PoStnlna n!**wna v eofovlnL
Leto XIV., štev. 303 a
Ljubljana, sobota 30. decembra I933
Cena 2,— Din
Cipra vaidtvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teleton št 3122. 3123, 31^4. 3125, 3126 Lnseratni oddeleK: Ljubljana, Šelenburgova ul 3 — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11. — Teleton St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica št
2. — TeletOD št 190. ftačuni pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št. 11 842. Praga Cislo 78.180, VVipn <st 105 241
NaroCmna znaša cneutcnc L)in 26.— Za inozemstvo L)in 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Teleton P.122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. J, Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Utrditev liberalnega režima v Romuniji
V	Rumuniji so bile pred božičem volitve v parlament, predvčerajšnjim pa nadomestne volitve v senat. Kakor ni bilo drugega pričakovati, si je nova vlada pri obeh volitvah priborila veliko večino. Pozicija Liberalne stranke v Rumuniji je tedaj temeljito utrjena in vsaj za nekaj let moramo računati z liberalnim režimom.
V	rumunski politiki je že stara tradicija, da se stranke menjavajo v režimu. S to tradicijo se veže druga, namreč ta, da vsakokratna vlada dobi pri volitvah večino in se volilci tako rekoč strinjajo s tem sistemom menjavanja. Nekdaj sta se na vladi vrstili liberalna in stara konservativna stranka, po vojni pa so na mesto konservativcev stopili caranisti, kakor se običajno imenuje narodna kmečka stranka. Sedaj se oni menjavajo z liberalci.
Tako menjavanje ima svoje dobre, pa seveda tudi slabe strani. To pot pa se zdi, da so se volilci odločili za novo vladno stranko tudi iz stvarnih razlogov. Tako vsaj se da sklepati iz dejstva, da je liberalna vlada dosegla velike uspehe tudi v Transilvaniji, ki je bila vendar ves čas trdnjava narodnega krila cara-nistov. Narodna kmečka stranka je tudi tu močno nazadovala, mnogo bolj nego bi bilo pričakovati samo po dosedanji tradiciji. Opozicija sicer očita vladi, da je skušala s krepkimi argumenti vplivati na razpoloženje in glasovanje volilcev, ali taki očitki pač ne povedo mnogo, ker se čujejo pri vsakih volit/ vah, pa ne ie v Rumuniji. Da je vplivalo slabo vreme neugodno na volilno ude-le" 'o, je gotovo, prav tako tudi to, da jt oia ta okolnost v prilog vladni stranki. ki ima poglavitni kader svojih volilcev v mestih, kjer vremenskih zaprek skoroda ni bilo.
Z izidom volitev se zaključuje v Rumuniji poskus, da se reformira celotna notranja državna uredba po precej ra dikalnih težnjah narodne kmečke stran ke. Najprej j o realizacijo teh stremljenj prekinil in preprečil že režim profesorja Jorge, drugi poskus, ki pa je bil že neprimerno manj močan in mu je manjkal elan prve dobe in prvega zaleta, je zaključil sedaj režim liberalne stranke. S tem so, vsaj za dogledno dobo, pokopana stremljenja, ki so imela svoj izvor in svoje izhodišče v Transilvaniji in ki so hotela izvesti prav globoko segajoče državne reforme.
Poraz caranističnih stremljenj je na zunaj povzročila vrsta bolj slučajnih dogodkov. Med najvažnejšimi pa je bila vsekakor velika gospodarska kriza, ki je zadela Rumunijo še prav posebno ter spravila vodilne državne činitelje v hude stiske. Gospodarske reformne poskuse narodnih caranistov je to zadelo še prav oo=ebno. zlasti ker so jim ostali liberalci. ki predstavljajo rumunsko gospodarsko moč, rumunski kapital, neizprosni nasprotniki.
Prav posebno pa so pripomogle k porazu kmečke stranke razprtije med vodilnimi osebnostmi v stranki sami. Ma-niu je prišel v spor z drugimi voditelji, predvsem zaradi taktike stranke, in spor se je zanesel tudi že v strankine organizacije. Vzroki spora, ki so bolj taktične kot načelne prirode, zdaj niti niso več važni in bodo še manj pomembni, ko se je stranka vrnila v brezmočno opozicijo. Vodje bodo imeli časa in potrebe dovolj, da se zopet spravijo med seboj. Rumunska politika se znova vrača v stari tir. Stara liberalna stranka se vrača ra vlado in s tem prehaja v pozabo njen spor s krono, ki je bil po kraljevem po-vratku sprva tako močan, da je dovede! celo do razkola v stranki sami. Jurij Bratianu, ki je zagovarjal pot sporazuma s krono, se je ločil od večine, ki je vztrajala pod Ducovim vodstvom trdovratno v odporu. Za naprej ne bo nika-kega vzroka, da bi se Jurij Bratianu ne vrnil nazaj v strankine vrste, zlasti ko razpolaga s tradicijo velikega slovesa svoje rodbine. S tem se je liberalna stranka približala popolni obnovi in ne more biti dvoma, da jo čaka v rumunski politiki še važna bodočnost.
Vsekakor pa ima v rokah državno krmilo za novo parlamentarno dobo. Njena poglavitna naloga bo, kako spraviti v red državne finance in vrniti deželi gospodarsko moč; ravno v teh pogledih od nje zelo mnogo pričakuje. Saj pripadajo stranki domala vs: gospodarsko in finančno pomembni čini tel ji, pa tudi ugledni strokovnjaki. Tudi se more stranka ponašati, da imajo njeni pristaši obilo veljave v gospodarskih in finančnih krogih inozemstva, zlasti tudi onega. ki dandanes mnogo pomeni. Liberali imajo tedaj pred seboj nehvaležno nalogo. da konsolidiraio rumunsko gospodarstvo, nalogo, ki so si jo sami postavili v času. ko so bili v opoziciji.
V vnanji politiki imajo liberali od nekdaj frankofilsko orientacijo. Prijateljstva dosedanie smeri, zavezništvo v Mali antanti. s Poljsko in Francijo je tedaj zasidrano trdno in bo moglo tudi v novi
ZMAGA IDEJE DRUŠTVA NARODOV
Francija je s svojo odločnostjo opozorila ves svet na nevarnost novega oboroževanja in združila okrog DN vse pobornike miru
Ženeva, 29. decembra, r. V tukajšnjih krogih so z največjim zadovoljstvom sprejeli odločitev francoske vlade v pogledu nadaljnjih razgovorov in po-gajanj v razorožitvenem problemu. S tem, da se je Francija znova z vsem poudarkom izjavila za Ženevo in za nadaljevanje razorožitvene konference v okviru Društva narodov, je znova silno okrepila prestiž te mednarodne institucije, ki je bila v zadnji dobi po dobro zamišljeni diplomatski kampanji
Roosevelt se je v svojem včerajšnjem govoru izrecno posta vil za Društvo narodov in zavrnil vse one, ki hočejo rušiti to najvišjo mednarodno institucijo, ki je kljub vsem hibam dosegla tudi že mnogo pomembnih uspehov.
Veliko važnost pripisujejo v ženevskih krogih tudi izjavi Stalina, ki se ie v svojem otvoritvenem govoru na zasedanju centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije dotaknil tudi mednarodnega političnega položaja in nagla
predmet najhujših napadov. Odmev, na ! sil, da bo Rusija, čeprav ni članica.
katerega je naletela francoska odločitev v drugih državah, jasno kaže, da je Francija s svojo odločnostjo napravila neprecenljivo uslugo ženevski instituciji, a s tem ob enem svetovnemu miru.
Nesporno je zasluga Francije, da je
iskreno sodelovala z Društvom narodov. ker uvideva njegov veliki pomen v mednarodnem življenju.
Ce se upošteva, da stoje za Francijo vsi njeni zavezniki, je gotovo, da je večina držav na strani Društva narodov in s tem je že tudi jasno, da bo
zdramila tudi druge države in pokazala i rovarjenje proti Društvu narodov ka-
pot iz sedanjega zastoja v razorožitvenem problemu. Kakor kažejo najnovejše vesti, se bo Anglija v celoti pridružila francoskemu stališču, a tudi
kor doslej, tudi tokrat ostalo brezuspešno. Edini uspeh bo ta. da se bodo narodi in države tesneje oklenili ženevske institucije.
Francija je preprečila oboroževalno tekmovanje
V tem je glavna važnost francoske odločitve — Francoska nota bo izročena še le po novem letu
Pariz, 29. decembra, r. Zunanji minister Boncour je imel danes celo vrsto sestankov in razgovorov z diplomatskimi zastopniki. Med drugimi je sprejel belgijskega zunanjega ministra Hymansa, sovjetskega poslanika Chlapovskega, največjo važnost pa pripisujejo njegovemu dolgemu razgovoru s francoskim poslanikom v Berlinu. Francoi&om Poncetom, katerega je pri tej priliki seznanil z glavnimi smernicami francoske spomenice Poncet je dobil ob enem z nadaljnjimi navodili nalog, da izroči spomenico nemški vladi pnse dni po novem letu. Istočasno bo francoska vlada obvestila o vsebini svoje spomenice vse zavezniške in prijateljske države.
Čeravno vsebina soomenice še nI Objavljena _ kar se bo zgodilo še le po Izročitvi nemški vladi _ se listi že obširno bavljo z njo in jo vsestransko komentirajo Vsi brez razlike politične smeri odobravajo stališče vlade in podčrtavajo, da je Francija s tem znova dokumentirala svojo miroljubnost, pa tudi odločnost, bra-niti mir Evrope proti vsem in vsakomur. V glavnem karakterizirajo stališče Francije glede nemških zahtev in razorožitvenega problema v splošnem takole:
Nemogoče je razpravljati v Ženevi o razorožitvi, če bi se s«tpčaSno v Berlinu razpravljalo o ne-■ ,'n oboroževanju. Takšen paradoks bf 'upravičeno takoj prisilil vse tiste države, ki so neposredno ali posredno ogrožene zaradi nemškega oboro. ževanja, da takoj zapuste Ženevo. Mogoče so v Rimu In morda celo tudj v Londonu razmišljali o nekem kompromisu, po katerem naj bi se Nemčija delno oborožila, da se tak0 doseže nekako ravnovesje glede vojaških efektlv In materijala ter da se da Nemčiji zadoščenje glede načela enakopravnosti pri oboroževanju. Franco ska vlada je prehitela objavo teh formul in manifestirala svoj0 voljo, da se razbi-stri položaj, ki bi sicer mogel postati nevaren za vso Evropo. Francija ni voljna sprejeti kot dovršeno dejstvo nedovoljeno oboroževanje. S tem je nastopila proti oboroževalnemu tekmovanju, ki bi imelo za neizogibno posledico nesmiselne koncesije v tem vprašanju. To bodo dobro razumeli tudi Angleži, ker se je g. Simon že dvakrat javno izrazil zoper vsako novo oborožitev Nemčije. Ni dvoma, da se tudi Italija kljub svoji navidezno drugačni po lltiki boji, da bi prišlo do oboroževalnega tekmovanja, pri katerem bi ne mogla držati koraka z drugimi, saj je znano, da mora premagovati mnogo večje težave s proračunskim primanjkljajem. kakor pa jih Ima Francija. Novo oboroževanje, ki bi nastalo zaradi pristanka na nemško oborožitev, bi bila stvar, kl bi pač nikogar v Evropi ne mogla pomiriti. To je same nov razlog, da se vrnejo vse države k or-todoksni konferenci za omejitev in znižanje oboroževanja, to je v ženevo.
Anglija solidarna s Francijo
Pari*, 29. decembra r. Agencija Belga pripisuje včerajšnjemu sestanku belgijskega zunanjega ministra Hymansa in angleškega poslanika v Parizu lorda Tyrrella izredno važnost.
Po njenih informacijah je obvestil lord TyrreU Hymansa ln pred njim tudi Bon-eonrja. da bo ang-ieSka vlada v kratkem
Izročila v Berlinu svojo posebno noto, v kateri bo zavzela svoje stališče glede nemških zahtev in razorožitve sploh. Nota je bila sestavljena na zadnji seji vlade na podlagi poročila, ld ga je podal Simon o svojih razgovorih v Parizu. Angleška nota bo, kakor se trdi, zelo odločna ter se bo v celoti pridružila stališču Francije, da se morajo razgovori In pogajanja nadaljevati v ženevi v okviru Društva narodov.
Amerika za Društvo narodav
Wa«hington. 29. decembra. AA. Ha obletnico Wilsonove smrti ie im?J predsednik Roosevelt govor, v katerem je hvalil Društvo narodov. Ta vzvišena ustanova mora oetati primerno močna, da bo mogla brod miru pripeljati v varno pristanišče. Mir je moffofe ohraniti samo t Društvom narodov. Ta ustanova mora ostati taka. kakršna je danes. Zedinjene države sicer nimajo namena. da bi vstopile v Društvo narodov, toda to še ne pomeni, da bi je ne priznavale. Z Društvom narodov smo le model« vali in hofemo sodelovati tudi v bodofo Roosevelt je nato ponovil predloge, ki iih ie stavila am?riska vlada 16. maja o sodelovanju Zedinienih držav pri razorožitvi in pri solidni organizaciji min
V ženevi zavladal zopet optimizem
ženeva, 29. decembra r. Po preokretu, ki je nastal s sklepom francoske vlade, da . se morajo nadaljevati razorožitvena pogajanja samo v ženevi, je nastalo v tukajšnjih krogih razorožitvene konference dokaj optimistično razpoloženje. Z gotovih strani se sicer še vedno pesimistično presoja položaj, češ. da bi bila vsaka razorožitvena konvencija zaman, če na njo ne pristane tudi Nemčija. Toda nasproti temu se poudarja, da se vsi odgovorni državniki zavedajo svoie dolžnosti, da morajo storiti vse. kar je v njihovi moči, da se prepreči oboroževalno tekmovanie in njegove ne.ijsogfbne nosledice. Na dri url strani pa je tre-ha nnpJStevatl mo?n~»t. da je vedno odprta pot, če bi Nemila hotela tel prava ti sklene. du se io prisili k spoštovan fu prevzetih ehvp7^f>sti. Pri tem se misli zlasti na unoraho člena 215. vera»l*U»» mirovne nogodbe. ki določa, da Ima DruStvo narodov vsak čas motnost, da po sklonil Sveta DmiStva narodov odrefll nv"*n«?r«<lno ore-Iskavo t^r lzv?»'a «s»T»kr»?e. Po orestani kri-
op i«, a^toT^+o+a	narekov 6e boH
dv'?mila. k*nH baS	bo prišla njegova
vn*noc.t do polne vM+nve.
Sestanek »frafa nove našle
Ženeva. 29 dec. d Kakor noročafo. sta »ngleški zunanji m'n;ster John S'mon ter frqnco«ki zunanii minister Paul-Roncour ^noročila. da	r>r:=nel<i že v nedeljo
14 ianuari* v ženevo Ver se bosta ude-'ežila zased^nia sveta Društva narodov V SP ho r>-:5f>!'-> n/>s1prtr>ie<l3 dne Kdo bo ob tei nriliki 7<"stona1 v 2enevi Talijo še ni gotovo računajo pa. da bo Musso lin' nonovno noslal šefa svojega kabinete
eri računati z absolutno zanesljivimi temelji.
+
Stavni stroj ravno vliva zadnje vrste uvodnika, ko prihaja, tik ob zaključku uredniškega dela, alarmantna vest, da je rumunski ministrski predsednik in šef liberalne stranke g. Jon Duca postal žrtev zločina. Podrobnosti za enkrat še niso znane, zlasti ne motivi zavratnega atentata. Ako so prve vesti točne, gre za zločin političnega značaja, a ne iz vrst
poražene kmečke stranke, marveč iz nasprotnega ekstrema, iz tabora fašistične desnice.
Brez dvoma je, da je liberalna stranka z Duco izgubila svojega najjačjega voditelja, Rumunija pa enega svojih najboljših državnikov. I država i stranka ga bosta težko nadomestili, kljub temu pa ni pričakovati, da bi umor mogel bistveno vplivati na politično situaciio ali omajati ravnokar pri dvojnih volitvah utrjeni liberalni režim.
Aloisija. Zasedanju sveta Društva narodov bo predsedoval poljski zunanji minister polkovnik Beck. Sodijo, da bo med zasedanjem došlo do diplomatskih pogajanj o vprašanju, kdaj naj bi se po končanem zasedanju sveta Društva narodov zopet sklicala razorožitvena konferenca. Med zasedanjem sveta se bo mudil v Ženevi tudi predsednik razorožitvene konference Henderson. Zato ni izključeno, da bo ponovno zagrozil s svojo ostavko, če ne bodo okoliščine za ponovno sklicanje razorožitvene konference ugodne. Nadalje zatrjujejo, da v času januarskega zasedanja Društva narodov ne bo igralo nobene vloge vprašanje reforme, ker ga po
informacijah iz Rima Italija ne namerava več forsirati.
Nemci se skrivajo za nove napade
Berlin, 29. dec. č. Gobbelsov »Angriff« je objavil uvodnik, v katerem uvodoma priznava, da je Pariz zopet prevzel vlogo, ki mu jo je v letošnjem letu otel Rim. Toda stare politične in vojaške zveze Franciji niso zadostovale in zato je stavila ponudbo sovjetski Rusiji katere prijateljstvo bi nedvomno mnogo več pomenilo nego vsi nenapaaalni p?, k ti med Francijo in njenimi dosedanj m. prijatelji. Iz Moskve poročajo, da bo prispela tja posebna francoska delegacija pod vodstvom Herriota. O njenih namenih si za enkrat še ni mogoče ustvariti jasne slike. Tudi vsa ostala sovjetska politika ni zavzela že svoje končne oblike. Treba je počakati, kako bo sovjetska Rusija izkoristila svojo odpoved rapallske in berlinske pogodbe.
Rim v zadregi
Preokret, izzvan s stališčem Francije, je prekrižal račune rimske diplomacije
Pariz, 29. decembra r. Po Informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov je italijanska vlada glede na preokret v mednarodnem političnem položaju, ki ga je izzvalo stališče francoske vlade, opustila za enkrat vsak0 nadaljnjo akcijo za reorganizacijo Društva narodov. Na površje so stopila sedaj za Italijo mnogo važnejša in vital-nejša vprašanja, katerim mora posvetiti Italijanska diplomacija vso pozornost. Misli se pri tem zlasti na dogodke, ki se pripravljajo na Balkanu, pri čemer povzročata Rimu zlast) Albanija in Bolgarija kot glavni oporišči italijanske politike na jugovzhodu največje skrbi.
Italijanski tisk posveča zadnje dni razvoju mednarodne politike nenavadno pozornost. iz pisanja fašističnega tiska odseva velika nervoznost ter iskanje novih smernic v zunanji politiki Iz vsega se da razbrati, da je velikopotezna akcija fašistične diplomacije, naperjene proti Društvu narodov In mirovnim pogodbam, zašla v za-
gato, iz katere iščejo sedaj izhoda. Veliko
važnost pripisuje fašistični tisk sestanku med Mussolinijem in angleškim zunanjim ministrom Simonom, katerega je Mussolini za 4. januar povabil v Rim. Pri tej priliki namerava Mussolini premotriti s Simonom vse mednarodne probleme ter mu pojasniti stališče Italije Ke malo pozornost vzbuja dejstvo, da fašistični tisk s posebnim poudarkom naglasa važnost pariških sestankov, prihodnje konference Male antante, ki bo v začetku januarja v Zagrebu, medsebojnih posetov državnikov Male antante in Francije ter drugih dogodkov, ki se pripravljajo na Balkanu. Pri tem posveča še prav posebno pozornost stalnemu izboljševanju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo in napoveduje za bližnjo bodočnost sklenitev pogodb, ki bodo dalekosežne važnosti za razvoj prilik na jugovzhodu Evrope, kjer ima Italija svoje posebne interese.
Nov francoski načrt za razorožitveni sporazum
Francoska vlada je sestavila nov razorožitveni načrt, ki ga bo dostavila tudi nemški vladi
Pariz, 29. decembra č. Listi napovedujejo, da bo francoska vlada sredi meseca januarja predložila razorožitveni konferenci nov razorožitveni načrt. Glavne točke načrta naj bd bile:
1.	Ustanovitev mednarodne kontrole oboroževanja z avtomatskimi sankcijami /.3 primer prestopka te kontrole.
2.	Zbiranje napadalnega orožja na nevtralnih tleh in njegovo uničenje v dobi dveh let, če bi kontrola oboroževanja uspela.
3.	Postopno znižanje obrambnega orožja, tako da bi se v osmih letih dosegla popolna enakost v oborožitvi posameznih držav.
4.	Uničenje vseh vojnih letal.
5.	Organizacija mednarodne letalske policije.
6.	Internacionalizacija civilnega letalstva.
Te predloge bo francoska vlada dostavila istočasno predsedništvu razorožitvene konference in nemški vladi s pozivom, naj na tej osnovi sodeluje pri razorožitvenih pogajanjih v ženevi, če bi nemška vlada odklonila ta predlog kot osnovo za nadaljnja pogajanja, bo francoska vlada formalno protestirala z motivacijo, da ne spoštuje vojaških klavzul versajske mirovne pogodbe. V tem primeru bo pariška vlada skoraj gotovo objavila svoje tajne dokumente glede nemškega oboroževanja.
Predsednik Duca ustreilen
Mlad dijak je v Sinaji z revolverjem ustrelil romunskega ministrskega predsednika — Atentator aretiran
Bukarešta, 29. dec. g. Na kolodvoru v Sinaji je bil nocoj ob 21.10 umorjen
ministrski predsednik Duca, ko je čakal na odhod vlaka v Bukarešto. Morilec, ki je dijak, je oddal na ministrskega predsednika štiri revolverske strele. Duca je bil takoj mrtev. Bil je danes v Sinaji, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci. Domneva se, da je morilec član »železne garde«.
Prve podrobnosti
Bukarešta, 29. decembra p. Rador poroča: Ministrski predsednik Jon Duca je bil nocoj ob 21. v Sinaji ubit. Atentator je dijak Nikolaj Constantinescu. Oddal je na pokojnega predsednika Duco štiri revolverske strele, ki so predsednika zadeli v glavo, tako da se je zgrudil na mestu mr-
tev. Ko je izvršil atentat, je atentator vrgel ročno bombo na dr. Costanesca, bivšega bukareškega župana, ter ga hudo poškodoval. Costanescu je bil med spremljevalci ministrskega predsednika.
Atentator je Ml aretiran
Po dosedanji preiskavi domnevajo, da je bil atentat v zvezi z jželezno gardo«, ki jo je vlada pred kratkim razpustila. Kakor vse kaže, je imel atentator tri ali štiri sokrivce.
Bukarešta, 29. dec. p. Po želji Nj. Vel. kralja Karola so prenesli truplo pokojnega ministrskega predsednika Duce takoj v kraljevski dvorec Peleš v Sinaji.
Kralj je brzojavno pozval Iz Bukarešte v Sinajo prosvetnega ministra Angelesca, ki je najstarejši član vlade pokojnega Duce. Bržkone ga bo kralj poveril z začasnim vodstvom predsedstva ministrskega sveta.
Novi ljubljanski mestni proračun
Zanimivo predavanje župana dr. Puca — Proračun znaša 46 milijonov Sporazum s Kranjskimi deželnimi elektrarnami
Ljubljana, 29. decembra, d. V dvorani Kazine je danes pod okriljem Obrtniškega društva v Ljubljani predaval ljubljanski župan dr. Dinko Puc o občinskem gospodarstvu mesta Ljubljane. Podrobno je raz-tolmačil ves razvoj občinskega gospodarstva od leta 1928 naprej ko je sedanja uprava prevzela posle.
Ob zaključku svojih izvajanj je podal tudi nekaj pojasnil o novem proračunu mestne občine za leto 1934. P.»udaril je. da se je mestni proračun že doslej skrčil za 9 milijonov Dm. če upoštevamo še izdatke, ki jih je občini na novo naložila država, pa za skoraj 13 milijonov V načrtu proračuna za prhodnje leto so vsi 'zdatk' skrčeni na minimum. Predlog proračuna znaša približno 46 milijonov Din. Od tega odpade na splošno upravo 8.5 milijona dinarjev, na socialno skrbstvo 4.8 milijona
in na postavko za ulice in ceste nekaj nad 9 milijonov Din.
Župan dr. Puc je dalje sporočil, da se je posrečilo doseči v zadnjem času z banovino odnosno s Kranjskimi deželnimi elektrarnami sporazum glede dobave toka in da bo stvar prišla prav kmalu pred Oi.Mnski Svet. p0 dovršenem povečanju Mestne elektrarne in zaradi pocenitve toka je konsum električne energije v zadnjih letih tako naglo narastel. da elektrarna kmalu ne bo prenesla povečanja obremenitve Sporazum z banovino pomeni zaključek dolgoletnega boja. v katerem se je mestna občina predvsem branila, da bi banovinsko električno podjetje Ljubljano Izkoriščalo Poeodba. ki bo v kratkem sklenjena, bo zadovoljila obe strani in je gospodarska samostojnost LJubljane popolnoma varovana.
Nacionalna požrtvovalnost jugoslovenskih Nemcev
Odličen Javni delavec nam Je poslal Članek, ki ga ▼ celo« odobravamo in priporočamo v resen preudarek zlasti paši inteligenci. Glasi m:
Vedno bolj se množijo od vseh strani
naše ožje domovine glasovi, ki razodevajo skrb radi nevesele činjenice, da smisel za pozitivno drobno narodno delo pri nas od prevrata sem vedno bolj pojema in da se je razpasel nekak nacionalni defetizem, ki ne dopušča novega razmaha v prizadevanju za nacionalne potrebe naših mej. Še več, on grozi upro-pastiti še ono, kar nam je na tem polju ostalo iz predvojnih časov, ko je v našem narodu splošno vladala zavest, da je naša nacionalna rešitev in ohranitev pred vsem v samopomoči in požrtvovalnosti. Nedavno smo z veseljem brali, da so povzdignili glas naši obmejni učitelji. Čakali smo na odmev — kakršenkoli — s poklicanih mest, ali javnost ga do zdaj ni opazila, kakor sploh ni opazila še nobene življenjske kretnje na številne svarilne in proseče glasove iz krogov onih, iz katerih src stari idealizem še ni povsem izginil. Vprašanja, za katera tukaj gre, pa so preveč pereča, da bi javnost smela molčati; nasprotno, govoriti mora in bo govorila vedno glasneje in vedno bolj kategorično.
V »Jutru« so bili že večkrat predočeni narodnemu občinstvu vzgledi iz inozemstva. zlasti krasno delo čeških obmejnih in manjšinskih organizacij, pa tudi naravnost vzgledna požrtvovalnost prebivalstva male Avstrije. Avstrijci kljub vsej gospodarski bedi, ki tare nje še huje kakor nas, prinašajo leto za letom na ol*ar domovine vsote, ki bi imponirale tudi ob dvojnem, trojnem številu avstrijskih glav.
Prepričati smo se morali, da nacionalni«. blaziranost izvestnih krogov pri nas teh vzgledov ne jemlje resno, češ: so pač druge razmere, pri nas pa ni mogme. Na žalost pa smo morali videti in vzeti na znanje, da tudi poklicani krogi, kateri so vzeli na sebe dolžnost, čuvati na.-* našimi narodnoohrambnimi potrebami in organizirat: drobno delo, v vzpodbudiji-vih vzgledih .zven naših mej ne iščejo več pobude za poživijenje in podvig pri nas, kakor je to bilo njega dni. In tako zapada naš nekdaj tako vzorni narodno obrambni aparat počasi pa sigurno neki okostenelosti in nerazumljivemu, trdovratnemu konservativizmu.
Tudi danes prihajamo z vzgledi, ki pa Ti~ s o vzeti iz inozemstva in se torej ne bodo dali odpraviti s stereotipnim izgovorom o »drugačnih razmerah«. Ti vzgledi naj dokažejo, da je v Jugoslaviji tudi danes še najti smisla za samopomoč in nacionalno požrtvovalnost, bamo na žalost ne — v slovenskih vrstah.
Pred približno tremi tedni so objavili listi i črnske manjšine v Jugoslaviji razglas, da razpisuje nemško vodstvo splošni davek od vsake nemške glave, tedaj velikopotezno akcijo za narodne in kulturne potrebe. Organizacijo in realizacijo te zamisli je prevzel švabsko-nemški »Kulturbund«. Ker pa mfao vsi jugoslovanski Nemci člani Kulturbunda, so pre-
vzeli funkcionarji te organizacije veliko
nalogo, da sestavijo po krajih in okrajih poseben narodni kataster, da se pritegnejo k sodelovanju vsi Nemci, ne mamo -m skromni vlomek, ki je v »Kultur-brndu« d-.ianski organiziran. Predvidena to zelo ntii.Hi zneski in je ta narodni »davek« seveda prostovoljen, toda prepričani smo, da bodo nemški listi ze v kratki dobi mogli poročati o sijajnih rezultatih. Ne govorimo v slepo, kajk dobro se spominjamo, v kako pravljično kratkem času so bili zbrani potrebni milijoni za šolsko ustanovo ki vzdrzuie zasebno nemško učiteljišče v Velikem Beč-kereku. Ko je bila vsota za učiteljišče vplačana, pa prostovoljni prispevki ni*« usahnili u- ista ustanova je že mogla otvoriti popolno zasebno dekliško meščansko šolo. Misli pa še vedno na nov« ustanovitve in neprestano snuje načrte za podvig nacionalne kulture. Z a letošnji božič je izdala zopet poseben poziv, ki prosi podpore za nemške šolske potrebe. Poleg zgoraj omenjene akcije »Kulturbunda«!
Ne pišemo o nemškem delu kot o stvari, ki bi je ne videli radi. Nemška manjšina ima vso pravico, da se kulturno svobodno izživlja. Imponirata nam pa narodna zrelost in požrtvovalnost, ki se ne plašita nobenih omejitev udobnosti in tudi v težkih in najtežjih časih brez godrnjanja dajeta narodu, kar je narodovega. Vzgled je to, pred katerim se je treba odkriti.
Povračamo se na uvodne besede, da spričo primera v naši sredini, v državi, kjer v gospodarskem in socialnem pomenu ni nobenih razlik, ne more veljati izgovor o krizi. Vsaj ne o gospodarski krizi, če pa je v naših narodnih vrstah še vedno na vrhu duhovna kriza, kriza narodne ljubezni, bi bil to žalosten bolezenski simptom, ako ne naravnost moralen defekt,
Toda — to trdimo naravnost — ▼ Širokih narodnih vrstah, v naših najpre* prostejših slojih, še ni nacionalne bla-ziranosti. Kdor se na to izgovarja, enostavno ne govori resnice ali pa našega ljudstva sploh ne pozna. Latentne narodne sile pa je treba organizirati in jih zbrati v močno strnjeno fronto, kakor se je to godilo pred petindvajsetimi in več leti. Uspeh bo presenetljiv. Zgrešeno je, čakati Ra iniciativo od zunaj, iz širokih vrst. Frišla bo morda tu in tam, kakor je prišla nedavno iz vrst obmejnega učiteljstva, ostala bo pa vedno osamljena manifestacija brez pravih sadov, če bo našla tam, kjer se zbirajo ali bi se imele zbirati vse niti k novemu snovanju, mrtva srca. Tam, kjer naj bije srce živega organizma, organizacije za drobno narodno delo, ne sme biti prostora za okorelo prevžitkarstvo. Še manj pa za trmo in justament.
Narod sam ni kriv današnjega mrtvfla, narod je razorana njiva, ki čaka semena. Klical pa bo zamudnega sejalca na odgovor.
scino
Tekmovanje med Rusijo, Anglijo in Japonsko — Usta*
navijanje novih držav ob robu prostrane Kitajske
Konferenca Male antante
Vršila «c bo od 8. do lt januarja ▼ Zagreb« in bo zavzela stališče do vseh aktualnih problemov
Beograd, 29, decembra. M. Glede na vesti več inozemskih listov, <U bo če-Scoslovašfca zunanji minister g. dr. Beneš 7. januarja po konferenci Male antante v Zagrebu odpotoval v Sofijo, da se zahvali bolgarski vladi za pokaza-ne simpatije in zbližanje z Malo antan-to, je dobii vaš dopisnik naslednje avtentične informacije:
Konferenca zunanjih ministrov Male antante, ki se je bodo udeležili vsi trije ministri, gg. dr. Beneš, Titulescu in Jevtič, se bo sestala v Zagrebu 8. januarja in bo trajala do 11. januarja. Na tej konferenci, ki bo prvi redni sestanek po ratifikaciji novega statuta Male antante, bodo zunanji ministri treh prijateljskih in zavezniških držav proučili vsa vprašanja v zvezi z najnovejšimi političnimi dogodki v Evropi. V zaključnem komunikeju bo objavljeno točno stališče Male antante do vseh aktualnih vprašanj, zlasti glede akcije za reformo Društva narodov, ld mora slej ko pre.i ostf.ti glavni steber miru in mednarodnega sodelovanja. Kar se tiče potovanja g. dr. Beneša v Sofi!o. ni verjetno, da b' potoval takoj s konference v Zagrebu, ker mera biti že 15. januarja v Ženevi. k;er s* prične zasedanje Društva narodov. Vr;?'rn pa je, da bo g. dr. Beneš posetil Sotro po zasedanju Društva narodov, iz Sofije pa bo odpotoval v Atene.
Praga, 29. decembra, g. Listi objavljajo, da bodo na januarski konferenci gospodarskega svete Male antante v Pragi razpravljali o naslednjih zadevah: 1. določitev seznam« blaga za irvoz m uvoz posameznih držav Male anten 19 pri ostalih dveh državah v 1. 1934 in 1935 ; 2. določitev podlage stalnega sodelovanja vseh treh novčanič-aih bank; i koiwt*tuwa«j« organa za sta-
tistiko; 4. poenostavljenj« trgovinska peko no da je in zakonodaj« glede cen; 5. »kupna normalizacija kmetijstva in mdustrije; 6. ustanovitev centralnega urada za skupno sodelovanje pri pošti in pri železnicah ter pri ietalskem in blagovnem prometu; 7. priprave za ustanovitev centrale za skupna gospodarska središča držav Male antante. Obenem s konferenco gospodarske Male antante se bodo vršila posvetovanj« vseh treh podonavskih peroplovnih družb.
Glede n« skorajšnji sestanek gospodarskega sveta Male antante je objavil wPra-ger Tagblatt« posebno prilogo s članki ministrov dr. Beneša in Titulesca ter drugih uglednih osebnosti iz gospodarskih in političnih krogov. Dr. Beneš opisuje v svojem članku položaj Male antante ▼ okviru svetovnega gospodarstva in poudarja nujno potrebo razširjenja gospodarskih odnošajev s prijateljskimi državami in z vsemi onimi deželami, kjer ne obstoje težkoče glede prestiža ali medsebojnega zaupanja. Potrebno je, da se te težkoče obvlada io in doseže glavni smoter Male antante, da so okrepe gospodarske zveze, ki predstavljajo glavni temelj konsolidacij« srednje F.r-rop«.
Titulescu pwi med drugim, da a« taji
raznih težkoč, toda sporazum bi se dal doseči na mnosfih važnih področjih. Gospodarska akcija Male antante bo služHa interesom vse Evrope.
BukoreSta, 29. dec. Zasedanje »taino-ga sveta Male antante je določeno ra čas od 8. do 10. januarja v Zagrebu. Politični krogi pripisujejo tej konferenci veliko važnost, ker se bo vršila po potovanjih Titulesca po Balkanu in dr. Beneia v Pariz. Prva seja bo najbrže pod predsedstvom kralja Aleksandra. Prva konferenca gospodarske Male antante bo 12. januarja v Pragi. Zagotavljajo, da bodo na te način končana pripravljalna dela dala konkretne rezultate, med temi tudi program o izmenjavi blaga med državam; MaJo antante.
Dogodki na Daljnem vzhwdu ir v osrednji Aziji zgovorno napovedujejo da je v teku proces delitve ogromni pokrajin nekdanjega kitajskega ctsarstva. Pravega kitaiskeaa ozemlja se za stdaj še nihče ne dotika, da ne hi zdrami! odpora sto in sto milijonov Kitajcev, zato pa se v zunanjih delih, ki so le še na videz pod kitajsko suverenostjo. vrši odtujevanje kar na debelo. Prva leta po vojni so osob te sovjeti kaj uspešno širili svujo oblast v zunanje kitajske pokrajine. Osnovali so dve narodni republiki, Tuvo v pnvnju Jeniseja, in Mongolijo, ležečo severno puščave Gobi. Dali so jima državno obliko in upravo po moskovskem vzorcu, in zaprl- pred tujci ter čakali, da notranji razvoj napravi svoje, nakar bi obe »samostojni« republiki stopili v sovjetsko državno zvezo
Takoj za sovjeti so prišli Japonci, ki so svojo mandžursko posest zaokrožili s pri^ pojitvijo pokrajin Džehola. Bargt in &ar-harja, odtod pa zaceli posegati zmagovito Se v notranjo Mongolijo, da bi sovjetsko tvorbo narodne mongolske republike odrezali od vsake zveze s pravo Kitajsko. Kakor vse kaže. imajo v terr popoln uspeh in svobodna zveza Urge. mongolske prestolnice. preko notran je-mongolskega Kal-aana na Peking je postala že zelo problematična Pri svoiem prodiranju na azijsko celino so se Japonci obogatili za dragoeeno izkustvo, da ni zdravo lotevati se pravega kitajskega ozemlja, da ne razkačijo Kitajcev do tako ogorčeneg-n odpora, kakor je bil obramba Sanghaia in Vuzunga; zato so sedaj tudi oni uperili svoja zavojevalna stremljenja predvsem na severne obrobne pokrajine.
Tretji interesent, ki preži na dediščino umirajočega zmain, ie angleški svetovni imperij. Ta se je močno zasid-al v Tibetu in dela od časa do časa izpade proti vzhodu in proti severu.
V svojem rrhfv^/v^Mskem boni se ima. jo boriti sovjeti torei proti dvema mogočnima velesilama na dveh različnih točkah kitai&ke države. Ob meiah nove mandžur-ske države so v defpn^vi n« vzhodu Kitai-ske pa skušajo izpodriniti angleškega tekmeca ter se krenko zasM-ati v pokrajini Siukiang, zadnji ztmani' pok-ajini nekdanje obsežne kit«i«ke dr?«ve
Slabosti svojega vzhodnega krila se Rusi dobro zaveda io Rorb* 7« Mandžurijo je bila že	carskim režimom odločena v
korist Junonoev. rhnes sre »nvietom samo za to. da oh-anijo ogroženo vlad«vo*t03ko Primorje in levi breg Poamuria. Njihov vedno smehljajoči se nasprotnik je gospo-
dar položaja, ker lahko sem isbira pripraven trenutek za odločilno borbo. Kakor leta 1904., tako tudi sedaj vsak dan lahko udari brez vojne napovedi po Rusih ter jim že v samem začetku lahko prizadene nepopravljivo škodo. Redka naseljenost Vghod-ne Sibirije, nje oddaljenost (12000 km) od baze, ki dodaja človeški in ftvami vojni material, ter stara rana — samo enotirni že-leznični spoj z ostalo Rusijo, to so činitelji, ob katerih tudi največjemu optimistu lahko izgine vlaka nada na uspeh ruskega orožja pri eventualnem spopadu z Japonci.
V stalni napetosti zadnjih let so sovjeti te pomanjkljivosti reducirali na najmanjšo mero, kolikor se je pač dalo- Pospeševali so naseljevanje v vsem Zabajkalju, zgradili na najvažnejših mestih dvojni tir, oskrbeli utrditev strateško pomembnih točk in, kar je glavno, nagrma dili znatno oboroženo silo na vsem prostranstvu od Čite, kjer je razcep nvandžurske m amurske železnice do samega Vladivostoka. Po poročilih mednarodnih vojaških strokovnjakov se cenijo ruske vojaške sile v tem odseku na 10 divizij, reč ko tisoč bojnih letal, 300 tankov in veliko množino oklopnih vlakov ter avtomobilov. Kljub vsemu temu nedvomno obupen položaj: « puško ob nogi stoje sovjetske množice in čakajo, kdaj se bo nasprotniku zljubilo, da' da znamenje za spopad.
Medtem pa imata ostala dva tekmeca prosto roko za akcije na vsem prostranstvu Notranje Mongolije in S.ukianga, ki ga poznamo bolj pod imenom Kitajskega Tur-kestang. Ni prvič, da nastopata Anglija in Japonska složno proti Rusiji, in tudi trenutek je za nju prgv srečno izbran. Japonci drže v šah« vse zabajkalske sile, Angleži pa naskakutejo pretežni ruski vpliv v Kitajskem Turkestenu Odkar jt namreč stekla sovjetska železnica Turk.vb, sta Siukiang in Džungarija popolnoma pritegnjena v njeno območje. Več ko 30 odst vsega uvoza in izvoza iz teh dveh pokrajin je dobilo pravec na zapad, kajtj nova železnica, ki teče ob meji je skrajšasa pot blagu, ki je prei potovalo v Tibet in v Kitaj, sa cele mesece, Gospodarsko prodiranje so-vjetov je vidoma napredovalo ip gotovo ni ostalo tudi brez političnih »»dqv
Anglija tega prodiranja seveda ne gleda rada ip je tudi sam* prešla v pfen?ivo, na svoj način. Začeli so se upori po vieh mestih, kier imaio Angleii svoj* »agtOP' stva. Dobro oboroženi vstai' so porušili zadnio senco V-tajske nadoblasti, vendar je na vsako akcijo prišla takoj reakcija. Prvotno so zmagali oni vstaši, ki jih An-
fMH Mh, 4* faM* retšm prite, *daj ja
se je po v»em videzu sreča obrnila na ono straoko, o kateri sovjeti trdijo, da jo j« oborožila indijska vlada • pomočjo tibetanske voiake. V Kalgarju so vstali progla-iili republiko, ki temelji politično ne samo na osamosvojitvi ©d Kitajske, marveč je naperjena izrečno tudi proti sovjetom. Nedvomno je pri tem odločilen angleški vpliv, ki je vešče izrabil verski moment proti sovjetom ter staro sovraitvo muslimanskih Kirgizov proti Kitajcem.
Sovjeti »o onstran gorovja »ftanovili aa-
rodno kirgiSko republiko da ta služila kot privlačna sila za kitajski del Kirgizov. Pri muslimanskih narodih pa je zavest verske skupnosti jačja, nego zavest narodne ra-jednice, zato ruska kreacija še ni pokazala nikake privlačne sile. Za enkrat je sploh še močno dvomljivo, ali se bo ta umetna tvorba dveh vmesnih držav lahko obdržala. Vsekakor pa jasno ilustrira politično borbo dveh velesil, kojih interesi se križajo na tem ozemlju.
Državljanska vojna na Kita jskem
Šanghat, 29. dec. d. Zaradi podpor« komunističnih čet v sosednih pokrajinah je zavzelo vstaško gibanje v pokrajini Fuki-enu nevaren obseg, čeprav je osrednja vlada prizadela s tridnevnim ponočnim bombardiranjem glavnega mesta Fučava upornikom znatno škodo. 19. armadi, ki predstavlja jedro uporniških čet, so se pridružili močni komunistični oddelki. Po načrtu vstaSkih generalov bodo komunistični oddelki zaščitili južno-zapadni del pokrajine Fukien*, dočim bo 19. armada prodiral* proti severu, da bi napadla glavne čete osrednje vlacle. 19. armada je že na pohodu. Večji del vladnih čet je nameščen v pokrajini Čekijangu, severno od Fukiena. Čangkajšek je odpotoval z letalom v fiangačav, da izvede priprave za širokopotezno ofenzivo proti vstaškim č»-tatn, V S*nghgj je prispelo več japonskih vojaških opazovalcev,
Izid volitev t romunski senat
Biik&reštu, 39, decembra, 15. Y5erai 00 vršile po »el Rumuniii volitve članov ra-munakega senata, ki jih volilo občine in kraiineka zastopstva Izmed 71 mandatov Je dobila po uradnih podatkih liberalna stranka 65 mandatov, narodna km?tsrfka stranico
3	in neodvisna konservativna stranka 3 mandate. Ieid le izzval v ramunskem tiska posebno t&nimani«. ker so prieakovAi, da bodo zmagali pristaši narodno - kmečke stranke, ki i d imela S? iz fiaeor pred sedanjim režimom tri Četrt ineko večino v vseh občinskih in pokrajinskih zastopstvih.
Oddaja zlata ▼ Ameriki
VTashlngton, 29. dec. 1. Državni tajnik
za finance Morgenthal je izdal odredbo, po kateri morajo vsi zasebniki dati vladi na razpolago vse svoje zlate zaloge. Iz-zveto je le zlato, čegar posest dovoli vlada s posebno odredbo, zlate svetinje, zlati novci, ki imajo starinsko vrednost ter zlato, ki ae uporablja v industriji in v obrti.
Ameriški polet okoli sveta
Sart Piti o (Kalifornija), 29. dec. d. V začetku prihodnjega lete bo Sest ameriških mornariških letal najnovejšega tipa startalo za polet okoli svete. Letala bodo startala v San D!egu 10, januarja ter bodo letela najprej v San Franeisco, odkoder bodo nadaljevala \% januarja polet preko Tihega oceana na Havajske otoke. Proga iz San Francisca na Havajske otoke bo dolga 2156 morskih milj ter jo nameravajo preleteti v 24 urah- Letalci so se za polet že dolgo časa pripravljali, še preden je vlada odobrila podjetje, Letala, ki so vsa opremljena z najmodernejšimi brezžičnimi napravami, imajo posadke po 6 mož
4	pilote in 2 telegrafista. Fskadra bo neprestano v zvezi z obalnimi postajami ter vojnimi ladjami, ki bodo razmeščene po vsej letalski progi. Polet bo izvedla eska-dra, ki je že v preteklem poletju izvršila polet iz Ncrfolka v Virginiji do Panamskega kanala brez pristanka.
Povečanje ameriške mornarice
Washington, 29. dee. d. Pri zopetnem sestanku kongresa v pričetku prihodnjega tedna pride v senatu kakor tudi v poslaniki zbornici v razpravo več predlogov za nadaljnje povečanje ameriške vojne mornarice- Po teh predlogih naj bi se izpopolnila mornarica do meje, ki jo do'očajo pomorske razorožitvene pogodbe. Zgradilo naj bi se približno 100 novih bojnih ladij vseh vrst ter povečalo stanje moStva za okroglo 25 000 mož. Stroški bi znašali 516 milijonov dolarjev.
Elektrifikacija italijanskih železnic
Trst, 29. decembra. 5. Listi poročajo, da ie bil za elektrifikacijo železnic v novin italijanskih pokrajinah predložen sedaj vladi cjefinitivni načrt Elektrificirale nai bi se železniške proge Videm—Pontabelj— Trtiiž, Cervjnian—Tržič—Trst, Nabrežina-Postojna in $t. Peter na Krasu—Reka. Pontabeljska proga naj bi se eiektrificira-la do konca 1. 1935., ostale pa do konca leta 1936. Vlada je načrt sprejela jn tudi že razpisala potrebne licitacije za eleiktrifika-cijska dela. Elektrifikacijo bo izvedlo Sest tvrdk, eno i« Trsta, ostale pa iz Rima. Milana, Genove jn Plse. Elektrifikaeijska de!a so proračunana na 300 milijonov tir. Predelih bo Mfoslenih okrot 1000 delavcev. T^k ng teh progah bo imel napetost 30C0 voltov. Na šestih krajih, pole« drugih v Trstu, St, Petru in Matuljah, bado postav Ijfni transformatorji, ki bodo transformiral". 60.000 voHav tenka v 3000 voltni tok. Elek-trifikfle^ka dela se bodo pričela U spomladi. Posnele hoda elektrificirali tudi progo Trst—Gorca—Podhrdo. proge Gorica-— Tržič, Trst—Pulj im celo ozkotirno Trst— Poreč.
Grška odlikovanja naših oficirjev
Beograd, 29. decembra. AA. GrUrt poslanik Melas je v spr&mstvu tufcaiinjega grškega vojaškega odposlanca polkovnika Oliiumibasa izročil 26. io 27. t m. na svečan način našim častnikom od!«kovania, s katerimi jih je odlikoval predsednik grške republike na predlog vojnega ministra generala Kondilisa. Odlikovani so:
1 redom sv. Spasa 1. stopnj® muijstor vojske in mornarice, arjniiski general Dra-gonnir Stojanovič; s kolajno za vojaške zasluge 1. stopnje arm. generali M.ilan Mi-lovanovič, Vojislav Tomič, Josif KostLč, Milan Nedič in (Jiv. general Peter Kosič; z redom sv. Sipasa 2. stopnje div. g&nerali Radisav Krstič, Bogoljub ILič jo Miilorad Petrovič; z redom Feniksa 2. stopnje gene-ralištabni brigadni generali Boris Ristid, Peter Karašič i« MjHvoje Alimpič ter pehotni brigadni general Dragan Kortis; z redom sv. Spasa 3, stopnje topniški polkovnik DuSan Stojanovič; z redom Feniksa 3. stopnje generalltabni polkovnik Milo rad Malstorovič. Ivan Prpič, pehotna polkovnika Mihajlo Mihajlovič, Živ ko Štefanovič, topniški polikovnik za generalšta'bne zadeve Vladimir Petrovič, pehotni podpolkovniki za generalštabne zadeve Božidar Božič, Milan Stojanovič in Jovan Sokolovič; z zlatim križem sv. Spasa pehoteia podpolkovnika Andrija Aleksič in Kosta Jarako-vič tej- konjeniški podpolkovnik Dušan Bo-jovič; z zlatim križem Feniksa pehotni major za generaištabne zadeve Vjekoslav Klisanič, pehotni major Franjo Finžgar, topniški kapetan I. ki. za generaištabne zadeve Milan Prosen, pehotni kapetan I. ki. Mirko Vurster, topniška kapetana II. ki. Oskar Bestal in Boško Todorovid in pehotni kapetan: II. ki Vučič Matovič in Milička Jar.kovič; s srebrnim križem sv. Spasa pehotni kape<tan 2iv»n Kneževič Ln porotnik bojne ladjo JI. ki. Miodrag Pokorni; s srebrnim križem Feniksa pehotna podporočnika Miodrag Jevtič ki Višeskv Petrovič in pehotni podporočniki Antonije Pelivanovič, Ljubiša Curčič, Milpmir Popovič, Dimitrije Tomovič, Borislav Miloje-vič, Radoje Velikovič, Stanko Aleksič, Bo-rivoje Krstič, Panteliie Živankovič, Slobo-dan Mitič, Borislav Čurkovič, Antonije Makslmovič in Marjan Mišovič.
Ministru vojske in mornarice in njegovim pomočnikom $0 odlikovanja izročili 26. t. m. v ministrstvu votske jn mornarice, ostalim častnikom pa 29. t m. v glavnem generalnem štabu.
Smrtna žrtev neprevidnega smučanja
Sfovenjgradec, 29. decembra
V Selah pri Slovenjgradcu se je te dni smučal 131etni sinko posestnika Hovnika. Deček v smučanju še ni bil zadostno izurjen in si je zaradi neprevidnega ravnanja prebodel s palico trebuh. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in je nesrečna žrtev sicer lepega in zdravega smuškega športa umrla za poškodbami. Tragični primer paj b:> v svarilo smučarjem začetnikom, zlasti mladim, da je treba biti previden. dokler nisi zadosti izurjen.
Revolucija v Argentini
Buenot Aires, 29 dec. g- V Argentini je izbruhnilo revolucionarno gibanj«. Po zborovanju radikalne stranke v Santa Fe. ki mu je predsedoval Marcello de Alvea. je prišlo do krvavih nemirov, ki so se razširili na razna pokrajinska mesta, med temi tudi na Rostrlo. Zveze t Bueno« Airesom »o prekiniene. Majhen del vojske >« ie priključil revolucionarjem Iz Rosaria javljajo o pocestnih bojih V Buenos Airesu je bilo aretiranih več sto oseb.
Tiskovna pravda o razmerah na suhotiHd pravni fakulteti
Subotica, 29. decembra
SufcotiSka pravna fakulteta je vložila proti članu uredništva beograjske »Pravde«, S'meonoviču, ki je letos v avgustu r »Pravdi« napisal daljšo kozerijo o razmerah na pravni fakulteti v Subotici. Fakulteto je opisal kot nekak dijaški eldorado, kjer dobro uspevajo vsi dijaki, ki so kakor ptice selivke zapustili druga vseučilišča ter jo ubrali v Subotico. Tam baje, kakor nikjer drugje, živijo dijaki brez vseh 6krbi ob največji naklonjenosti profesorjev in lepih žena. Navedel je tudi mnoga imena dijakov, ki so skrahirali v Beogradu, pa potem z največjo srečo položili svoje izpite v Subotici. Navedel je tudi primer, kako je beograjska pravna fakulteta odbila nostrifikacijo neke inozemska diplome, ker je njen lastnik dovrši! samo tri razrede g:mnazije in dva letnika neke inozemske trgovske šole. Ta mož pa se Je baje zatekel potem na fakulteto v Subotici in tam popolnoma uspel.
Ko 90 bila p-ečitana poročila beograjske in »ubotiške fakultete, je sodišče razsodilo, da se obtožencu ni posrečil doka* za trditev, da v Subotici »cvetejo diplome«. Primerov, ki jih jo navedel, ni mogoče vzeti za sliko cele fakultete, ker so neznatni napram številu vseh njenih slušateljev. Simeonovid je bil obsojen pogojno na 15 dni zapora, proti obsodbi pa se je takoj pritožil.
Matevž je kradel krave
Maribor, ?9. decembra.
Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 291etni Matevž Dobnik iz Podloža, obtožen, da je ukradel dve kravi. Sele nedavno je bil izpuščen iz mariborske ka?,-nilnice, takoj je pa zopet segel po ♦uji lastnini. V noči na 10. novembra je ukradel posestniku Jakobu Beraniču iz zaprtega hleva v Dobroncih 1900 Din vredno kravo, jo odgnal v Maribor in tam prodal na ^jmu. Drugo kravo je odpeljal ponoči 13. Junija v vasi Grajenšaku. Bila Je vredna 1500 Din. Skušal jo je prodati na prav drzen način v Slovenski Bistrici, kjer so ga pa spoznali in izročili sodišču. Lepega dne je ušel iz sodnih zaporov in v Košnici ukradel nekemu posestniku srebrno uro z verižico in nov površnik. Seveda vse taji, ali na sodišču je znan kot nepoboljšljiv tat, ki je bil že petkrat kaznovan. Obsojen je bil na leto dni in štiri mesece robije ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, po prestani fets-ni pa bo najbrž oddan v prisilno delavnico.
Včeraj se Je zagovarjala pred senatom
trojice tudi Elizabeta Kujčeva, ki je šele nedavno prišla iz prisilne delavnice Svojci so jo spodili z doma, nato se je pa zatekla k posestniku Francu Šalamunu r Cirkovcih, kjer je bila zaposlena kot dekla. Pošteno življenje ji pa ni ugajalo hi nekega dne je vlomila v gospodar jevo spalnico, kjer je odnesla precej obleke, da Jo je prodala v Mariboru nekemu starinarju. Senat je Elizabeto obsodil na 4 mesece strogega zapora in dveletno izgubo častnih državljanskih pravic, iz Maribora in okolice bo pa izgnana za dobo 3 let.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dansef Oblačno, blags temperature, padavine na zajpadu. — Situacija včerajšnjega dne: Islandski ciklon ee je združil z manjšim ciklonom nad SredoT?m«kim moriem in pričel prodirati v notranjost kontinenta. Ciklon se je močno ojsčil ter ja v južni Evropi zlasti ob morskih obalah povzročil močna južne vetrove. Nad centralnim delom kontinenta 90 zaradi tesa prevladovale visok» temperature, le nad sevamo in »e-vernrvvzhodno Evropo so 6e koncentrirale množine hladn?jš«sa zraka. Pritisk j« pri nas v splošnem pad«! za 2 do 7 mm. posebno v Primorfu. tnuni na vzhodu.
Dunajska vremenska napoved ca soboto: Negotovo vrem&. najbrž oblačno, ponekod padavine, temperatura se ne bo mnogo •premamila.