstvo za dosego družbenih in gospodarskih sprememb; doseči, da bodo šole nudile v svojih programih primerno poznanje zadružništva ter razviti programe, ki bodo zasledovali spreminjajoče se potrebe članov ter temu primerno prilagoditi dejavnost zadrug. Po zaključku kongresa je bilo naslednji dan (18. junija) še več prireditev: občni zbor Kanadske zadružne zveze, sestanek novo ustanovljene Kanadske družbe za zadružne študije, seja odbora nove zadružne organizacije za energijo Co-Enerco, seja odbora Zadružne zveze ZDA, itd. Vodstvo organizacije, ki je vodila vso pripravo ter kongres, Cooperative Future Directions Project, bo pripravilo tudi zaključno poročilo o celotnem delu, vključno kongres sam. Ker so bili delegati iz vseh predelov Kanade in zastopniki najrazličnejših vrst zadružništva, je upati, da se bo navdušenje kongresa pokazalo tudi v bodočem poslovanju in razvoju kanadskega zadružništva. Rudolf Cuješ • Slovenci v zamejstvu kažejo veliko razumevanje za težave Poljakov, ki jih je povzročilo obsedno stanje komunistične stranke. Po časopisnih poročilih bo župnija Marije Pomagaj v Torontu prevzela odgovornost za eno poljsko begunsko družino s šestimi člani. Slovenski strokovnjak za čiščenje ledvic z umetnimi ledvicami Ivan Kramberger iz Duisburga (Zapadna Nemčija, doma iz Negove v Slovenskih goricah) je poslal zadnje čase na Poljsko nad 300 paketov zdravil. • Z nekaj zamude so letos počastili stoletnico smrti slovenskega misijonarja Franceta Pirca (umrl 1880; po svoji "upokojitvi" se je odzval Baragovemu vabilu in deloval 38 med Indijanci in priseljenci). V misijonih je širil poleg skrbi za duše tudi umno kmetijstvo in sadjerejo. Letos so meseca maja odkrili v njegovem rojstnem kraju Kamniku na stavbi Sadne drevesnice in vrtnarije spominsko ploščo "... očetu umnega sadjarstva, drevesničar-ju, strokovnemu piscu in misijonarju". Angel miru v Argentini. Bs. Aires, 11. junije 1982 Te vrstice pišem z enakimi občutki kot takrat, ko sem kot slovenski časnikar sprejemal na štajerskih tleh papeževega poslanca kard. Hlonda na poti v Ljubljano na slovenski evharistični kongres. Njegovo škrlatno oblačilo in elegantni frak Dr. Tineta Debeljaka, ki je kot urednik Slovenca, vešč bratov-skega poljskega jezika, sprejemal papeževega delegata do Ljubljane, je zbledenelo, ko sem v krogu slovenskih emigrantov (tudi vseučiliski prof. dr. Tine Debeljak z monsig. Oreharjem je bil prisoten) nestrpno čakal, ko bo angel miru, naš Poljak, sv. Oče., oče vseh Slovencev, oče 700 milijonov katoličanov, in tudi oče vseh kristjanov, blagoslovil nas in tisoče, ki so ga pozdravljali na 60 km dolgi vožnji iz Bs. Airesa na poti v Lujžin, kjer ga je v dežju in čez celo noč pričakovalo 300 tisoč glava množica. ,,Kristus kraljuj, Kristus zmaguj" — je donelo iz mikrofona, Slovenska mladina je postlala Rivadavijo z rdečimi in belimi nageljni, od daleč smo zaslišali sirene, ki so uglušele pritrkovanje zvonov iz Ramos Me-jie, Haeda in Morona, kjer je sv. Očeta čakal prezidentov vlak in tisoče vernikov. Vse v zastavah, belih in modrih, rumenih in belih-in tudi slovenskih. Tudi slovenske narodne noše. Kako je nastal slovenski narod J ITronn lorro II. Osvajanje Norika m naselitev Poveljnik argentinskih čet admiral Carlo Busser. V teh srečnih trenutkih smo kar pozabili, da je naša nova domovina v vojni, - Ni pretirano ko trdim, da je njegova bližina približala našo slovensko zvestobo Argentini - svetlim ciljem poslanstva angela miru - želji argentinskega naroda po miru -nikoli pa ne odpovedi Argentinskim Malvinam. Argentina je doživela zgodovinski dan, - Južna Amerika se je zbrala okrog sv. Očeta - združena, enotna. Kristusov poslanec nam je s svojo prisotnostjo oživil upanje - v pravičen in častnem mir, ki si ga vsi želimo. Bs. Aires in Lu-j£n, vsa predmestja, Argentine so doživljali ognjeviti jUbilo. Narod je vstal, združen s svojimi oblastniki - in dal dobrodošlico sv. Očetu, ki je z očetovsko roko blagoslavjal množice, argentinski veren narod. Ali je to mogoče? Dva milijonska množica se je zbrala v petek v Palermo, nad sto latinskih prelatov je somaševalo s svetim Očetom!. In ko nam je govoril o miru, je množica za trenutek utihnila, ko pa je govoril mlademu rodu, bodočnosti, ko nam je obljubil, da bo še prišel v boljših trenutkih, je zadonelo po Palermu: "Mi smo Tvoji! Argentina, Argentina!" (Ko se bo rešil Beaglov problem) Zvestoba krščanskim in narodnim idealom je bila in bo vedno prva odlika slovenskega naroda in slovenskih izseljencev. To sem živo občutil, ko sem v krogu slovenske mladine v naših narodnih nošah, s slovensko pesmijo in z molitvijo sprejemal poslanca miru v Bs. Airesu. Tako so ga sprejeli tudi Slovenci iz Castelarja v Morbnu, ko je sv. Oče vstopil v vlak, da se popelje v Luj&n, tisti Lujdn, ki čuva našo Brezjansko Mater božjo in kjer so Slovenci zbiramo vsako leto na slovenskem romanju. Fatamorgana me je zajela v teh trenutkih, ko sem se spomnil zgodovikih dni v Celju, ko sem stenografiral tiste odločne Jegličeve napovedi o prihajajočem satanu, in pozneje - ne daleč - od smrti - tudi zgodovinskih besed našega Dr. Korošča v Celju, - o bližajočem Keren-skemu ... Le močna vera nas je utrdila, da smo zdržali. Veliki ljudje, Dr. B. Jeglič, Dr. Korošec, in danes Poljak Vojtyla - so nas Dpozarjali, nam govorili. Bog daj, da bi jim ostali zvesti do konca. To je tudi poroštvo za svobodo slovenskega naroda v bodočnosti. HMS Hermes je pomagal HMS In-vincible pri prevažanju angleške vojske. Zgodovina potrjuje (velja za vse narode, tudi za slovenski narod) da se je za suvereniteto, svobodo, potrebno boriti. Ne pretiravam, če primerjam naš boj za slovensko suverenost z bojem za argeninsko. Od časa -150 let - ko so Angleži s silo prepodili Argen-tince z Malvinas - so Argentinci bore malo naredili za to suverenost. Sele zadnjih 17 let se je argentinska diplomacija prizadevala za priznanje suverenitete malvinskih otočij — (12.000 km2), verovala v severnoameriško in latinsko prijateljstvo, slepo, tako kot mi po prvi in drugi svetovni vojni, potem pa se-razočarana - 2.4.1982 odločila za oborožen nastop in zasedbo pristanišča Malvinas. Dvomesečni trdi boji med angleško mornarico in argen-tisnkim letalstvom so dokazali jekleno voljo argentinska naroda -zmagati - če danes ne - v bodočnosti) zanesljivo. Po 34 letnem življenju v tej naši novi domovini ugotavljam, da je po malvinskih zgodovinskih dogodkih zaživel argentinski narod. Milijoni evropskih emigrantov je dalo tej bogati in neizmerno veliki latinski deželi, ki je bil vedno branik svobode na Altantiku - . milijone argentinske mladine - z evropsko vzgojo in miselnostjo - pa z resničnim argentinskim narodnim ponosom. Haig je v Bs. Airesu doživel argentinsko milijonsko manifestacijo, zapiral in odpiral svoje mape pri pogajanjih, ni pa uspel, ker na žalost, kot angleški slepi zaveznik - ne pozna argentinske duše - in se premalo zaveda svoje zgodovinske neresnosti, ki lahko popolnoma spremeni pomen južnega kontinenta za zapadno obrambo. Zgleda, da se veliki vse premalo zavedajo, kakšne posledice lahko povzročijo njihove odločitve. Zdi se mi, da ponavljajo jaltske napake, ki se tako žalostno zrcalijo v vsej svetovni politiki. Malvinska bitka - ne zadnja - , četudi z argentinskim porazom -ima dva koncepta: argentinski, ki je opolnomočen pravno z argentinsko suvereniteto po UNO in Tiar-ju, in svetovna velesila, ki si zaradi 1800 britskih poldržav-ljanov lasti pravico nad 600 tisoč ovcami, krillnim in drugim bogastvom. Smel6 trde vsi poznavalci miselnosti narodov latinske Amerike, da Malvinsko otočje z Angleško in ameriško bazo ni zanesljiv branik zpadnega bloka brez sodelovanja Argentine in narodpv Južne Amerike. Argentina še danes ni nobena vojaška velesila, ki bi se lahko uprla dvema svetovnima velesilama z vso svojo vojaško tehnokratiko, zanesljivo pa trdim, da ta nova Argentina lahko pomeni za zapad eno največjih oporišč v boju za svetovno svobodo. Kolonijalne zastave na malvinskih otokih ne bodo nikoli jamstvo za zapadno svobodo, kajti krvne žile s temi otoki morajo biti povezane z atlantskimi zemeljskimi obalami. Le narodi, ki žive na teh južnih kontinentih, so lahko garantija svobode dežel pod južnim križem. Sv. Oče je v svojih govorih v Argentini 23 krat ponovil besedo -mir. - V času, ko so milijoni Argentincev delili s Kristusovim namestnikom iskreno željo po pravičnem miru, so v Londonu napovedovali bližnji, zadnji in odločilni napad. Nihče ne dvomi, da zavezniki presegajo s svojo NATO - silo Argentino, nikoli pa ne danes ne v bodočnosti jeklene odločitve in pravice Argentine do svoje zemlje. "Totus tuus", - tisoč napisov, posvečenih Sv. očetu, je blestelo povsod po Argentini. Argentinski narod in tudi mi Slovenci smo se s srcem pridružili njegovi prošnji pri Bogu za pravičen mir, nismo pa pozabili naših junakov, ki so v jarkih s peščeno zemljo in v ledenem mrazu vzdržali nadčloveške napore za svojo domovino. Z njimi vred kličemo angelu miru, sv. očetu - Toti vestri, filii patriae Argentinae. A.S. Vandalska pustolovščina v Galiji, Španiji in severni Afriki je za slovensko zgodovino pomembna samo toliko, kolikor dokazuje, da so bili Vandali v Noriku okrog leta 400 že arijanci, da so imeli že sorazmerno visoko omiko, ki jim je omogočila ne le doseganje visokih mest v rimski službi, ampak tudi načrtovanje in izvedbo dolgih in važnih vojnih pohodov, in da so se odločno držali svoje narodnosti in vere, kar ni trpelo mešanja z Rimljani niti v van-dalskem kraljestvu v Afriki, kjer so bili Vandali v veliki manjšini. Dokazuje pa tudi, da je šel na pohod samo vladajoči vrh z večjimi delom vojske in z mladimi družinami vojakov, da pa je glavnina ljudstva ostala v domovini. Zato je razumljivo, da si je kralj Godigisl tudi v imenu svojih naslednikov pridržal vladarske pravice nad ljudstvom v domovini. To pa je onemogočalo učinkovito opravljevanje vladarskih poslov namestnikom in tako je prišlo nekoč, še v času kralja Gejzeriha, ki je vladal do 24. januarja 477, v Kartagino van-dalsko odposlanstvo iz stare domovine v Panoniji -* kot pripoveduje bizantinski zgodovinar Prokopij v svoji knjigi : . Vandalska vojna" - in skušalo pregovoriti kralja, da bi se vrnil ali pa se odpovedal svojim vladarskim pravicam doma, da bi si vandalsko ljudstvo v domovini lahko uredilo svoje razmere. Ge-jzerih pa na opozorilo nekega starega vandalskega veljaka tega ni hotel storiti, računajoč z možnostjo, da bi bili afriški Vandali in njihovi kralji kdaj primorani, da se vrnejo v staro domovino. Kot znano, je Prokopij zelo zanesljiv in natančen zgodovinar, zato se lahko popolnoma zanesemo na to njegovo poročilo. Do potovanja tega vandalskega poslanstva v severno Afriko je nedvomno prišlo po koncu kratkotrajne hunske hegemonije nad narodi vzhodnega dela srednje Evrope in južnega dela vzhodne Evrope zunaj vzhod-norimskega cesarstva. K tej hegemoniji ali vojaški zvezi pod Atilovim vodstvom so gotovo spadali, enako kot Vzhodni Goti, Gepidi in drugi vzhodnogerman-ski narodi, tudi Vandali nad Donavo, saj je hunska pot na zahod peljala ravno po ravninah ob Donavi, torej tudi čez vandalsko ozemlje. Atilova oblast nad vzhodnogermanskimi narodi pa je trajala samo kakih dvajset let. Po njegovi smrti leta 453 je prišlo bo bojev med Huni in temi narodi, predvsem Gepidi, ki so se hoteli rešiti tega nadležnega in nevarnega vsiljenega vojaškega zavežništva. Huni so se morali umakniti iz Panonije, v kateri so si Gepidi, najbrž gotski predniki današnjih Hrvatov, ustanovili samostojno kraljestvo pod vodstvom treh bratov, Valamira, Thiudemira in Vidimira. Istočasno so pač tudi vandali obnovili svojo neodvisnost in državo ter poslali omenjeno poslanstvo h kralju Gejzerihu v Kartagino. Vendar pa Gejzerih tedaj ni imel časa, da bi mislil na svojo staro evropsko domovino in posest, Majhna skupina angleških vojakov jc kapitulirala po 2'/a urni borbi in se ..podala" v ujetništvo (obe sliki). čeprav ni odstopil od načela, da spada tudi vandalsko ozemlje v Evropi pravno še k njegovemu kraljestvu. ^Ravno tedaj je pripravljal svojo pomorsko odpravo nad Rim. Tako so morali torej srednjeevropski Vandali rešiti svoje probleme sami. Verjetno je, da so si kljub Gej-zerihovemu zoperstavljanju kmalu potem izvolili lastnega kralja, ne da bi bil mogel ali hotel Gejzerih to prepričiti. Tudi pozneje se za zadevo ni več brigal, ker je imel vedno čez glavo posla z drugimi, nujnejšimi problemi. Umrl je, kot že omenjeno, leta 477, življenjepis sv. Severina, ki je misijonaril v drugi polovici 5. stoletja v Noriku, pa tudi "Zgodovina Langobardov" Pavla Diakona in Prokopij v svoji "Gotski vojni" pa nam potrjujejo, da so Vandali ob Donavi in najbrž na vsem ozemlju sedanje Moravske in južne Slovaške tedaj že imeli svojega vladarja. Severin, ki je umrl že leta 482, je obiskoval vandalskega kralja, ki se je imenoval Feletej (vemo celo za njegovo "domače" ime, Feva) in njegovo ženo Gizo, bil v dobrih odnosih z njima, a ju ni nehal opominjati k bolj zmernemu življenju. Seveda pa je vprašanje, kaj je pojmoval pobožni in vneti Severin za "nezmernost". Vsekakor ni imel velikega uspeha. Severinu je šlo seveda predvsem za to, da bi obvaroval rimsko prebivavstvo v Noriku pred nasiljem teh Vandalov, ki so spet vedno bolj silili čez svoje meje. Značilno pa je, da jih zgodovinski viri ne označujejo več za Van-dale, ampak za Herule ali Rugij-ce. To pa si je lahko razložiti. Ozemlje teh Vandalov je služilo kot nekaka čakalnica za množice etnično in jezikovno sorodnih izseljencev, ki so prihajali iz južne Skandinavije, da bi se vdinjali v rimsko vojsko ali da bi našli priložnost za udeležbo pri van-dalskih vojnih pohodih v Italijo ali kam drugam, kjer bi si lahko nabrali vojnega plena. To je bila tedaj edina možnost zaslužka za mladeniče s severa in vojskovanje je bilo edina obrt, ki so jo znali ali hoteli opravljati. Iz Skandinavije pa niso potovali posamezno, ampak v skupinah, ki so jih organizirali kaki poglavarji, "erilaR", t.j. jarli. Te skupine, seveda na konjih, so obsegale vsaj nekaj desetin, večkrat pa verjetno kar po nekaj stotin bojevnikov. Na vandalskem ozemlju, severno od rimske meje, ki je potekala prvotno ob Donavi, so morali počakati, da se je prikazal kak rimski agent in jih najel za tega ali onega rimskega poveljnika ali da je prišel odgovor na njihovo ponudbo za na-jemniško službo, ali pa tudi, da se jim je ponudila priložnost za kak plenilni pohod, bodisi na lastno pest ali v družbi domačih Vandalov. Ker so imeli rimski agenti vedno opraviti z "erili", se je pač vseh Vandalov prijelo to ime, ki je dobilo v rimski izgovorjavi obliko Heruli. Izraz Rugi ali Rugijci pa je izhajal po vsej verjetnosti iz dejstva, da so bili ti skandinavski izseljenci po večini Rogi (izg. Rugi), pripadniki južnonorveškega plemena, na katero še danes spominja južnozahodna norveška dežela Rogaland. Seveda ni izključeno, da je bil tudi Feletej eden izmed teh skandinavskih priseljencev. A proti temu govori njegovo dobro znanje rimljanskih navad in domačnost z Rimljani, kot je bil sv. Severin, medtem ko vsi zgodovinski viri potrjujejo "div-jaštvo" in surovo obnašanje Herulov, pa tudi njihovo poganstvo, v nasprotju z ari-janstvom srednjeevropskih Vandalov. Feletej, ki se je bil dotedaj zaradi Severinovih opominov in zaradi prijateljstva z njim varoval hujših akcij na škodo Noričanov, čeprav se je prisvojil že toliko ozemlja od Donave, da je tja prenesel celo središče svoje države oziroma svoje bivališče, se je začutil po Severinovi smrti prostega vseh ozirov. Začel je vdirati s svojimi četami globlje na noriško ozemlje in si ga prilaščati. Deželna obramba mu očitno ni bila kos, kolikor je sploh še obstajala, saj so bila to leta najhujše Franc Jeza krize v zahodnorimskem cesarstvu; že leta 476 je bil poveljnik germanskih najemnikov v rimski vojski Odoakar, ki je bil tudi sam po rodu Rugijec, t.j. Herul, odstavil zadnjega rimskega cesarja, mladega Romula Avgustula. Seveda pa se Feletej in njegovi niso zavedali, da je to dejansko pomenilo konec zahod-norimskega cesarstva. Tudi samoobramba prebivavstva v bežigradih in utrjenih mestih ni mogla zadržati vdorov. Zato je okrog leta 487 prišel v Norik sam kralj Odoakar in porinil Feletejeve Vandale spet čez mejo, Kot poroča langobard-ski zgodovinar Pavel Diakon, so v bojih nastopali tudi na Odoakar-jevi strani Heruli in Rugijci, tisti seveda, ki so že od prej služili v njegovi oziroma rimski vojski. V bojih je padel tudi Feletej. Odoakar je oplenil vandalsko ozemlje in baje odgnal s seboj veliko število ujetnikov, česar pa ni vzeti preveč dobesedno, kajti požgal je pač vasi in osamljene kmetije, prebivavstvo pa se je gotovo umaknilo pred sovražniki v goste gozdove in na gore. Že nekaj let potem pa je izbruhnila vojna med novim herulskim t.j. vandalskim kraljem Rodulfom, ki je nasledil Feleteja, in langobardskim kraljem Ta tonom. Langobardi so si namreč iskali nov prostor za naselitev na svoji dolgotrajni selitvi od dolnje Elbe na jug in so trčili, verjetno nekje na južnem Moravskem, ob "Herule". Mišljeni so pač vsi skupaj, staronasel-jeni Vandali in novonaseljeni Heruli. Ti so bili kot poklicni vojaki na glasu kot izredni bojevniki, katerih se je vse balo, to pa je zapeljalo Rodulfa, da boju ni posvetil take pozornosti in skrbi, kot bi bilo treba. Baje je medtem, ko se je njegova vojska tolkla z Langobardi, mirno kockal in bil tako zatopljen v igro, da ni nič videl in slišal. Celo nagnal je vojaka, ki mu je prišel poročat. Ko se je zavedel, kaj se dogaja, je bilo že prepozno. Padel je tudi on. Vendar pa herulsko-vandalski poraz ni mogel biti tako hud, kot piše Pavel Diakon v svoji Zgodovini Langobardov, kajti ti niso mogli izriniti Vandalov z njihovega ozemlja in so jih morali obiti ter se naseliti nekje vzhodno ' od njih, v Panoniji, daleč od Italije, ki jih je mikala. Toda dva zaporedna huda udarca, ki sta zadela obdonavske Vandale v vojnah z Odoakarjem in Langobardi, sta vendarle povzročila pri ljudstvu in voditeljih, posebno še med Heruli, ki so bili doma v Skandinaviji, precejšnjo demoralizacijo. Se bolj pa verjetno izginotje vsake možnosti, da bi si našli zaposlitev v Italiji kot najemniki v rimski vojski, kajti Italija je bila tedaj že trdno v gotskih rokah, Goti pa niso plačevali vojaških najemnikov. Imeli so dovolj lastnega vojaštva in sužnjev, ki so zbežali od svojih rimskih gospodarjev in se pridružili gotski vojski, kjer so bili svobodni. To je pripravilo velik del Herulov do tega, da so leta 512, po bitki z Langobardi, sklenili, da se vrnejo v svojo skandinavsko domovino. Odpravili so se, gotovo z družinami, če so si jih ustvarili med Vandali, na dolg pohod, ki jih je peljal čez vso današnjo vzhodno in severno Nemčijo na Dansko in od tam čez morje na južnozahodno Norveško. S seboj so odnesli v obliki junaških pesmi in pripovedi svojih ljudskih pevcev spomine na lastne dogodivščine in na junaška dejanja ter pustolovščine svojih van-dalskih prednikov v vojnah na strani Hunov in potem v osvobodilnih bojih proti njim, pa tudi na tisto, kar se je dogajalo v Italiji pod Odoakarjem in gotskim kraljem Teoderihom, čemur so bili verjetno mnogi izmed njih kot najemniki v Odoakarjevi vojski ali kot prostovoljni udeleženci gotskih pohodov sami priče. Pri Van-dalih v Noriku in pri njihovih potomcih Slovencih se je ohranil spomin na te junaške pesmi in pripovedi, kolikor je dozdaj znano, samo v pravljici o slovenski kraljici Vidi, ki se je baje rešila pred Atilom v Landarsko jamo v Reziji, in v pravljici o Pesjakih, kot jo poznajo tudi na Norveškem. To pravljico si je razložiti s tem, da se je nanašala beseda Pesjani prvotno na besedo Hun, kar pa se je s časom spremenilo v Hund (pes); taka se je ohranila v norveški pravljici o Hundingih (Pesjanih). S splošnim spreminjanjem vandalskega jezika v poznejšo slovenščino pa se je beseda Hun-Hund še naprej fonetično spreminjala: hund - hup - sup in nato s popolno metatezo pus - pes - Pesjan. Vsiljuje se domneva, da so Heruli prinesli s seboj iz Norika tudi besedo, s katero so poimenovali državo, ki so jo po svoji vrnitvi ustanovili na Norveškem, in iz katere izhaja tudi ime današnje Norveške: Norek ali Norig. Verjetno je namreč zadobila rimska beseda Noricum v ustih Vandalov in tako tudi priseljenih Herulov obliko Norek ali Norik, a udomačila se je bolj prva oblika. To ime pa jim je pomenilo ne le noriško deželo oziroma provinco, ampak tudi državno upravo oziroma organizacijo, ki so jo našli v njej in katero so gotovo vsaj delno povzeli ali posnemali. "Norek" jim je pomenilo torej toliko kot "država" oziroma državna organizacija, kakršne pred tem niso poznali. Zato je bilo pač logično, da so z istim izrazom v pomenu "država" poimenovali tudi svojo novo državno tvorbo na Norveškem. Samo ti Heruli, ki so se vrnili iz Norika, kjer so prebili nekateri desetletja (in mnogi so bili tam pač tudi rojeni), so bili sposobni ustanoviti v 6. stoletju v Skandinaviji nekaj takega, kar je bilo podobno pravi državni organizaciji. Prokopij pripoveduje v petnajstem poglavju prve knjige svojega dela "Gotska vojna" o Kar-nih in Norikih, ki so prebivali v Noriku v prvi polovici 6. stoletja, ko se je začela vojna z Goti v Italiji. Na drugem mestu, v petnajstem poglavju druge knjige istega dela, kjer piše, kako so se Heruli po porazu v vojni z Langobardi selili prek ozemlja med Norikom in Dansko, poroča, da je bilo to ozemlje v lasti Slovenov. Iz zgodovinskih virov pa se da z vso gotovostjo razbrati, da so do tedaj tam bivala ljudstva vandalskega izvora. Iz tega se da sklepati, da so se bile do tedaj že izvršile jezikovne spremembe, s katerimi je nastalo iz narodnega imena Vendals po metatezi narodno ime Slaven(d) in da so bili Vandali s Heruli vred res že prodrli čez Donavo ter se naselili po Noriku, kjer so začeli istovetiti svojo državo z rimsko provinco Norik, hkrati pa so začeli samf sebe imenovati po njej "Karni", kar pa ni bilo nič drugega kot z metatezo spremenjeno ime Noriki (Norek -Koren - Koreni - Karni). Iz tega izvirajo vsi poznejši nazivi Koren-tani, Karantani, Karantanija. Isto velja za priimke Koren, ki so pomenili prvotno torej "Karan-tanec" in so najbrž označevali prvotne Noričane, staroselce, pa tudi za geografska imena kot npr. Korensko sedlo, kar je pomenilo NoriRo ali Karantansko sedlo, Podkoren, kar je pomenilo "Kraj pod Norikom", torej "Pod gorskim sedlom, ki pelje v Norik", itd. Ni mogoč noben dvom o tem, da imata tudi imeni Kranjska in Kranj svoj izvor v imenu Norek ali Norik; nastali sta pač v času, ko so tudi tamkajšnji slovenski "Karni" spadali h Karantaniji. Da so bili izrazi Vandali, Vendi in Sloveni istovetni, je razvidno tudi iz pisanja gotskega zgodovinarja Jordanesa v njegovem delu "Jordanis Getica" iz sredine 6. stoletja, kjer pravi med drugim, da biva na zahodni strani reke Visle, od izvira proti severu "po neskončnih prostorih mnogoštevilni narod Venetov, ki se deli v razne rodove z raznimi imeni glede na kraje, vendar se najbolj imenujejo Slaveni in Anti." Narodno ime Veneti mu je seveda pomenilo isto kot Vendi in Vandali. Beseda Anti pa je pomenila v gotskem jeziku dobesedno "ob" (and) in je torej označevala ljudstvo ali ljudstva, ki so bivala ob Slovenih, na njihovi vzhodni strani. Mišljena pa so bila najbrž ljudstva, ki so nastajala iz mešanja Vandalov in predvsem Gotov s Sarmati in gotovo tudi z narodi, ki so pripadali baltski etnični in jezikovni skupini. Da je Got Jordanes predvsem v Antih videl soroden, v bistvu gotski element, dokazuje simpatija, ki jo kaže do njih. Anti so namreč po njegovem "med temi ljudstvi naj-hrabrejši", to pa je bila za tiste bojevite čase velika odlika. Pozornost zasluži tudi dejstvo, da sta slovenska Karantanija in srednjeveška Norveška, Noreg, nastali v zvezi % istimi zgodovinskimi dogodki, da je nastalo njuno ime iz iste besede - Norik - in da ju je ustanovilo etnično isto ljudstvo (Vandali - Heruli), tako da sta bili dejansko državi dvojčki, čeprav se je spomin na to v teku nadaljnje zgodovine najbrž kmalu izgubil. Ohranile pa so se vsaj pri Slovencih razne, tradicije, ki pričajo o tem in o katerih bomo še spregovorili. Del Herulov pa se je istočasno kot drugi, ki so se vrnili iz Norika v Skandinavijo, odselil proti jugovzhodu, verjetno v upanju, da bodo najeti za vojaško službo od bizantinskega cesarja, ki je stalno potreboval vojake. Cesar Anastazij jim je res dovolil naselitev okrog Singiduna (današnjega Beograda) in vsaj občasno so tudi našli službo kot ! najemniki v bizantinski vojski, j posebno med vojno z Goti v Italiji, ! pa tudi v obrambi proti narodom, ! ki so z vzhoda silili čez Donavo na ] bizantinsko ozemlje in ropali po ' njem. Nekajkrat pa so se ti Heruli ! znašli tudi na strani bizantinskih ; sovražnikov. S časom so se | asimilirali okoliškim ljudstvom in ! njihovo ime je izginilo iz j zgddovine. Čeprav se je bilo Odoakarju ! morda posrečilo, da je vrgel ] Herule in prejšnje vandalske j naseljence in celega Norika, so se ! nedvomno takoj spet vrnili,kakor j hitro je odnesel pete s svojo voj- j sko. To novo vandalsko osvajanje ! Norika je gotovo potekalo v j glavnem mirno, kajti Vandali so j bili kljub vsemu v bistvu kmečki ! narod, ki si je želel predvsem ! primerne zemlje za obdelovanje ; in ni hlepel po plenu in sužnjih. ! Vendar je ponekod, kjer so se ! stari prebivavci branili ali kjer so | odločali herulski voditelji, ki so ! šele nedavno prispeli iz Skan- \ dinavije in so bili še surovi pogani, ; nedvomno prišlo do prelivanja j krvi in pustošenja, o čemer priča- ! jo arheološke izkopanine, ki ; razkrivajo požgane "bežigrade" • ali naselbine starih Noričanov. ! Izginotje mnogih starih mestnih ; in vaških naselbin pa je pripisati prejšnji hunski invaziji in splošni nesigurnosti tistih časov, kar je prej ali slej priprav/o prebivavstvo do tega, da si je poiskalo zavetje v varnejših krajih v Italiji, Istri ali kje v alpskih krajih zahodno od Norika, v bližini utrjenega Salzburga, v Pustriški dolini, pa tudi na Bavarskem. Da pa je del rimskih Noričanov ostal v deželi in se s časom spojil z Vandali-Slovenci v en narod, dokazuje predvsem dejstvo, da so številni kraji ohranili svoja imena tudi v novih razmerah, npr. Ptuj, Celje, Logatec, Postojna itd., ali pa so jih novi naseljenci označili za "laške" po pranordijski besedi Valh, ki je pomenila latinsko govoreče ljudi. Odtod krajevna imena Laško, Lahov Graben, Velike Lašče itd., v spomin na to, da so našli Vandali tam latinsko oziroma romansko govoreče prebivavstvo. Tudi kako pogorje je ohranilo svoje latinsko ime, npr. vinorodne Haloze (iz Colles). Vendar pa se lahko sklepa, da je ostalo v deželi sorazmerno malo romanskega prebivavstva v primerjavi s številom vandalskih naseljencev, saj niso zapustili močnih sledov v njihovem jeziku, čeprav je treba pripomniti, da slovenščina kot jezik, ki se je razvil iz nekdanje vandalščine, v tem pogledu še ni bogvekaj raziskana. Enako kot zgodovina naselitve in oblikovanja slovenskega naroda je ostala tudi zgodovina slovenskega jezika doslej vse preveč pod vplivom panslavistične ideologije. Vandali in Heruli so se nedvomno ves čas imeli za tesne narodnostne sorodnike, če ne za isto ljudstvo. Sprotno priseljevanje ] i novih skupin iz Skandinavije ni ; povzročalo, kot se zdi, nikakih ! problemov, jezikovne razlike med i priseljenci in od prej naseljenimi j Vandali očitno še niso bile tako I velike, da' bi motile njihovo soži- i tje. Tu je treba opozoriti tudi na ; važno dejstvo, da Vandali ob ! Donavi in v Noriku niso mejili na ! sarmatska in druga vzhod- J noevropska ljudstva, npr. baltska j (Litvanci itd.), zato so bili manj i izpostavljeni takim vzhod- ■ noevropskim jezikovnim vplivom, ! kakor druga vandalska plemena, i ki jih je omenjal Tacit in ki so J ostala na ozemlju med Odro in ! Vislo. Njihov besedni zaklad in ! izgovorjava sta so ohranila bolj j (Nadaljevanje na strani J) 535353895353482348234853535353534848232348535353534848234848 5353235323482353234823485348234848482353 iCai ničfiW>«ffs*f tridesetih letih... ko je Stalin f\Čf/ fJlOGjU UrUgi . . . uničeval milijone in milijone Ti zapisi so dobeseden povzetek poročil ter komentarjev iz 1Judi' so listi v Združenih državah slovenskega in tujega tiska. Iz njih je ispuščeno le, kar ne razg'ašali. da je Sovjetska zveza spada v okvir njihovih naslovov tukaj. Kar je v oklepajih, dežela socialne pravičnosti. so pojasnila in dopolnila zbiravca teh utrinkov, potrebna Predsednik Roosvelt je iztegnil —— za razumevanje. • . . o nujnosti dela za slovensko državo "Mednarodni čas, v katerem živimo, je prepreden z negotovostjo. Urejanje mednarodnih odnosov je vsak dan težavnejše . . . Slovenci smo hočeš nočeš postavljeni danes v ta čas in smo torej dolžni, da iščemo rešitve, ki bi najbolj ustrezale našim stremljenjem in potrebam. Zgodovinski trenutek je svojevrsten, prilike še neizrabljene in marsikatera pot odprta ... a prav v takih okoliščinah se rojevajo možnosti . . . preureditve zemljevidov in položajev. Za tak trenutek je treba biti pripravljen. Izdelani morajo biti načrti, preštudirane možnosti. . . napeljani stiki in zveze . . . Zakaj se to toliko poudarja? Zato, da nam pride do prave zavesti dejstvo, da slovenska usoda ni zapečatena za vedno v sedanjem notranje in zunanjepolitičnem okviru. Zunanja in tudi notranja nestabilnost (SFRJ) nas sili, da iščemo možnosti za uresničitev več kot tisočletnega sna o samostojnosti in samoodločanju. To . . . je konkretna možnost. . . Vse sloni na volji Slovencev, braniti svoje interese, najsi bodo to politični, gospodarski, teritorijalni ali kulturni. . . Vstop v državnost in samostojnost je lahko za nas huda preizkušnja, a naj ne mislijo tisti, ki zastopajo jugoslovansko linijo, da bo ta prizkušnja manjša, če se bomo držali Jugoslavije... V obeh Jugoslavijah je bil in je naš narod okrnjen v svojih narodnih interesih . . . Kar imamo, smo si priborili sami; nihče nam ni ničesar podaril. . . Prva in druga Jugoslavija sta nam premalo dali, premnogo pa odvzeli . . . Jugoslavija ni zadosten okvir za našo varnost: kolikor imaio To ja lavada zahtavalo časa Naknadno ja bila ra»lucija poslana tudi iirtamu krogu javnih dalavcv s povabilom na podpis In na sodelmnj.. Tako dobivamo zdaj dodatna podpisa Istočasno Vam pošiljam tudi poročilo, ki pojasni, za kaj gr«. Pred prihodom Obrov Oprt na vire Mal dokazuje, da so bili vsi Slovani svobodni pred S prijaznimi Idravi, DuSan P prihodom Obrov. Sele okoli leta 558 so Obri prodrli na ozemlje sevrno od Črnega morja ter nato prišli v stik s prvimi Slovani. Nekaj let pozneje, leta 567, so skupno z Langobardi uničili državo Gepidov, ki se je razprostirala vzhodno in sevrno od Donave ter zahodno od Karpatov, to je v današnjem Potisju in na Sedmograškem. Po umiku Langobardov v Italijo leta 568 sc zasedli Obri panonsko nižino tudi zahodno od Donave. Pri razpravljanju o najstarejši slovanski zgodovini se Mal naslanja na bizantinskega zgodovinarja Prokopija, ki j< živel in pisal v prvi polovici 6. stoletja, torej v dobi cesarja Justinijana. Leta 527 je postal tajnik bizantinskega poveljnika Belizarja ter ga je spremljal na razna bojišča. Prokopijevi spisi so važni za nas, ker opisujejo šege in navade pri starih Slovanih ter njihove vpade na Balkanski polotok. Prokopij večinoma opisuje, kar je sam doživel. V osmi knjigi svoje Zgodovine podaja kronološki pregled dogotkov pred letom 554. Mal povzema iz Prokopija, da je leta 545 velika množica Slovenov prestopila Donavo, ropala po Traciji ter odvedla mnogo ljudi v sužnost. Bizantinski poveljnik Hilbudij jih je sicer nekaj časa zadrževal, toda ko je v bojih s Sloveni padel, so bila vrata v bizantinsko državo na stežaj odprta. Prokopij je tudi dobro razločeval med Sloveni in Anti, oboje je prišteval k Slovanom, dočim označuje Bolgare kot Hune. Prokopij poroča o bizantinskih intrigah in izigravanju barbarov, da si zavarujejo severno mejo svojega cesarstva. Tak je bil tudi slučaj, ko je cesar Justinijan ponudil Antom bizantinsko zavezništvo in jih povabil, naj se naselijo v praznem mestu Turrisu (danes Turnu ob Donavi) ter jim obljubil bogata darila in mirno sožitje, če bodo za naprej vedno ovirali Hune (Bolgare), da ne bodo ropali po bizantinski državi. Pa pustimo Malu, da sam nadaljuje: "V 1. 547 beleži Prokopij pustošenje in plenjenje celega Ili-rika tja do Drača po slovenski vojski. Bizantinski poveljniki, ki so razpolagali s 15.000 možmi, se sovražniku niti približati niso upali. In zopet za dve leti je šla brez ovir čez dolenjo Donavo in čez Marico maloštevilna slovenska vojska, ki je pognala v divji beg celo najbolj izbrane bizantinske čete ter zavzela mnogo trdnjav. In naslednjega leta (550) je prihrumela na bizantinska tla taka množina Slovenov, ko še nikdar preje ne. Ko so nekatere teh, ki so se odcepili od glavne voj- ske, Bizantinci ujeli in po njih cilju vprašali, se niso morda strahopetno izgovarjali, da so nedolžni in da so le prisiljeni služiti kakemu tujemu narodu, marveč so moško izjavili, da so prišli si osvajat Solun in druga on-dotna mesta. Prokopij je domneval, da jih je priklical sam gotski kralj Totila, da bi vezali bizantinske sile in tako Gote razbremenili. En del jih je 1. 55&-551 brez strahu prezimil ob Marmor-skem morju, kakor bi bili v svoji domovini. V 1. 551 so potem nezaslišno postošili in plenili po bizantinskih pokrajinah. Po vseh cestah je bilo polno mrličev in z neizmernim plenom in sužniki so se vračali domov. Čez Donavo so jih neovirano prevažali Gepidje, ki so dobili od glave po en zlat stater. Bizantinci so to Gepidom zamerili in so dragevolje poslali Langobardom pomožno vojsko, ko so se z Gepidi sprli. Pripoveduje nam tudi še o trdnjavah, ki jih je dal veliki Justinijan zidati proti Slovenom, ki so se ene polastili in jo dolgo rabili za svoje oporišče. -Vse te podrobnosti torej Prokopij pozna, pa bi ne vedel, ali so pravi napadalci bili v resnici Sloveni, ali pa jih je gonil le tuji bič!" (Čas, XVII, str. 192.) Zakaj se je Mal odločil šele za leto 545, je težko reči. Prokopij sam pravi, da so se slovanski napadi na bizantinsko ozemlje začeli z Justinijanovo vlado, to je že leta 527. Takole opisuje te prve napade Prokopij sam: "Odkar je po bizantinski državi začel cesar Justinijan vladati, so pustošili Huni, Sloveni in Antje skoraj vsako leto po Iliriji, Traciji, Heladi, Kerzonezu ter sploh po zemlji od Jonskega morja pa do carigrajskega predmestja." (Kos, Gradivo, I, št. 15, str. 12.) Za leto 530 pravi Prokopij: "Huni (Bolgari), Sloveni in Antje so v tistem času večkrat šli čez reko Donavo ter grozovito postopali po bizantinski zemlji." (Prav tam, št. 16.) Na leto 533 pa se nanaša sledeči odstavek: "Ko je bizantinski poveljnik Hilbudij šel čez reko Donavo, so se mu postavili nasproti Sloveni ter premagali njegovo vojsko. V boju je padlo veliko Bizantincev in pa tudi njih poveljnik Hilbudij. Odslej so Sloveni večkrat šli čez Donavo ter pogostoma napadli bizantinsko državo." (Prav tam, št. 17.) Gornji citati bodo posebno zanimali vse tiste, ki so brali Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Čeprav govori Prokopij o Hunih (Bolgarih), Slovenih in Antih, se iz povedanega razvidi, da so plenili vsak zase, ali skupno kot enakopravni napadalci. Nikjer ni omejeno, da bi Sloveni ali Anti plenili pod poveljstvom Bolgarov, na kar je Hauptmann namigoval. Mal se tega vprašanja ni dotaknil. dalje Kanadsko društvo za zadružne študije Osebe, ki so preučevale zadružništvo, so imele več let kanadsko vejo mednarodne organizacije CIRIEC. Poleg konferenc so izdajali tudi znanstveno revijo (najprej Canadian CIRIEC Revievv, pozneje Canadian Journal of Public and Cooperative Economy). Urejal jo je ves čas prof. George Davidovič, ki je predaval zadružništvo na Concordia univerzi v Montrealu. Revija je priobčevala članke v francoščini in angleščini s posnetkom v drugem jeziku. Ko je bil prof. Davidovič upokojen, ni bilo naslednika za njegovo delo. Organizacija same je ostala in obdržala iste začetnice, toda prvi I ni več pomenil "International", marveč "interuniversitaire", dejansko mišljeno samo univerze francoskega dela Kanade. Prvi sestanek, ki naj bi pripravil primerno znanstveno društvo za angleški del Kanade, je bil 1. 1980 v Montrealu. Zamisel je prišla bliže realizacije, ko se je ustanovil v okvirju projekta za bodočnost zadružništva poseben odsek za zadružno teorijo, na sestanku v Halifaxu (1981) so udeleženci formalno sklenili, da se tako društvo ustanovi. Sestanek v okvirju zadružnega kongresa 1982 naj bi odobril pravila ter izvolil prvi odbor. 18. junija se je zbralo nad 40 oseb, ki so odobrili pravila ter določili glavne smernice za delovanje drštva. Društvo se bo Včlanilo v orga nizacijo znanstvenih društev Kanade in bo imelo prihodnji sestanek prihodnje leto v Vancouverju, kjer bodo zborovala znanstvena društva. • Prvo leto bosta izšli dve številki Vestnika, za bodoče pa si bo prizadevalo društvo izdajati znanstveno revijo za zadružne študije. Kot prvi odbor so bili izvoljeni : Prof. John Jordan (York Univer-sity) tajnik-blagajnik; Prof. Gerald Aubry (University of Ot-tawa) podpredsednik in prof. Rudolf Cuješ (St. Francis Xavier University) predsednik. RESOLUCIJA DEMOKRATSKEGA SREČANJA 1982 ' V Londonu na Angleškem je bilo 30. in 31. januarja 1982. drago srečanje demokratskih javnih ' delavcev iz Jugoslavije - Srbov, Hrvatov. Slovencev, Makedoncev in bosan*o-hercegovskih mu-| slimanov. Ugotovljena to bila sledeča dejstva: , 1. Vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije je pripeljalo državo v teiko gospodarsko. družbeno-f politično in narodno krizo ter ne more najti novih poti za nadaljni razvoj države. Slepo se drži f svoje komunistično-ieninističoe ideologije in vztraja na tem, da je vse kritične probleme drŽave , mogoče r eliti s čudodelno formulo "za Titom - Tito". Politični priti*, preganjanje in sojenje hitro naraščajo. Jugoslavija je med drŽavami z naj-. večjim Številom političnih jetnikov. Odnoiaji med narodi in narodnostmi se Se Vnaprej slabšajo. ' Zgrešena politika na Kosovu je pripeljala do upora, kije pretresel državo. Gospodar*! položaj, tako in uko težak, se slabša iz dneva v dan. Dolg v tujini je presegel r 20 milijard dolaijev in je povprečno, na osebo, vi^i kot na Poljskem. Zurunje-trgovinski pri-| manjkljaj znaSa 6 milijard dolaijev. To je pripeljalo do omejitve uvoza in s tem do pomanjkanja . svovin in blaga splošne porabe. Bližajo pa se Se težji časi, ker zapadajo roki za odplačilo dolgov. Brezposelnost raste: po uradnih podatkih je v drŽavi okrog 800.000 brezposelnih, okrog en r milijon delavcev pa je na začasnem delu v tujini. Inflacija je dosegla stopnjo najmanj 40 odstotkov Stalno upadanje življenjskega standarda najbolj prizadeva delavce in kmete in povečuje I družbene razlike. Mednarodni ugled Jugoslavije naglo pada. celo v krogu neuvrščenih drŽav. , 2. Reievanje problemov Jugoslavije ni možno vse dotlej, dokler ima Zveza komunistov Jugoslavije monopol nad politično oblastjo in dokler vsi državljani ne uživajo človekovih pravic, se ' pravi pravice do svobodnega izražala in svobodnega združevanja in dokler vsi narodi Jugoslavije f ne dobe pravice do narodne samoodločbe. 3. Doslej ie Se noben komunistični režim ni prostovoljno odrekel oblasti. Dolžnost vseh > aktivnih demokratskih sil. v državi in v svobodnem svetuje, da okrepijo boj za demokracijo, da > bi s tem povečale priti* na danaSnje oblastnike. Kjer med diktaturo in ekstremizmom ne delujejo demokratske sile, vsak preobrat preveč stane. 14. Jugoslavija je po zunanji politiki "neuvričena", po ideologiji pa opredeljena država. Kljub ^ dogodkom na Poljskem in v Afganistanu, kljub sporom v mednarodnem komunističnem gibanju, pa Zveza komunistov Jugoslavije trdi. da "socializem ni v krizi, temveč da stalno napreduje". K temu napredovanju prispevajo tudi komunisti Jugoslavije z izpolnjevanjem svojih internacional. i nih dolžnosti. Jugoslavija bi morala postati nevtralna država, po zgledu Švice, Švedske ali Avstrije, vselej i pripravljena braniti svojo neodvisnost. Njene meje bi morale zajamčiti Združene države Amerike in vse evropske sile. S tem bi bila onemogočena uporaba doktrine Leonida Brežnjeva. Sedanja zunanja politika Zveze komunistov Jugoslavije, v končni analizi, ogroža neodvisnost države. S. Javni delavci, zbrani v Londonu, so odločeni nadaljevati z rednimi demokratskimi sestanki kot stalno ustanovo na Sega narodnega življenja v svobodnem svetu. Pozivamo pripadnke vseh ' narodov Jugoslavije, ki priznavajo demokratska načela in metode, da se sestajajo, izmenjujejo 1 mišljenja in zavzemajo stališča, da s tem dajejo demokratskim silam v Jugoslaviji tako primer .kot vzpodbudo. , Demokratsko srečanje v Londonu je bilo na dan mednarodne solidarnosti s poljskim narodom, katerega demokratska stremljenja je zadušila vojaška diktatura. Pozdravljamo proteste demokratskih sil v Jugoslaviji proti voja&i diktaturi na Poljskem in pozivamo vse demokrate v 'državi in v svobodnem svetu, naj dajo najSirSo podporo vsenarodnemu gibanju So Udarno šč na ,Polj*em. Vladimir Ademovič. Sotir Akimovski, Zdenko Antič, Marijan Batinič, Dragan Cvetkovič, Aleksa 'Djilas, dr. Nenad Grisogono, dr. Dragaš KeSeljevič, dr. Aleksandar Kneževič, Raul Koenig. Marko ^Krstič, Dušan Krunič, dr. Ivo Lapenna, Rastko Marčetič, Ranko Markovič. Mihajlo Mihajlov, tika Milentijevič, Marko Milunovič, Predrag Pajič, Jože Peme. Dušan Pleničar, Djordje Radovanovjč' 1. Rakočevič, Zoran Raketič. dr. ljubo Sire, Dragutm Šporer, dr. Miloš Vauhnik, ing. Teufik Ve-flagič, Vlada Vladisavljevič, dr. Radivoje Vorkapič. Izlet zastop-ftUMTCEHffi nikov etničnega MM tiska 1982 istopmkov et- V spomin na 150-letnico Rideau Letošnji izlet zastopnikov ničnega tiska je priredilo in podpiralo Ministerstvo za turizem in razvedrilo. Namen izleta je bil, da zastopniki etničnih časopisov spoznajo prostranost in lepoto Ontarijske province in ta svoja izkustva in doživetja posredujejo svojim bralcem. V letošnji skupini je bilo 49 zastopnikov 37-tih jezikovnih skupin. Izlet Etničnega tiska pod geslom WHAT'S YOURS TO DISCOVER IN ONTARIO (Spona jte kar je Vašega v Ontario), je trajal 6 dni in obsegal potovanje, ki je bilo dolgo 900 milj ali blizu 1500 km. Potovali smo po vzhodnem delu Ontaria, kjer je ohranjena 300-letna zgodovina Kanade. Preteklost se nam je odkrivala, ko smo obiskovali zgodovinske stavbe, javne galerije, muzeje, kamnite vojaške utrdbe, gostoljubna stara gostišča, vodne mline, prijazne stare naselbine in še mnoge druge zanimivosti iz preteklosti. Poleg zgodovinskih zanimivosti pa nudi ta del naše Province tudi mnoge možnosti za razvedrilo in njegovi gostoljubni prebivalci prijazno sprejemajo obiskovalce. Pokrajina je prostrana, zelena, polna jezer, rek in potokov, kar privablja ribiče, taboriščnike in sploh ljudi, ki ljubijo naravo. Letošnji izlet je bil še posebno pomemben, ker prav to leto praznujemo 150 letnica Rideau Kanala. Ta vodna pot, ki veže Ot-tawo s Kingston-om, je dolga 123 milj. Kanal je speljan preko zelo slikovite pokrajine in ima več ročno upravljanih jezov in zatvor-nic (dvižna vrata). Prvotno je bil zgrajen v vojaške svrhe v slučaju ameriškega napada, a v ta namen do danes še ni bil rabljen. Sedaj plovejo po njem izletniške ladje in privatne ladjice, čolni in jadrnice. kanala je predvideno okrog 500 različnih spominskih proslav in prireditev v različnih krajih ob bregovih kanala. Tudi naša prijetna plovba po kanalu in ustavljanja na različnih krajih, je imelo namen, da spoznamo prijetnosti take vožnje in se ob postankih srečamo z ljudmi, ki prebivajo ob slikovitih bregovih tega kanala. Bili smo deležni njihovega gostoljubja in pozornosti, za vse ostalo pa je prispevala narava. Po tej vodni poti smo prispeli v glavno mesto Kanade Ottawa, kjer je naša pot dosegla višek. Poleg ogleda tega prijetnega in lepo urejenega mesta, smo imeli priliko, da smo se srečali tudi našimi zastopniki vlade. V Cornwall-u, kjer so ukrotili brzice na reki St. Lavvrence, je velika elektrarna Robert H. Sanders-a. Ob obisku Upper Canada Village-a smo "doživeli" 19. stoletje, ko smo občudovali nekdanji način življenja. Fort Wellington je vojaško oporišče iz vojne leta 1812. V najbolj mogočni kanadski vojaški utrdbi Fort Henry se tudi sedaj vadi skupina kanadskih študentov po vzoru angleške armade in leta 1867. V Kingston-u smo obiskali Hockej Hali of Farne in si ogledal živahno nočno življenje. Nato pa nas je vodila pot nazaj proti Torontu. Bil je čudovit izlet in v prijetni družbi smo preživljali lepe dneve. Želel bi, da bi imel vsak možnost spoznati ta vzhodni del naše ontarijske Province, posebno v letošnjem letu,ob proslavi 150 letnice Rideau kanala je zato zelo ugodna prilika. Tako boste tuudi vi odkrili in spoznavali, kaj je vašega v Ontario. Sponsored by the Ministry of Tourism and Recreation, Government of Ontario, the annual Etnic Press Tour is a chance for ethnic journalists to diseover and enjoy the vast province of Ontario and share their experience with their readers. Tour '82 took us to Ontario East, Canada's heritage land, where 300 years of nation-building are represented through its historical buildings, public galleries, stone fortresses, friendly inns, vvater-povvered mills, as well as many other tourist attractions, are stili standing independent of today's vvorld. Not only is this area noted for its historical importance, for it is full of green land and mazes of lakes, rivers and streams ali combined to make it an excellent fishing, hiking and camping area. In total we vvere 49 individuals, repreesenting 31 different language groups on our way to a 900-mile, 6-day tour of WHAT'S YOURS TO DISCOVER and that's vvhat this tour vvas designed to do. Our first discovery vvas that this year is the most appropriate year to visit Eastern Ontario because it is the 150th anniversary of the Rideau canal system vvhich ex-tends from Ottavva to Kingston; 123 miles through picturesque scenery and hand-operated locks and dorms. The canal vvas originally intended to be used for military purposes in čase of an American invasion. It has never been used for military reasons and today is a pleasure eraft canal. In ali, there are 500 Udeleženci pred OntarlIskim rlamerst Toro o m j Krnjlifod ca federalnega parlamenta v Ottawi Fort Old York v Klngetonul — je jugoslovanski predsednik Sergej Krajgher prejel doslej iz Italije več kot 20.000 nisem, ki se zavzemajo za tiste tri frančiškanske patre, ki so bili zaprti v zvezi z domnevnimi Marijinimi prikazovanji v Medjugorju v Hercegovini... — da bo kmalu izšla v Trstu v prevodu prof. Butko-viča debela Zgodovina latinske literature Bene-dettija Riposatija, v prevodu prof. Renerja pa prav tako debela Zgodovina grške literature Raffaela Cantarelle... — da šteje danes mesto Velenje 23.000 prebivalcev, od teh pa je samo 10.000 Slovencev... — da se je bivši komunist Roger Garaudy, ki ga tudi po Sloveniji navajajo kot »napol kristjana«, ob smrti Suslova v listu Le Matin de Pariš jokal za nekdanjim »bratskim prijateljem«... — da v Ljudski republiki Albaniji tvegaš pet mesecev taborišča, če te kdo vidi, da se prekrižaš... — da je italijanski pisatelj Prezzolini, ki je v januarju obhajal svojo stoletnico, ne samo živ in zdrav, ampak tudi nespremenljivo ujedljiv in kritičen do Italijanov, med svojimi številnimi deli napisal tudi Manualetto italo • sioveno... — da pisatelj Andrej Kobal preživlja zimo v kalifornijski puščavi Mojave, v luksuzni Villa Slovenija, ki mu jo je prepustil za nekaj mesecev priiatolj Belokranjec... — da je Titov žlvljenjepisec Vladimir Dedijer dobil za svoja dela skupni honorar v znesku 2 milijardi in 745 milijonov starih dinarjev oziroma 27.450.000 novih. — da mariborska škofija pričakuje v kratkem imenovanje pomožnega škofa... — da založba Slovenska Matica misli Izdati v drugi Izdaji Kocbekov partizanski dnevnik LISTINA... — da si je buenosaireška SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA opomogla iz hude finančne krize in da misli z novim letom obnoviti izdajanje revije MEDDOBJE... — da je v nekem dokumentu zadnje Dedijerove knjige, kjer je govor o Titovem pogajanju z Nemci 1944, tudi Titov stavek: »Naš največji sovražnik je Draža Mihajlovič...« — da je Italijansko zunanje ministrstvo za I. 1982 nakazalo 1.800 milijonov lir za podporo kulturnim ustanovam Italijanov v Jugoslaviji... — da je napredna občinska uprava v Miljah proti slovenskim toponomastičnim napisom v središču tega obmorskega mesteca, češ da zadostujejo slovenski napisi v okolici... — da je radio Ljubljana oddajal v torek, 23. februarja, ob 23. uri, v celoti pesem Simona Gregorčiča »V pepelnični noči«... — je znani marksistični teoretik Zdenko Roter, ko je pred kratkim predaval prosvetnim delavcem v Novi Gorici, osupil svoje poslušalstvo s trditvijo, da je vera v bistvu pozitivna zadeva. — da je mlada tržaška književnica Irena Žerjal pripravila novo pesniško ?birko in dokončala roman iz tržaškega življenja. — da se v Medjugorju v Hercegovini še naprej nadaljujejo domnevna Marijina prikazovanja in da so se začela romanja tja tudi iz Slovenije. — da je od 30 abiturientov-realcev Liceja Prešeren v Trstu, ki so z letalom poleteli na šolski izlet v Rim, samo 10 hotelo obiskati Vatikanske muzeje (I). — da se je položaj slovenske knjige v zadnjem času zelo poslabšal, da se število izdaj zmanjšuje in da se je v slabem letu prodaja skrčila za 30 odstotkov. — da je znani narodni delavec Lojze Ude, ki je pred kratkim umrl v Ljubljani, kot privrženec OF sicer med vojno skrival na svojem domu Borisa Kidriča, a ni soglašal s politiko likvidacij KPS. — da bo prihodnje leto poteklo sto let, odkar je v Ljubljani začel izhajati kot dnevnik dotedanji tednik SLOVENEC. celebrations planned for this year in communities along the canal and so our celebrations vvere also based around the Rideau vvith pleasure eraft eruises, BBQ's along its banks and places to stay vvith the sound of rushing falls in the background. Our particular tour took us to major steps like Ottavva, the capital city of Canada; Cornvvall, vvhere the Robert H. Saunders Ontario Hydro Generating Station tamed the rapids of St. Lavvrence to generate electricity; through Upper Canada vvith its village duplicating the lifestyle of the mid 1800's; Fort Wellington a military post readied for aetion during the vvar of 1812; Fort Henry, Canada's mightiest fortress vvhere a group of Canadian students are trained in the likings of the British army of 1867; and finally Kingston vvith its Hockey Hali of Farne and its bright night life. Eastern Ontario is something each of us should experience at least once in a lifetime, and this summer vvith the Rideau's 150th anniversary is an excellent time to do so. So take time out, enjoy and find out "What's yours to diseover in Onfarint" —r — je slovenski pesnik in prevajalec Božo Vodušek, ki Je umrl pred kakšnim letom, v oporoki zapustil svojo bogato in dragoceno knjižnico Gimnaziji za Slovence v Celovcu... — se je konec prejšnjega leta po dolgem spet pojavil v slovenskih občilih izraz »božič« in da je bila celo nekakšna božična oddaja na TV, a v manj poslušani uri in za izseljence... — se Je znani slovenski publicist Taras Kermauner pred časom za stalno naselil v Avberju na Krasu... — so v Ljubljani odkrili skupino mladoletnikov, ki je po zidovih pisala in risala nenavadne parole in simbole — kljukaste križe in zaokroženo črko »a«, ki naj bi pomenila »anarhija«... — je dr. Franc Rode, znani profesor na teološki fakulteti v Ljubljani In prav tako znani predavatelj, zasedel pomembno mesto v Vatikanu v Sekretariatu za neverne v Rimu... — se je v prav tistem ljubljanskem časopisu, ki daje svoje stolpce na razpolago napadalcem DRAGE, pojavil poziv v obliki oglasa »Prosimo, da govorite slovensko)«... — Je Vladimir Dedijer izdal nov Titov življenjepis, ki mu očitajo, da je filodjllasovski in protikarde-Ijevski... — je DRU2BA ZA OBRAMBO TRADICIJE, DRU2INE in LASTNINE, ki Ji predseduje brazilski profesor Plinio Correa de Oliveira, izdala v več svetovnih dnevnikih dolgo izjavo o »dvoličnosti« francoskega — Mltterandovega — socializma, ki da je ie izhodišče za komunizem, pri čemer tudi v svojem katoliškem integralizmu obsoja »nevtralnost« francoskih škofov... — profesor France Vodnik pripravlja za celjsko Mohorjevo družbo izdajo nekaterih spisov znanega slovenskega katoliškega publicista iz predvojne Franceta Terseglava... — je v znani zbirki »Oskar« milanske založbe Mon-dadori izšel Cankarjev roman Martin Kačur v novem lepem prevodu milanskega profesorja Arnal-da Bressana... — je neki Slovenec, ki se je bil prijavil za tragični izlet na Korziko, a je potem prepustil svoje mesto v letalu drugemu in tako ostal pri življenju, po katastrofi poiskal duhovnika in zaprosil za krst... — da je sodelavka MLADIKE Zora Tavčar izročila celjski Mohorjevi družbi rokopis svoje knjige Veter v laseh, ki izide v prihodnji redni zbirki iste založbe. — da je profesor Kajetan Gantar, ki je nedavno predaval goriškim in tržaškim dijakom o rimskem pesniku Vergilu, bil povabljen, da en semester predava na univerzi v Gradcu. — da je skupina slovenskih zgodovinarjev na nedavnem simpoziju v Ljubljani popolnoma rehabilitirala lik Janeza Bleiweisa, ki ga je Edvard Kardelj imel za steber vsega slovenskega nazad-njaštva preteklega stoletja. — da je ob koroških kulturnih dnevih 5. in 6. marca letos bila prvič v zgodovini povojne Jugoslavije v Ljubljani tudi razstava bogate knjižne zakladnice, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. — da tržaški študent Tomaž Simčič, ki se sicer udejstvuje tudi na glasbenem področju kot pianist in zborovodja, dokončuje obširni tezo o liku dr. Jakoba Ukmarja. — da je v Trstu v tisku knjiga slovenskega ameriškega duhovnika Čepona o njegovih potovanjih v Sovjetsko zvezo.