Leto UVL, it 277 LJubljana, torek S. decembra 1033 OTENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UP^VNISTVO LJUBLJANA, Kiiafljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in »M Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon ftt. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L ZNIŽANJE REŽIJSKIH STROŠKOV GOSPODARSKIH PODJETIJ Posebna uredba omogoča revizijo obstoječih službenih pogodb v cilju znižanja dajatev potom posebnega razsodišča Beograd, 5. decembra. Včerajšnje »Službene Novine« objavljajo tudi uredbo o znižanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij. Dejstvo, da vplivajo rri mnogih gospodarskih podjetjih režijski strošku izvirajoči še iz dobe dobre konjunkture, v vokki meri na njihovo gospodarsko stanje, je napotilo vlado, da tudi v tem pogledu izda primerne ukrepe, ki pa nikakor ne predstavljajo rušenja socialnih rridobitev, marveč streme samo po prilagoditvi režijskih stroškov zmanjšani gospodarski delavnosti in finančni sposobnosti posameznih gospodarskih podjetij. V kolikor gre za nižje nameščence, je izprememha sedanjega stania tudi do tej uredbi mogoča samo na podlagi Izreka izvoljenega razsodišča. Uredba se glasi: Znižanje plač Cl. 1. Vsako podjetje lahko svojim vodilnim uradnikom na šest mesecev odpove službeno pogodbo, ako je odpovedni rok daljši od 6 mesecev, kakor tudj pogodbe sklenjene za gotovo dobo, ako je do poteka take pogodbe še več kakor 6 mesecev. V takem primeru *e lahko dogovorjena odpravnina zniža na 6 mesečno poslednjo pla~ čo. Toda vodilni uradnik s tem ne izgubi že pridobljenih pravic do pokojnine, če mu pripada pokojnina po pogodbi poleg odpravnine. Ako vodilni uradnik ne pristane na znižanje plače, lahko podjetje postopa v smislu določb tega člena, to je, da mu odpove službo na šest mesecev. Čl. 2. Podjetje, čegar gospodarska delavnost se je zaradi splošne gospodarske krize zmanjšala v toliki meri, da predstavljajo stroški osebne režije po dosedanjih posebnih ali kolektivnih službenih pogodbah zanj nesorazmerno veliko breme, lahko sorazmerno zniža plače, pokojnine in odpravnine svojim nameščencem, ki niso vodilni uradniki in jim lahko odpove službene pogodbe po določilih naslednjih členov. Pokojnine se lahko znižajo aamo, v kolikor gredo na breme podjetja. Pri tOm se smatra, da ne gredo na breme podjetja, če prejema nameščenec pokojnino Iz posebnega pokojninskega fonda za nameščence pri dotičnem podjetju ali s strani kake druge zavarovalnice. Razsodišče Čl. 3. V svrho znižanja plače aH odpravnine kakor tudi za skrajšanje odpovednega roka nameščencem, ki niso vodilni uradniki, s katerimi pa so sklenjene posamezne službene pogodbe, se mora podjetje, ako se ne doseže sporazum, v vsakem posameznem primeru obrniti na izvoljeno razsodišče. Prav tako se mora podjetje v vsakem posameznem primeru obrniti na sodišče zaradi znižanja pokojnin posameznih nameščencev, kakor tud vodilnih uradnikov. V kolikor obstojajo kolektivne pogodbe, se mora podjetje, ce se ne doseže sporazum, obrniti na razsodišče zaradi revizije kolektivne pogodbe glede plač, odpravnin, pokojnin in odpovednih rokov, predvidenih v pogodbi. Če je za posamezne ali kolektivne pogodbe predvideno za primere, omenjene ▼ prvem in drugem odstavku tega člena, posebno razsodišče, se mora podjetje obrniti na to razsodišče. V nasprotnih primerih rešuje spore izvoljeno razsodišče v smislu te uredbe. Sestava in poslovanje razsodišč čl. 4. Pri vsakem trgovskem sodišču, a kjer tega ni, pri pristojnem okrožnem sodišču, se sestavi izvoljeno razsodišče, ki posluje za celo področje tega sodišča. Izvoljeno razsodišče tvorijo predsednik in dva člana Predsednika določi za dobo enega leta predsednik trgovskega odnosno okrožneea sodišča Jz vrst sodnikov tega ?odišča, a vsaka stranka določi v vsakem posameznem primeru po enega člana. Potrebno pisarniško osobje da na razpolago trgovsko, odnosno okrožno sodišče. čl. 5. Lastnik podjetja dostavi svoj predlog predsedniku razsodišča v dren izvodih Obenem s predlogom mora predložiti dokaze za to, da obstojajo okolščine, s katerimi utemeljuje svoj predlog (čl. S). V predlogu mora označiti tudi svojega zastopnika v razsodišču. Predsednik sodišča lostavi predlog nasprotni stranki s pozivom, da v roku 15 dni imenuje svojega /.astopnika v razsodišče. Ako katera izmed strank ne imenuje svojega zastopnika, ga ioloči predsednik trgovskega (okrožnega sodišča) iz vrst sodnikov tega sodišča. Će gre za kolektivno službeno pogodbo se dostavi predlog sto'oteo««! ds4oJsma*«W organizaciji kot predstavniku delojemalca. čl. 6. Izvoljeno razsodišče reSuje na osnovi ustmene razprave z obema stran kama in njihovimi zastopniki, če jih imajo ter izda svojo odločbo, v kol;kor mu ne b; uspelo doseči poravnave V svojem odtoku mora določiti razsodišče plačo pokojnino ali odpravnino odnosno odpovedni rok ki pa ne sme biti krajši od najkrajšega odpovednega roka. določenega v obrtnem zakonu, ali kakem drugem zakonu za take službene odnošaje. Pri izdaji svoje odločitve se mora razsodišče držati načela pravičnosti ter upoštevati na eni strani gospodarske prilike podjetja, na drugi strani pa prilike nameščenca, zlasti višino plače ostalih nameščencev podjetja, strokovno sposobnost nameščenca in pcložaj. ki ga zavzema ter njegovo službeno dobo pri dotičnem podjetju. čl. 7. Postopek razsodišča ni javen, člani razsodišča so dolžni čuvati vse. kar izvedo v teku postopanja, kot službeno tajnost. Kršitev te dolžnosti se kaznuje kot kršitev službene tajnosti po členu 401. kazenskega- zakonika Čl. 8. Zoper odločitev razsodišča ni pravnega leka. čl. 9. Stroški postopanja gredo na breme podjetja. Cl. 10. Vsaka stranka lahko, ako se prilike izpremene. na isti način zahteva novo odločitev razsodišča. Glede stroškov tega postopanja veljajo določbe civilno pravdnega postopr 'Službenih Novinah«. Istega dnt-prenehajo veljati vsi predpisi, ki niso v skladu s to uredbo. Litvinov v Mussolini bi rad pridobil Litvinova za skupno posredovanje v Berlinu Rim, 5. decembra. AA. Včeraj popoldne je sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov napravil avtomobilski izlet v okolico italijanske prestolnice. Zvečer Je Mussolini priredil njemu v čast banket Banketa so se udeležili med drugimi poslanik in uradniki sovjetskega poslaništva v Rimu, predsednik senata, več ministrov in državnih podtajciikov, visoki uradniki zunanjega ministrstva in irugi Pariz, 4. decembra AA. Saint Bri p komentira v današnjem >Journalu< sestanek Litvinova z Mussolinijem in pravi, da se Rusija ne želi, čeprav bi po drugi strani ne hotela ohraniti Nemčije kot činitelja evropskega ravnotežja. Tudi >Matin« komentira rimski sestanek in pravi: Mussolini in Litvinov sta najbolj zainteresirana pri odnošajih med Rusijo in Nemčijo. Ni izključeno, pravi >Matinov« rimski dopisnik, da bo Italija posredovala med Rusijo in Nemčijo, ker se zanaša, da bi zbli-žaoje med Rusijo in Nemčijo pripravilo Nemčijo do tega, da izpremeni svoje stališče v razorožitvenem vprašanju. >L'Homme Libre« misli, da je Italija do zbližanja med Rusijo in Nemčijo najbolj zato, da se ne bi francosko-rusko zbli-žanje še bolj razvilo. Problem Daljnega vzhoda Rim, 5. decembra, s. V političnih krogih je predmet razgovorov sestanek Litvinova z Musfiolinijem. Inozemsko potovanje Litvinova označujejo kot zmagoslavno pot diplomata, ki se mu je že v Washingtonu posrečilo, da je otvoril novo dobo v odnošajih med Ameriko in Rusijo. V Rimu so 'bili prijateljski odnošaji še bolj poglobljeni. Litvinov se vrača v Moskvo s sijajnimi uspehi, vendar pa ležijo nad bodočnostjo Sovjetske unije še gosti oblaki, predvsem gleie na položaj na Daljnem vzhodu. Ta položaj bo dal Rusiji povod, da bo po potih ki jih je nakazal Mussolini, stremela za splošnim sporazumom z vsemi evropskimi iržavaroi. torej tudi z Nemčijo. Ta sporazum bo tem nujnejši. če se Japonska glede problemov na Daljnem vzhodu ne bi mogla sporazumeti z Rusijo. Odmev v Angliji in Franciji London, 5. decembra, s. Nekateri angleški dopisniki poročajo, da je bilo med Litvinovim in Mussolinijem tudi govora o izboljšanju nem^ko-ruskih odnošajev, za kar si prizadeva tudi italijanska vlada. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o možnosti razširjenja pogodbe štirih na Sovjetsko unijo. Dopisnik »Dailv Telegrapha« verjame celo možnosti, da bo prišlo po rimskem razgovoru v dogledni bodočnosti do nemško-ruske pogodbe o nenapadanju. Pariz, 4. decembra s. Pogajanja med Litvinovim in Mussolinijem so izzvala v pariškem tisku močno pozornost. Listi pišejo o živahni diplomatski delavnosti Mussoli-nija in poudarjajo njegovo taktično ugodno pozicijo, ki mu skoraj po sDi vedno nalaga vlogo posredovalca. Nekateri listi pišejo celo o možnosti omiljenja razmerja med Nemčijo in Rusijo in o sprejemu Rusije v pogodbo štirih.. Sestanek dr. Beneša m Titulesca Pariz, 5. decembra. AA. »Petit Pariš i en« poroča iz Bukarešte, da bo romunski zunanji minister Tltulescu na sestanku vKo-šicah informiral češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o rezultatih svojega potovanja v Varšavo, Sofijo in Ankaro. Titulescu in dr. Beneš se nista videla žo od oktobra in imata konierirati še o aktualnih vprašanjih. Italija si je premislila Rim, 5. decembra, g. Italijanski zunanji urad je danes obvestil vašega poročevalca, da »o vse govorice in kombinacij« o izstopu iz Društva narodov neutemeljene. Veliki fašistični svet bo na jutrišnji večerni seji res obravnaval vprašanje Društva narodov, toda gotovo je, da glede izstopa Italije iz Društva narodov na bo storil odločilnega ukrepa. Nemiri v Španiji Madrid, 5. decembra g. Po raznih pokrajinskih mestih je prišlo v teku včerajšnjega dneva do hudih spopadov med socialisti in pristaši desničarskih strank. V Baracakro pri Bilbaj se ]e razvila prava bitka med političnimi nasprotniki, v kateri ie bila ena oseba ubita, mnogo drugih Pa ranjenih. V Caraesi je bilo aretiranih 60 komunistov, med njimi mnogo žensk, ker so skrišaH kljub prepovedi zborovanj prirediti tajni stanete. V Kataloniji fe policija zasedla urad itndikatistov in aretirala st*viln* Odlikovanja Beograd, 5. decembra. S kraljevim ukazom so odlikovani: z redom Jug o slovenske krone 4. stopnje dr. Vilko pfeifer, načelnik splošnega oddelka bonske uprave v Ljubljani; z redom Sv. Save 4. stopnje dr. Alojzij Gregorin, sreski načelnik v Logatcu, Viktor Kokalj, policijski svetnik v LJubljani; z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje dr. Ivo Vrečar, sreski načelnik v Radovljici, Stevan Krajnović, obmejni policijski komisar v Mariboru, Vladimir Suša, politično-upravni tajnik banske uprave v Ljubljani, dr. Tine Cus, sreski načelnik r Krškem; z redom Sv. Save 5. stopnje Jernej BotkS, višji flnanftnl tajnik banske uprave v Ljubljani, Fran Jaki, pomožni tajnik sreskega načelstva v Ljubljani, dr. Josip Oroštn. podnačelnik sreza Laško; z zlato kolajno Fran Riznar, pisarniški uradnik sreskega nacelstva v Ptuju. Konec carinskega premirja London, 5. decembra, n. Prihodnji petek poteče rok za odpoved carinskega premirja, ki je bilo sklenjeno na svetovni gospodarski konferenci v Londonu. Angleška vlada je ta sporazum že pred kratkim odpovedala, šele po poteku tega roka pa bo smela izdati nove carinske odredbe. Verjetno je, da bo povišala carino na izdelke iz jekla. Darujte za nesrečne Koncert pevskega zbora Glasbene Matice 50. nastop ravnatelja M. Poliča v okviru Matičnega zbora. — Vztrajnost zbora hi homogenost orkestra. Ljubljana, 5. decembra. Glasbena Matica je včeraj zvečer v Unio-nu zbrala na močno povečanem odru, s katerega so končno vendarle odstranili dušeče zastore ter zamašili nad njim tudi z:-jajočo galerijo, celo armado sodelujočih, ki so izvajali znameniti, pred leti v Ljubljani že slišani Verdijev »Requiem<. Matični pevski zbor je zvišal z vztrajno, idealno-pevsko propagando število svojih članov na več kot zaokroženo stotino, orkester je bil sestavljen iz orkestrov opere, Glasbene Matice, konservatorija ter vojaških godbenikov, sodelovali so solisti gospe Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran), Franja Ber-not-Golobova (alt), gospoda Svetozar Ba-novec (tenor) ter Julij Betetto (bas), grandiozno črno mašo je pa naštudiral in vodil operni direktor in dirigent pev. zbora Glasbene Matice g. Mirko Polič. Bil je to obenem tudi njegov petdeseti večji, torej jubilejni nastop v okviru Matičnega zbora. V znak njegovega tako nesebičnega, trudo-ljubivega in plodonosnega dela mu je zbor po prvem delu včerajšnjega koncerta poklonu tudi lep venec. TJnionski koncertni oder še ni izlepa združil toliko resnih in odličnih izvajalcev ter tudi že dolgo ni dosegel tako močnega umetniškega uspeha, kot včeraj z izvajanjem Verdijevega Requiema. Dvorana je bila nabito polna resnega koncertnega občinstva, ki je sledilo koncertu z napeto pozornostjo. Poleg bogatega opernega ustvarjanja je Verdi ob zatonu svojega življenja napisal tudi nekaj cerkvenih del. Requiem, ki smo ga včeraj slišali, je komponira! 1. 1874 kot mašo zadušnico v spomin pesnika Man-zonija. V vsem svojem imponirujočem širokem obsegu kaže petinosemdesetletnega mojstra kot velikega dramatika, čigar sile so se z leti v nasprotstvu z drugimi umrljivi-mi umetniki še stopnjevale in dosegle vi- šek šele v zadnjih njegovih delih. Requlem očituje nezaslišano moč in silo karakteristike, silno teatralno dramatiko, neizčrpen melodičen zaklad, a tudi globoko pobož-aost, do mističnega žara stopnjevano iskrenost in spada zato med najdragocenejše uglasbltve črnih maš. Ne, to ni delo od časa in osebnega doživetja, odmaknjeno, filozofsko poglobljeno, kakor je Beethovnova »Missa solemnis< ali Mozartov >Requiem«, temveč je izraz popolnoma človeške, osebne religioznosti, polno brez-krajnega strahu pred pošastnostjo zadnje sodbe, v prahu klečeče grešne duše, o trepetajočem joku proseče božjega usmiljenja, delo, ki te kljub tugi, mnogokrat vsiljivo podčrtani južnjaški, romanskim narodom lastni teatralnosti zagrabi, da ti prešinja telo zona, da dvigaš svojega duha do nebes, da občutiš grozote Dantejevega pekla in da prosiš milosti pred božjim prestolom. G. Polič je znal vse te karakteristične lastnosti Verdijevega glasbenega genja še poglobiti ter nam je s podrejenim silnim glasbenim t al ceom pripravil izreden, umetniški užitek, ki bo vsem poslušalcem ostal v globokem spominu. Morda bi /bor do poslednje izpiljenosti moral počakati na izvedbo še nekoliko časa, toda ljubše so nam bile malenkostne pegice, kakor pa bi nam bilo ljubo premikanje koncerta v negotovi čas. kakor je to bilo nekdaj. Prav nič manjši ni bil umetniški uspeh zato, Matica pa nam lahko da mesto onega koncerta v dveb letih dva v enem letu aii pa še več. Podčrtati moram zlasti probujnost zbora, homogenost orkestra kljub njegovi pestri sesavi, visoko pevskoumemiško visino solistov ter suvereno obvladanje cele izvajalske enote po dirigentu g. Poliču. Izvajanje »Reouiema« nujno zahteva opetovane ponovitve. Sćguroo bo napolnila dvorano Union a iznova. -c. Nikolaj Sadnikar 70 letnik Ljubljana, 5. decembra. Jutri na iMiklavžev dan poteče 70 let. odkar se je na šentpeterskem predmestju v Ljubljani v hiši znanega pasarja Sadni-karja rodil Nikolaj Sadnikar, ki sedaj živa v Kamniku kot veterinarski inspektor v p. ter uživa plodove svojega neumornega dela na polju naše folklore, etnografiie in stari-noslovja. V hiši svojega očeta, kjer so izdelovali najznamenitejše srebrne pasove naših babic in prababic, prav tako pa tudi najlepšo cerkveno posodo, je mladi Nikolaj imel priliko spoznati vse tehnike, obenem je pa vzljubil umetnostno obrt in narodno umetnost ter njeno zgodovino. Po končanih študijah v Ljubljani je na Dunaju diplomiral za živinozdravnika in služboval v Črnomlju ter Radovljici, že pred 40 leti se jc pa preselil v Kamnik, kjer je bil leta 1926. vpokojen kot veterinarski inspektor. Kot žrvmoidravnik je bil povsod pravi dobrotnik kmetov, da ga kmečko ljudstvo smatra in spoštuje kot svojega največjega prijatelja. Pri svojih obiskih na kmetih je Nikolaj Sadnikar nreiskal vse hiše in prebrskal vse skrinje ter tako rešil ogromno število za zgodovino našega naroda važnih izdelkov nase narodne umetnosti in obrti, ki bi bili drugače gotovo propadli ali se pa izgubili v inozemstvo. Ogromne vsote je žrtvoval za potovanja v inozemstvo, kjer je pri pregledovanju in studiranju največjih muzejev postal v resnici pravi in naš najboljši poznavalec starin. Ž najbolj gorečim idealizmom m z največjo pridnostjo se jc Nikolaj Sadnikar povspel na mesto največjega našega strokovnjaka, kar se tiče izdelkov umetnostne obrti, saj pozna jubilant vse dobe, vse stroke in vse tehnike, kakor ma-loketeri specijalist na tujih muzejih in univerzah, gotovo pa pri nas Nikolaju Sadni-karju nimamo enakega. Pri svojem zbiranju pa Nikolaj Sadnikar ni ostal samo zbiralec, kakršni si po dolgih letih in težikin razočaranjih ustvarijo najčudovitejše ropotarnice, ki jih včasih imenujemo tudi muzeje, pač je pa ta mož iz vsakega starinskega predmeta skušal izluščiti tudi zvezo z nafthn narodom. Njegovi izsledki o žtv-Qea>u in delovanju naših starih mojstrov in kmečkih ume mikov nam dokazujejo, mnogo smo tudi na tem polju ustvarili sami, da smo se lahko kosali s tujimi m ped nas naseljenimi mojstri in umetniki. Svoje starine je združil na svojem domu v »Kamniški muzej«, ki je nadvse zanimiv m poučen z znanstvenega stališča, obenem trna pa še to dobro Lastnost, da je urejen s najfinejšim in res kultiviranim okusom. Čeprav jubilant ne nosi imena učenjaka ki znanstvenika, vendar njegovo življenjsko delo daleč odtehta zasluge marsikaterega poklicnega strokovnjaka. Pri težkem, a zanimivem delu jo jubilantu z največjo vnemo vedno pomagala njegova soproga ga Štefka, hčerka mar-kantnega kamniškega poštarja Novaka. Tudi ona je žc od doma prinesla tradicionalno ljubezen do naših starin in zato tudi nje ne smemo pozabiti ob jubileju njenega zaslužnega soproga. Jubilant je pa vedno deloval tudi v najrazličnejših društvih, posebno pa pri kamniški čitalnici, ki ga je za zasluge izvolila za častnega člana. Splošna ukinitev prohibicije v Ameriki Newyork, 15. dec. n. Jutri popoldne bo objavil ameriški predsednik Roosovelt s oosebnlm proglasom splošno ukinitev proti i-bici}* v Zedinienih državah. Danes s» namreč" vršijo plebiscitne volitve glede odprave prohiblciiekeca zakona v poslednjih tre.h državah, in sicer v Pensvlvaniii, Utahu in Ohi}n. Nedvomno se bodo tudi v teh treh državah volile! izrazili za odpravo prohibicije in bo s tem dos?*ina potrebna dvotretjinska večina ameriških držav, ki bo omogočila obfavo zakona o ukinitvi prohibicije. Ko bo razglašen predsednikov proglas, bodo pričeli v vseh lokalih točiti alkoholne pijače. Ukinili bodo tudi vse prohibiciiskf* kontrolna uredbe in 12 mili Široko cono, katere ni smela prepluti nobena ladia. Ln-die bodo smele s svoiimi tovori alkohola pristalati v vseh ameriških pristaniščih. Panameriški kongres Afonfe Video, 5. decembra, n. Pri otvoritvi 7. panameriškega kongresa je imel urugvai ;ki predsednik Terra govor v katerem je naglasii potrebo, da se vzpostavi mir v Gran Ohacu. Brez tega ne bo mogoče doseči miru in gospodarskega sodelovanja med ameriškimi narodi. Otvoritvi kong'esi je prisostvovalo zunanjih ministrov posameznih ameriških držav. Sorzna poroči Id* LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2302.07 - 2313.43. Berlin 13«3.19 _ 1373.79. Bruselj 795.24 do 799.18, Curih 1108.35 — 1113.85. London 18«.30 — 189.90, New York 3ti52.72 do 3680.08, Pariz 223.88-225___Prasa 189 P I do 170.70, Trst 301.01 _ 303.41 (prem 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli ringu 9.15. INOZEMSKE BORZE Curm. Pariz 20.20, London 17.02. Nev Tork 332___Bruselj 71.75. Milan 27 'J Madrid 42.20, Amsterdam 207.70, R, 123.175, Dunaj 58.—, Praga 15.325, Vari va §7.96, BukareSta 3.05. >tran 7 SLOVENSKI NAROD«, đne 5. decembra 1933 Idrijčasti slave E, Gangla Prisrčna Idrijska proslava Ganglove 60 letnice — Slav ljenčeva beseda Idrijčanom Ljubljana, 5. decembra. Ne samo iz Ljub'iane, temveč tudi iz najbolj oddaljenih krajev banovine so sno-či prihiteli Idrijčan: in njih prijate ji. da proslave svojega nekdanjega voditelj« Engelberta Oangla. Vei;ka kaz;nska dvorana je bila nabita do zadnjega kotička tu je bHa mnogo premajhna, da bi sprejela vse Ganglove čestiice. Razen slavljenca Engelberta Gangla in njegove soproge so se idrijske proslave udeležili tudi župan ljubljanski dr. Dinko Puc s šefom gospodarskega urada dr. F u x o m. ing. Mačkovškom. ravnateljem Učbenikom in viš. inšpektorjem Jarcem, na-mestu zadržanega ministra Mohoriča ie prišla njegova go9pa soproga, senator dr. Valentin Rožič, roštni direktor dr. Janko Tavzes, bivši prosvetni šef Triglavskegac pod vodstvom kapelnika g. Dragoljuba živanoviča. Menda je v petek večer g. žlvanovič prvikrat s svojo iredbo stopil na koncertni oder unionske dvorane in pred tako mnogobrojno občinstvo po odhodu višjega kapelnika dr. Cerina. Najprej smo stoje poslušali državno himno, nato pa je orkester izvajal Davorin Jenkovo uverturo >Kosovo«. žal, g. živanoviČ ni imel več, kot par dni časa, da je pripravil skladbo. Bila je izvajana seveda izvrstno, dirigent je iz nje iztisnil vse, kar se je dalo, vendar je delo dokaj medlo in konča ravno tam, kjer bi se morala začeti prav za prav zanimivo razvijati. Ako bi imel dirigent več časa, bi nam sigurno pripravil kaj krepkejšeca in zanimivejšega. On sam, kakor tudi njegovi godbeniki, bi bili to izlahka storili, kakor so to v petek tako izvrstno dokazali. Nato Je zapela naša odlična operna pevka ga. Bernot-Goiobova Borodltiovega >Domišljavca0[, arijo iz opere >Samson In Dalila< in je morala dodati še Novakovo >Umremc Za svoje krasno petje je prejela šopek rdečih nageljnov in grom ploskanja. Za njo je stopil pozdravljen na oder že popolnoma popularni mladi operni pevec g. Ivan Franci ter je odpel škrjan-čevo >Vizijo<, Wacetovo >Serenado«, dve moji otroški, >Uspavanko< in jezdeca«: ter je seveda moral dodati še Wacetovo >Majko«. Priznanja, ploskanja, VBklikanja nič koliko. Oba priljubljena pevca je spremljal pri klavirju operni dirigent g. Anton Neffat. Prvi del programa je končal Akademski pevski zbor pod vodstvom svojega dirigenta g. Frana Ma-rolta s Foersterjevima skladbama > Večer, ni ave< in >Spakc. Brez vsakega dvoma gre Akademskemu pevskemu zboru palma večera. Ni časa, da bi potanko ocenjeval zbor in njegovo petje. Rečeno bodi le, da je to naš najresnejši, po svojem skrbnem študiju najodtehtanejši, po Izberi programa najmuzikalnejši, po svojih sijajno zvenečih izravnanih glasovih, svoji vzorni interpretaciji, po svoji strumni disciplini prvi slovenski moški zbor. Nima ga para pri nas. Ravnala bi se mu le bratska zagrebška >Mladostc. Kot prvi del programa, tako je zaključil tudi drugi del z žgančevo >Zibu ha ju«, Devovo koroško >Spov ptičee pojo«, Maroltovo >Ljubi konja jašeK In Hubadovo >Ko b' sodov ne b*lo<. Čestitati k izredno velikemu uspehu obeh nastopov moramo g. Maroltu, Akademskemu zboru pa tudi nam, da se za-rnoremo ponašati s tako odlično pevsko enoto. V dragem delu amo slišali priljubljeni Slovenski vokalni kvintet, ki nam je zapel Stevo Mokranjca I. Rukovet, a je moral na burno zahtevanje razigranega občinstva dodati še dva namečka že samo to dokazuje visoko umetnostno stopnjo kvin. tetovega izvajanja Na oder je prišel za njimi mali, dvanajstletni prijazni, mili Dušan Prevoršek, ki se grmečega ploskanja ni kar- nič ustrašil Korajžno je zaigral svojega brata prav resno in tehtno >Sarabando<, Nerudovo >Slovansko berse zo<. Drdlovo >Tarantelo< ter je moral dodati še en >čardaš« Njegov učitelj gosp prof. Slajs je na malega Dušana lahke ponosen. Vzgojil bo iz njega najbrž prav velikega umetnika. Upajmo, da se Duša nove učiteljeve in naše nade Izpolnijo Po goji, da se te želje uresničijo, so v Dušanu večji, kakor je sedaj sam velik škatla bonbonov naj mu bo za to pot sladko pri znanje za njegov uspešen in pogumen na stop. Pri klavirju ga je spremljal z veli ko obzirnostjo g. Gallatla. Vrsto naatoplv. šib je dopolnil ambiciozni, sveži, živahn >S!avecs. Pod vodstvom svojega dirigent* g. Krista Perka je zapel Cezarja Kjuja >Solnce sije«, Slavenskoga >Rožica rume na<; in subtilno, za že nekoliko nemirn« publiko preintimno >Mesečino< Blagojs Berse. >Slavec« gre po poti. ki mn jo je začrtal energični, kvišku gledajoči diri gent, pogumno in odločno naprej Bi! je za svoje izglajeno in lepo zaokroženo pet je nagrajen s šumnim! aplavzi. Po koncertu sta vojaška godba In or kester >Orafike« otvorila živo plesno za bavo, ki je menda ni bilo kar tako hitro konec, saj je bila prva takšnega obsega v letošnji sezoni in povoda za njo je bilo tudi dovolj. _č Širši turnir LŠK končan Zmagovalec turnirja je Majcenovič z 11 točkami. Ljubljana, 5. decembra. Včeraj je bil zaključen širši turnir šahovskega kluba. Razen dveh partij »o bile vse odigrane, pri teh dveh pa je vodstvo turnirja odredilo, da nasprotniki ne dobe nobenih točk. Proti koncu turnirja sta zlasti krepko pritisnila Majcenovič in Šiška, ki sta tudi dosegla prvo in drugo mesto, dočim se je moral Kumelj, ki je bil do X. kola na vodstvu, zadovoljiti s 3. mestom. Zadnjič smo poročali o stanju do XI. kola pri nadaljevanju so se odigrale najprej preložene partije iz prejšnjih kol. Partijo s 7. kola Marinšek—Sprager je prvi odločil v svojo korist, prav tako je Sedej premagal Deva, Šiška in Posavec sta si delila točko, Petrič je dobil proti Marinšku, Sedej pa proti Ostermanu. V XI- kolu je Kumelj premagal Jakulina, Osterman je izgubil proti Devu, Majcenovič je premagal Sedeja, Požar Marinška, Šiška Petriča, Posavec Sprangerja, remis je končala partija Šuštar Cadež. V predzadnjem kolu je Jakulin podlegel Posavcu, Petrič Šuštarju dalie so zmagali Cadež proti Spragerju, Šiška proti Požaru. Sedej proti Marinšku, Majcenovič proti Devu in Kumelj proti Ostermanu. V poslednjem XIII. kolu je Osterman premagal Jakulina, Majcenovič Kumlja, Marinšek Deva, Šiška Sedeja, Petrič Spragerja, Cadež Posavca, dočim sta igrala Šuštar in Požar remis. Končno stanje turnirja je torej: 1. Majcenovič 11 točk ali 84.62%, 2. Šiška 10, 3. Kumelj 9 in pol, 4. Petrič 8, 5 m 6. Požar. Šuštar 7 in pol. 7. in 8. Posavec, Sedej 7, 9. Cadež 6 in pol. Ostali so dosegli manj kot polovico točk. Po propozicijah imajo vsi, kri so dosegli 50%, pravico do udeležbe na ožjem turnirju, ki se bo predvidoma pričel sredi decembra. Drevi bo v kavarni Evropa običajni br-zoturnir za decembersko prvenstvo Ljubljane. Zopet se bo srečala vsa ljubljanska šahovska elita. Za zmagovalce je podarila Nova založba 5 lepih daril. V kratkem bomo pozdravili v Ljubljani mojstra Pirea, ki priredi simultanko slepih partij. Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani Ljub jana, 5. decembra. Ljubljanski Fotoklub je priredil že dve veliki razstavi fotografskih umetnin, ko je najprej razstavil dela slovenskih fotografov jn fotoamaterjev, nato pa na velesej-mu dela najboljših fotoamaterjev rz vse Jugoslavije. Obe razstavi sta nenavadno lepo uspeli, zato je pa podjetni Fotoklub napravil še tretji, tem večji korak in sklenil prirediti v majniku prihodnjega leta v Jakopičevem paviljonu veliko mednarodno fotografsko razstavo, kamor povabi vse ju-goslovenske fotografe in fotoamaterje. nadalje umetnike predvsem iz slovanskih držav in tudi vseh drugih narodnosti. Z največjo ljubeznivostjo in naklonjenostjo je minister g. dr. Albert Kramer prevzel pokroviteljstvo razstave, župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc se je pa postavil na čelo razstavnega odbora, ki so razen njega v njem predvsem še odborniki Fotoklub-a in najuglednejši člani. 2e te dni razpošlje Fotoklub po vsej Evropi in tudi onstran morja vabila k udeležbi v večin jezikih, tem vabilom pa rrilož-i tudi lepe prospekte Ljubljane, ki jih je izdala mestna občina ljubljanska. Pokrovitelj minister g. dr. Albert Kramer je sam vnet amater in je deputacijo Fotokluba presenetil z nadvse razveseljivimi idejami ter z zagotovilom, ki jamči, da bo udeležba tudi iz inozemstva gotovo izredno velika. Prav tako se pa predsednik župan g. dr. Dinko Puc zaveda pomena mednarodne fotografske razstave v Ljub'jani za razvoj naše umetnosti, zlasti pa z-a napredek našega tujskega prometa, sa] je znano, da so naši fotografi ustvarili že nešteto fotografij lepot Ljubljane in vse Slovenije m se ta de'a uspešno kosaio z najbolj umetniškimi posne tk' znamenitosti tujih držav. Lj-ubijanska mednarodna fotografska razstava v Ljubljani bo prva te vrste v državi in bo zato imela še tem večji pomen, saj gotovo tudi iz Inozemstva razstavijo fotoamaterji svoje posnetke, ki so lih napravili v naši državi, kakor smo že doživeli nekaj umetnostnih razstav inozemskih umetnikov s slikami naših znamenitosti in pokrajin. 2e sedaj naši fotoamaterji zaklada jo s svojimi deli tudi inozemske publikacije, kakor n. pr. vidimo pri delih naše-ga velikega prijatelja in planinca Ku gyja, ta razstava bo pa sloves slovenskh fotoamaterjev gotovo razširila po vsem svetu. _ Zborovanje trboveljskih bojevnikov Trbovlje, 4. decembra. Včeraj ob 9. dopoldne se je vršil ob znatni udeležbi članstva v gostilni Volker 3. letni občni zbor trboveljske skup ne bo jevnikov. Občni zbor je vodil predsednik skupine g. katehet Ratej, ki je podal krat ko poročilo o delovanju skupine v pretekom poslovnem letu. Skupina je pokrenila več akcij, ki so končale z večjim ali manjšim uspehom. Nepričakovano lep gmoten uspeh je skupina dosegla s prireditvijo tombole, ki je dala preko 10 000 Din čistega dobička. Tabor na Kumu je sicer v moralnem pogledu uspel, gmotni uspeh prireditve pa je bil minimalen, ker so bili prireditveni stroški radi precejšnje odda Ijenosti in strme poti znatni Tajnik sku p ne g MiklavČiČ je poročal o admimstra tivnem delu v skupini, blagajnik g Brno-vec pa o stanju blagajne. Celokupni do hodki skupine v preteklem letu so znašal' okroglo 40 000 Din izdatki pa okruglo 33 000 Dn. tako da ima skupna v Poštn1 hranilnici še Din 7000.—, od katerih na merava večji del razdeliti kot božične pod pore revn:m članom. — Kot preglednik računov je podal svoje poročalo g. Gro belšek ki je predlagal blagajniku zahvalo m razreSnico Predsednik prireditvenega odseka je poročal o svojem delu V naj večji krizi, t. j. v avgustu je b:la prirejena tombola, ki pa je kljub temu nepričako vano dobro uspela . Skupina je poleg pri reditve tabora na Kumu sodelovala tudi pri prireditvi taborov sosednh skupin v Hrastniku in Sv. Urhu pri Zagorju. — Predsednik »Samopomoči« g. Mislej je poročal o občnem zboru »Šamonomoči« bojevnikov dne 26 novembra v Ljubljani Bodoče delovanje »Samopomoči« bo omogočeno samo na zadružni podlag:, zato pa bodo vi-je dajatve in sicer pristopnina 40 Din. letni prispevek 20 Din in za vsakega umrlega člana plačilo 5 D n. — Med tem so došli brzojavni pozdravi bivšega posle-vodečega podpredsednika osrednjega od bora razpuščene Zveze bojevoikov g. Tva Matičiča in urednika »Bojevnka« g. Ru do>lfa \Vagnerja. katere je predsednk navzočim prečital Bojevniki so osobito živahno sprejeli brzojavko g. Matičiča, ki je eden najidealnejsih star h borcev za idejo vojnega tovarištva. — Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor z izjemo, da je bil namestu obolelega dosedanjega podpredsedn;ka skupine g. Kolbezna izvoljen g. Herman Kuhar, v razsodišče pa gg Pavlenč in Kralj. Pri raznoterostih je predsednik opozarjal članstvo na.ro, da se osobito Ljub'jana silno zanima za trboveljske bojevnike. Od povsod se skupini obetajo podpore, tako da bo odpadlo na bojevniške skunine v rudarskih revirjih okrog 3 vagene živeža in oblačil, od katerih prejme trboveljska skupina 1 vagon. Med tem je dospelo tudi pismo županstva občine Trbovlje, ki poziva skuoino, da z seznamom imenuje D.ij-bednejše člane, ki bodo obdarovani že v prihodnnh dneh iz ~ošiljke, ki je dospela iz Ljubljane od akcijskega odbora za pomoč trpeč'm rudarjem. Predsednik prireditvenega odseka je predložil navzočim osnutek programa za Danes velika premiera senzacionalnega vele-fllma drzne špijonke BRIGITA HELM Na polju časti Dejanje se vrši v naši neposredni bližini za časa svetovne vojne. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! PREDPRODAJA OD 11. DO % 13. URE Predstave ob 4., V/a In 9!4. Nov Paramountov zvočni žurnal in Micky-miSka. Telefon 21-24 bodoče leto. Po tem prgramu naj bi se tudi prihodnje leto priredila tombola, razen tega pa tudi tabor pri Sv. Katarini in v Retju. Program je bil odobren. — Končno je bila pristopnina zvišana od 2 na 10 Din. Zimski sport na Koroškem Ljubljana, 5. decembra. Snoči je v Delavski zbornici predaval zastopnik avstrijskega državnega tajništva za tujski promet g Scheichelbauer, novinski referent iz Celovca o smučarskih terenih in o turah v Avstriji pred najodličnej š"m občinstvom, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Razen avstrijskega generalnega konzula grofa dr. Rosini Ro-senberga in konzularnega osobja so prišli k predavanju tudi podžupan prof. Jarc. predsednik Narodne galerije dr. Fran NVindischer. referent za tujski promet banski svetnik dr Šter. predsednik Aerokluba Rado Hribar, podpredsednik Avtokluba dr. Ciril Pavlin, zastopnik JZSS inž. Blou-dek, predsednik SPD dr. Pretnar, ravnatelj Zveze za tujski promet Pintar, občinski tujsko prometni referent dr. Bnlej. predsednik kluba Korošcev dr. Fellacher, zlasti mnogo je bila pa prijateljev sporta iz vseh krnejov in tudi več oficirjev. Predavatelja in avstrijskega generalnega konzula ie pozdravil podžupan prof Tare. k; je opisal kako so se jugoslovenski in avstrijski tujsko prometni faktorji združili v Zvezo, ki je dosegla že velike uspehe, sedaj bo pa pričela tudi z zamenjava-njem predavateljev, da bodo avstrijski predavatelji govorili pri nas, naši pa predavali v Avstriji Predavatelj Scheitel-bauer se je zahvalil podžupanu Jarcu, generalnemu konzulu Orsini Rosenbergu in Delavski zbornici za priprave, nato je pa s ooetićn nv besedami opisal najlepše zimsko športne kraje Koroške. Pri tem pa pokazal dolgo vrsto prav lepih skioptičnih slik. Avstrija je center zimskega sporta za vso Evropo in res je zimski sport v Avstriji posta! pravi narodni sport. Poslušalci so predavanju sledili z največjim zanimanjem in bili očarani nad lepotami, Id jih j-, predavatelj pokazal t . ial nas je ob železnicah najprej v veličastne visoke ture. nito v pokrajino tako imenovanih »Nockov« nadalje pa v Karnske Julijske Alpe in Karavanke, na Solnograško z obe ma Gasteinoma, Zeli am See, a zaključil je svoje predavanje s smuškimi tereni tn hrihnvvem ob štajerski meji. G. Seru telbauer je odličen predavatelj ki zna ->-)slušalce potegniti za ' >j bo gotovo njegovo predavanje imelo največji uspeh, da bodo tudi naši športniki še bolj i ' iskovali Koroško, kakor dosedaj, Evropa< DEŽURNE LEKARNE * Danes: Kuralt, Goaposvetska cesta 10 Sužnik, Marijin trg 5. 3xt* o d sita Janezek: Dobri Miklavž, kaj pa pr/na-iai letos pridnim otrokom? Miklavž; Poglej sam in če imai kaj pri da oči, boi le videl. Povedati ti pa ne smem, ker stoji parkeij za menoj. IIIIBCIBIIIIIB * VLASTA BURIAN §| I ,12 stoik4 S J? BOMBA SMEHA! S s gj zvočnem kinu Ideal £j Predstave ob 4., 7. In 9%. 'SZBBBBSBaSHBSSBSHH Iz Litife — Vsem. ki žele napredek svoji trgovini in obrti in vsem pridnbitnikom priporočamo, da pri našem dopisnika narofo DravoPasno orla? za novoletno številko »Slovenskega Naroda« 1 — Težko breme — prijetno breme. Na- cestni odbor je dobil zadnjič ekoro 200.000 Din v samem drobižu. Največ je v tam kovancev po 25 par. Uslužbenci pri sreskem restne»m odboru fo pre-ieli v soboto plaoo, ki *o io morali odn^i domov kar v nahrbtnikih. Nekateri en dob?li pelo po 20 kg plač>. Pa eo vsi dejali: težko br^m* - a prijetno breme. V prometu kroži izredno mnotro kovancev, med drucim j? dobil litijski d>nti*t g. Glavič Edo od svojih pacientov okroi! 50 ke drobiža. — Učiteljsko ibororanje. V soboto 0. t. m. bodo zborovali učitelji Iz litijskega in kamniškega okraja na dekliški §entjakobsk; *oli v Liublrani- Zborovanje se bo zafelo ob 9. _iri dopoldne. Uvodno predavanj* bo imela soproca podbana ea. Pirkmajerieva, Vi bo referirala o računstvu v delovni soli. Potem bodo pa razpravljali o učnih načrtih, o šolski administraciji In o drucih internih zadevah. —Šahovski turnir. Litijski Šahovski klub. ki ge vodita dr. Mazefe kot predsednik in akademik e. Flls. priredi okroe božiča turnir za IHošnjjca prvaka LflK. Vršil se bo v klubovem lokalu v igralni sobi narođn* 'jostilne pri >UrSki« Priiavljenci s*» že spr** jemaio ob običajnih igralnih večerih. — Smar«bi »okoUki oder Amarski oder siri diletanti »o letoSnio s?zono b*1o pridni. Agilna ismlska družina ie eowtovala sadnji? ori nae s •Kraliem nocrometaSevc, v nedeljo na so vprizorili na domačem odru >Leoo Vido«. Igro so leipo podali in so zelo zadovoljili Sterilno publiko. — Zamudnikom Vodnikove dmlbe. L? toSn'e. oravlcar iziBle knjige lahko ie dobita ra 20 Din pri tuk. poverjeniku M* županu Laiovicu. Pogosta — 2e pogosto sem bila vprašana ali se nočem omožiti. — Kdo te je pa tako pogosto vprašal? — Starši. tev 27/ »SLOVENSKI NAROD« dne 5. decembra 1933 Za Miklavža keksi in deserti, čajno pecivo najprikladnejše darilo! nevne vesti — Draginj:»ke doklade drž. vpokojeneem Uverih ▼ inozemstvu. Dravska finančna direkcija razglaša: Opazilo ee je, da naši drž. vpokojenci, ki stalno žive izven ozemlja kraljevine Jugoslaviji in tam uživajo pokojnino od naše države, ne oredlasajo dvakrat na leto predpisanih prijav za priznanje dravinjskih doklad. Čeprav so jim bili vsem obrazci ž? preti del j časa dostavljeni. Ker se brez prijave draginjske doklade ne smeto nikomur nakazovati, bo dravska finančna direkcija vsem vpokojeneem. ki prijav niso predložili, tista vila izplačevanje osebne in rodbinsk? drag. doklade. S tem se vsi prizadeti drž. vpokojenci, r/.iroma njihovi, v tuzemstvu bivajoči pooblaščenci vnovič opozarjalo, naj prijave nemudoma predlože. Prijavne obrazce j a založilo »Društvo drž. vpo-kojencev in vpokoienkr v Lj.ibl;ani, Miklošičeva cesta, kjer se morejo naročiti. Vsak obrazen stane 1 Din. — prof. dr. Novaković v Brnu. Na povabilo CJ Lige je prispel v soboto v Brno redni profesor beograjske univerze dr. Mil?ia Novaković, da bi predaval na proslavi jugoslovenskesa narolneg-a praznika. Na kolodvoru so ga spreieli predstavniki me^ta, CJ Liga in akademskega društva sJugo&lri v;'n*. — Natečaj za tri docente. Na jur;d;čni fakulteti v Subotici je razpisan natečai za docente civilnega in državnega prava ter ekonomske politike. Prošnje je treba vložiti do 8. januarja. — Svojcem naših delavcev v Belgiji. Po belgijskem zakonu o zavarovan in delavcev imajo starši samskega delavca, ki se ponesreči na d>lu, pravico do odškodnine samo. če dokažeio. da jim ie sin posilili denar od svojega zaslužka. V nobenem primaru se ni posrečilo izposlovati staršem na delu smrtno ponesrečenega delavca odškodnine, ker niso mogli doprinesti potrebnih dokazov, da jim i? sin pošiljal denar. Tako so propadli že težki tisočaki, ki bi jih bili sicer dobili na.ši revni liudje. Žene in starši niših izseljencev v Relgiji nai torej v lastnem interesu liraniio v?a potrdila o denarnih pošiljkah iz Belgije, da iih bodo imeli po potrebi pri rokah. _ Za ubogega Jurčičevega brata Antona, ki preživlja pozno jesen svojega trdega življenja na Muljavi v bedi i« po manjkanju, je na.m poslal neimenovani dobrotnik 100 Din Denar smo takoj poslal' starčku, ki ga bo neizrečeno vesel Neimenovani dobrotnik pripominja, da bi kazalo zdaj. ko je pritisnila zima. zonot potrkati na dobra srca. dn bi se morda nabralo nekaj denarja za uboeeca Jurčičevega brata Pokojni naš pisatelj je imel mnosr-o prijateljev in čestilcev. ki so se že večkrat spomnili njegovega brata in mu olajšali težko življenje Morda bo pa ta ali oni znova dokazal, da ljubezen do trpe česra bližnjee-a med nami še ni urrnsnlla Morebitne darove za JurčiČevrrra brat.° sprejema ureiništvo »Slovenskega Naro dat. _ Povišanje poštnih pristojbin za inozemstvo. Prometni minister je v «~oglafiju 6 finančnim ministrom izpremenil ekvivalent taks za piama in dopisnice v mednarodnem postnem prometu. Po novem je pristojbina za pisma do 20 gramov za inozemstvo določena na 3 50 Din. za pisma, ki to težja o-l 20 gramov pa ostane za vsakih '20 gramov ali del te teže tudi v bodoče še L50 L*in. Pristojbina za odprto dopisn.co v inozemstvo se zviša od 1.50 ua 1-75 Din. Nove pristojbine 6tooiio v veljavo z novim 1 trto m, a pristojbine za pisma in dopisnice za Italijo stanejo noizpremeni en e. — Ciril Metodova družba je izdala že 4Sletnik svojega priljubljenega koledarja, ki ga je uredil zaslužni družbin tajnik vpo-kojeni šolski nadzornik Fran Skulj. Razen koledarske vsebine s slovansk;mi imeni, je v koledarju tudi polno prav lepih prispevkov na1 h najbolj znanih narodno obrambnih delavcev, zlasti zanimivo je pa opisal Ante Beg življenje in zasluge umrlih članov Ciril Metodove družbe."ki koledar objavlja tudi njih slike. Koledarju ie pr;ioženo tudi poročilo o delovanju družbe sv. Cirila in .Metoole v rrvnulem letu. Ker se koledar za 15 LJ-n dobi pri d~u/bi in tudi v vseh knjigarnah, se bo gotOVO razširil po vseh rodoljubnih hišah. — Nafta ▼ Liki. V nekaterih liških vaseh, kjer so kmetje izkopali globoke vodnjake, se je nenadoma pojavila nafta. Nametu sdrave pitne vode je zalila vodnjake močna in mastna tekočina, ki so v nji spoznali nafto. V vsem Dolnjem Polju ee pojavlja nafta redno vsake jeseni po daljšem deževju. _ Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo deloma oblačno, zmerno hladno vre me. Včeraj popoldne je zopet pričelo sne žiti v Ljubljani, deževalo pa je v Splitu Temperatura je povsod občutno padla Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 6, v Mariboru __4.6. v Ljubljani _4.4. v Zagrebu In Beogradu —5. iz drugih krajev ni poročU o stanju temperature Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.4, temperatura je znašala —7 _ Vlom v poštni nrad na Vicu. Danes ponoči ie b'lo vlomliedO v poštni urad • na Viču. Vlomilci so prišli skozi straniščno okno, odtrgali dve žabnlci na vratih in iz lokala odnesli ročno blagajno, v kateri je bilo okrog 400 Din gotovine in za približno 2000 Din znamk _ Nenadna smrt 9lovenea v Zagrebu Včeraj zjutraj so našli v Zaerebu mrtve, ga 631etnega berača iz Litije Martina Oka na Najbrž ga je zadela srčna kap Njeso vo truplo bo obduclrano. da se dožene pravi vzrok emrti. _ Poskusen samomor Gradčana v Mariboru. V Mariboru je včeraj skočil z okna prvega nadstropja neke gostilne v Pobrež- ju 441etni potnik Teodor Kocbek iz Gradca. Zadobil je nevarne nolianje poškodbe in so ga morali prepeijati v bolnico. Vzrok njegovega obupa ni znan. —tj Spominu pok. Petra Stepiča. Menda v no! enem stanu ni toliko prisrčne pie tete do pokojnih tovarišev, kakor v naši zeleni bratovščini. Pokojni Peter Stepič. znani vinski ve etrgovec v Šiški, pa je bil še posebno priljubljen v lovskih kro gih. Na idilični gozdni planoti nad Mednim so mu postavili v spomin velik križ V^ako leto za obletnico njegove smrti se zbero tam njegovi prijatelji lovci. Tako se je zgodilo tudi zadnjo nedeljo. Okrog 11 ure dop. je prispela tja mnogobrojna lovka brakada. Vsak lovec je Imel za klobu-kom smrekovo vejico, ki jo je poklonil spominu na podnožje spomenika. G. dr. R. M aru je imel kratek spom:nski govor, nakar so lovci oddali salvo, a lovski ros je turobno zatrobil Po tej ganljivi sveča nosti je stoječe lovce po lovsko pogosti; pokojnikov sin g Mirko, sedanji la-stnifc tvrdke, nakar so lov nadaljevali. _Ij Razstava plinskih šteailnikov in apa.-avov. Mestna plinarna je otvori'a v prehodu palače Viktorije sta no ra/.stavo plinskih štedilnikov in aparatov ter obenem tudi posvetovalnico, kjer p:e:mejo gospodinje in gospodinjske pomr^čnice brezplačno vsa pojasnila glede pravilne rabe plina v gospodinjstvu V tem lokalu se bodo prirejale poskusne kuhe in pa ve černi tečaji da se čim večji krog gospo dinj priuči in privadi ekonomični notro šnji plina Plinarna bo priredila vsak te den v popoldanskih urah poskusno kuho na katero vabimo že sedaj vse interesent-ke Ker je pa prostor omejen, si mora vsa ka gospodinja oziroma gospodinjska po močniea rezervirati brezplačen prostor Dan in čas teh priieditev bo vedno ozna čen v Izložb} lokala Ker smo ta loka otvorili z namen™ da damo odjemalkan plina vsa potrebna pojasnila glede varč ne porabe plina in pravilnega ravnanja t plinskimi aparati, vabimo vse eospodinje in gospodinjske pomočnice, da se z vsem vprašanji obračajo na naš personal, ki j« usluŽben v novootvor;enem lokalu DAMSKA KAPELA IGRA VSAK VEflFU V KAVARNI ,XESN" ODPRTO OB 4. URI ZJUTRAJ —li Slab u liln nabiralni dan v njihovo kf>n>i Č »nra\ ie bil nabiralni dan organiziran v enakem obsegu kakor lani. ip uspeh mnogo mani*' Dorim s? je lani nabralo okrog o2 rmo Din ooleg denar-a. ki >>o ga naknadno poslal; tr Tovri in obr'rv'ki :e bilo loto? nabranih «1 ■no okrog 2^000 Din FfabfrflTlV1 'p mnoge« oviralo slabo vrem*. zlnst; v nedplio ko iP nihala o^rn burja na kamero se ie večina ljudi 'zgovnria'a. BeŠ piir-t:te nap pri miru ko nap tako 7pHp Ponekod leto« t.idi Uavar narii in gostilničarji n'^o dovolfH na-ll^o vati gostov po svojih lokalih Sicer so op ljudje že itak prispevali za bednoMni f ind n zato rvso b'l* vOllfli orfcpevati Se posebni —Ij Gradnja tramvajske krožne prog-Kljub slabemu vremenu in mrazu dobri na preduje. En lir je že položen in utrj*n do gimnazije na Poljanski cesti, oba pa do oe-ste na Ambroževem irg«. Pri drugem tiru 60 tirnice tudi ž* položene po vsej Poljanski oesti, a jih Še vare in vežejo. Hkrati grade tudi gornji uslroj. elektrovod je napet oba tira do Ambrož-, vega trga. na Poljanski cesti pa montirajo nosilne žic?. Za en tir so tudi že provizorno napeli elektrovod do gim naziie. Tramvaj vozi po gornji s-trani eanv> do Vodnikovega spomenika, na spodnji pa Še vedno le do Hrvatskega trga. Te dni bo proga že uporabna do Ambrož svega trga Na Krekovem trgu demontirajo staro prog»> Kopanje temeljev za nova t.ra je težavno, ker je cestišče zelo trdo in zdaj zemlja še zmrznjena. Vendar ie bolje, da je suho vre me. —Ij v novi Delavski dom, ki je bil v nedeljo ob navzočnosti ministra dr. Alberta Kramerja ter naiodlicnejših predstavnikov javnosti na svečan način otvorjen, se je že preselila Borza dela. prav tako pa tudi uprava novega doma. Kuhinja bo začela poslovati okrog 15 t. m., ker je treba dokončati nekatera manjša dela. —Ij Preureditev poslovanja na socialno-političnera uradu. Zgodnja zima je ustavila razna javna dela in povečala število brezposelnih To se je poznalo te dni zlp.sti na socialno-političnem uradu mestnega magistrata, kjer je bil včeraj in danes izredno velik naval prosilcev. Da ljudje ne bodo preveč čakali in trpeli zaradi mraza, je bilo pos'ovanje urada preurejeno ter poenostavljeno. Gre po abecednem redu za stranke, in sicer samo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, dočim sta sreda in sobota določeni za interno poslovanje Vsak prosilec mora dokazati, da je res brez posla, svojo pristojnost, družinske razmere, navesti stanovanje in povedati, zakaj je brez posla. Stroga evidenca in kontrola je potrebna ker mnogi 'zrabljaio urad Urad sicer nakazuje podpore, oziroma živila, a v zelo omeVnem ob^eru Sredstva so namreč večinoma že izčrpana, zlasti zato. ker je urad od m^rea zaposloval več sto prosilcev pri raznih javnih de- lih. Zdaj nakazuje urad rodbinam živila, samcem pa hrano v Delavskem domu. Ce v kratkem urad ne dobi podpore iz bed-nostnega fonda, bo moral nakazovanje ustaviti ali pa poseči po rezervnih virih. —Ij Negotova usoda inž. Pranja Dedka. Dočim so v nedeljo na Sušaku na svečan način polagali temeljni kamen za zgradbo nove šole, ki Jo bo gradilo stavbno podjetje inž. Franja Dedka v Ljubljani, se o usodi šefa podjetja g. inž. Franca Dedka še vedno ne ve nič točnega Po informacijah, ki jih je prejel poslovodja g. Podlesnik, Je preiskava proti inženjerju v glavnem že končana. Zasliševanje je pokazalo, da je inž. Dedek nedolžen, njegove izjave se samo v eni točki ne ujemajo s šoferjevimi, vendar to nima bistvenega vpliva na preiskavo. Po privatnih Informacijah je preiskava že zaključena in bo inž. Dedek kmalu izpuščen. Čemu Italijani zadevo zavlačujejo, Je res čudno —li Precej jabolk ie bilo danes na živilskem trsu. da bi se lahko založil t njimi Miklavž. Toda kupcev je bilo malo. Nekateri si ne upa i o menda na trg. čeprav ni takšnega mraza. Tudi ostali živilski trg ie bil skoraj samiŠčen. Vfaefti so liudje kupovali pr?-c?j sadje pred Miklavžem, letos se jim pa naibrž zde Jabolka predraga. Seveda za 6 Din lahko dobi? kaf primernejšega, kar odtehta' kilogram jabolk. \a=emu živilskem .1 trgu Ff\ še vedno zvesti Hrvati, ki so nas letos naibo1j-> 7nla<*ali s sadjem. Dan^ so imeli še celo orecej grozdja, ki je dobro ohranjeno, ("'rnmo so prodaiali po 6 Din. izabelo pa po 5 Din ke. Lep;h iabolk je bHo malo vendir iih je za zdai še orec?i. zlasti, ker fi b'la tako slaba letina. Miklavž se ie nekoliko znlagnl tudi z orehi, ki so lenši po o Din liter. Pomaranč fe še leto* malo in so v;^]? kot vrisk, a i'h prodaJnjo 00 dinarju komad M;klavževn blago so tudi rožiri. ki so po 8 Din k«». in fige. ki jih prodaiaio po 2 Din ven*Mv Kuncev ie bilo malo. Otrokom, ki iih je Mi' lavž navadno obdaroval a sad-:em, Mos ne bo mogel niti dovoli postreči e '•hom. —li Pn'?n knTona vorov u drvmi je bfo včeraj na Grudnovem nabr>žju. kjer je trg \ kurivo. Kmetie so mislili, da se bodo mehčani zaceli zalagali z drvmi. čim ie pritisnil mraz, zato so pripeliali okrog 30 vozov le- uh bukovih drv. K ipcev pa ni bilo. Mnogi :brž n.ti ne vedo. kje lahko kupijo drva. "a trg za kurivo se zdi tudi mnogim preveč od rok. Soloh pa prihajajo mehčani zelo malo nanj Drvs kupujejo od kmetov največ le. io jim jih prihatak) ponujat na dom. Danes n na Gridnovem nabrežju samo nekai o/ov drv Več tih bo zopet iutri. ker bo ržni rfan —li Tečaj za vzgo'o po«luha. Otroci, ki iih je narava prikrajšala pri posluhu, se bolo tako v-zgoiili in izpopolnili, da bodo v nMju in glasbi povsem doma. Starši tistih otrok, ki so za tečaj že prijavljeni, so so glasno izrekli pohvalo, da se ie slednjič ti-di v Ljubi ani sprožil tak pokret. Saj je vz* \io\ii posluha eminentne, za nekatere poklic celo odločilne važrusti. Razen tega so pa ljudje s slabim posluhom vse življenje prikrajšani za uživanje glasbene in pevske umetnosti, kar ie tem boli tragično ob zna nem dejstvu, da so baš taki ljudje največji ljubitelji petja in glasbe. Vabimo torej ^tar ^e naj prijavijo svoje otroke, pa tudi Zi odrasli s šibkim posluhom naj se prijavijo v novi tečaj Ko bo zadosti prijavljenih, bo sklicati sestanek roditeljev, na katerem bo io podrobnosti natančno dogovorjene. Vsa »ojasnila se dob* na Bleiweisovi cesti 21. tnevno od 13 do 16. ire. — Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev dravske Sanov'ne v Ljubljani pnredi dne 6 januar ia l°o4 v prostorih hotela Inion pod po Icrovitel istvom bFranz -fosefovo« vodo ker s» '?^ko potfžffe in se milo odnlra loči učinek zp^osH;vo not«?p v kratkerr Sašo bre? nerriietnin stranskih no^vov ^Franz fosefovn« ^renčica se dobi v rseb lekpr"n^'*', flroue*"iie.li i1- specerii _lj Drsališče 3K Ilirije bo DđpC&o itr ez nekaj dni. če mraz ne Dopusti Sezon ske vstoonioe so lepo Miklavževe darilc in se lobe v predprodaji v kavarni »Bvro ?i« O'' 14 do IT ure po IaDSkih cenah Dia 40 za ':Rn: "o* —Ij Družabni večer »Krke« z zelo pestrim, zabavnim sporedoru »€ 00 v., četrtek 7. t. m ob 8 zvečer pri Mikliču Obišče nas tud4 Mikhivž Darila prinesite v četrtek od 5.—8. zvečer v veliko dvorano pri M-T-Hču Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! '* "!p«nf» rštU dm«t^*a »Krke« bo kot oblčalno v sredo v beli dvoran; hotela Union ob 8. uri zvečer Vljudno vabljeni. —li Sokol Ljubljana II priredi v soboto d. t m. ob 20.30 telovadno akademijo na reki, na kar p. n občinstvo opozarjamo. Na fančnei5e podatke objavimo. _IJ Najlepša in najcenejša darila za Miklavža, kakor srajce In va« modne po- trebščine dobite samo pri M. PIRNVI Ljubljana, Sv. Petra cests 2Z. $i-h _lj šentjakobsko gledališče p'*>*vfja v petek 8. decembra ob 15. url zarilo v sezoni narodno igro >d»*eti b--a-.. Prigodnica o našem Miklavževem velesejmv Mladina ima na njem velik korzo, pomemben je pa tudi v trgovskem pogledu. LJubljana, 5. decembra Tudi letos je stopil Miklavž s trgovci >v kompanjone To Je ena najbolj simpatičnih potez dobrega 6vetca Miklavža Ali je splob še kateri svetnik popularnejši od Miklavža, ali ste kdaj videli katerega, da bi kraljeval v izložbah najrazličnejših trgovin, da bi reprezentiral še kdo drugI razen njega nebeško kraljestvo v vaeh gostilnah in društvih — tudi v najbolj svobodomiselnih? Takšne časti ne uživa nihče izmed nebeških prebivalcev, čaat, ki mu jo pa izkazujemo v Ljubljani, je še posebno velika in nedvomno nismo pri nas nikdar tako slavili niti svojih največjih sinov, niti ne Koseškega z njegovimi trabanti 2e to pomeni izredno mnogo, da prirejajo vsako leto Miklavžu na čast pra vi pravcati velesejem. Ne te to. da se pri pravijo vse trgovine po mestu za Miklavžev prihod, ne te da prirejajo vsa dru. štva v pravem kulturnem zanosu Miklavževe večere itd. — razen tega mora biti še velesejem, kjer lahko kupiš najrazlič nejše odpustke, od stihe robe do s'aSčic Vse je na prodaj in tudi vse kupujejo ljudje. Ta velesejem se prav za prav nič ne spremeni od leta do leta Vsako leto postavijo na Kongresnem trgu dve vrsti stojnic, kakršne vidiš na žegnanjih ln kakršne so postavljali naši kramarji že od njesa dni na sejmih, žegnanjih in ob podobnih narodnih dogodkih Menda Je že zaradi te-ga poseben čar v stojnicah, ker imajo taksno, bogato tradicijo Dovolj je. da postavijo stojnice da na preklje napno plat-no, Ln že se polasti ljudi posebno svečano razpo'oženje. šotori Jih začno privlačevati z izredno silo Na se;em ne prihajajo le kupci, temveč vsi Med stojnicami se spre hajajo od ranega jutra do pozne noči sta rl In mladi ob vsakem vremenu (""e bi jih vprašal kaj prav za prav delajo na tem imenitnem sejmu, bi ne vedel nihče povedati Mrzlo je postalo tako. da so se ulice skoraj povsem izprazni e na Mlkavževem sejmu je pa vedno živahno Ljudje men da ne čutijo mraza v prisodnem razpolo. ženju aH so pa tako razvneti Mnogi se sprehajajo med stojnicami kot mesečni, posinetih obrazov od mraza, a očivtdno jim ne pride niti na misel, da bi šli domov Že v tem pogledu je usneb Miklavževega sejma popoln To je moč tradicije Toda sejem Je tudt pomemben v trgovskem pogiedu Kdor bi hotel, bi lahko govom o naši podjetnosti solidnostt In snosobno sti kot Je navada ob drugih sejmih Hvaležna naloga bi bila tudi onisati vse razstavljeno blago in stojnice vsako posebej •ln bi ugotavljal, da smo se n pr osamosvojili v področju Izdelovanja vragov in škofov, da izdelujemo že stoletja srca Iz teeta. ki Jih kraae verzi izredne umetniške vrednosti Zastopane so menda vse in lustrije Kuniš 'ahkn spominske knjige in šolske zvezke, pletenine ln manufakturo, Zvočni kino Dvor _Telefon 2730_ „Kros smrti" ^apad, divji in prrozen, kakršen je Predstave ob 7. In 9. uri zvečer Cene najnižje 2.- 4.-, 6.-, 8.- Din Vohuni na delu Ljubljana 5- decembra. Skoro nI dneva, da bi ne slišali o vohun-sKih aferah. Vohunstvo Je postalo nekakšna obrt najtemnejših elementov. Razvilo ^e je v vseh družabnih slojih ter zavzema •ak Obseg, da ga smatramo po pravici za »nevidno vojsko«. Naše ozemlje je bilo med vojno z Italijo polno najdrznejših vo-nunov Njih delovanje se je raztezalo na vso soško fronto. Glavno njih oporišče Je bil Videm. Trst in Postojna. Centrala njih delovanja za Tialedje sta bila Ljubljana in Dunaj V Postojni je kar mrgolelo vohunov a Avstrijci niso držaU rok križem Vsa važnejša mesta so bila pod nadzorstvom vohunov. Razvoj in delovanje neke take vohunske organizacija nam pokaže senzacionalni film »Na polju časti« Film se je imenoval tudi -žene v plamenih«, kajti tudi tu igra žena ?lavno vlogo Film Je po svojih dejanjih Učinkovitejši od znanega filma >Mata Ha-ri«. V njem vidimo delo in predrznost vohunov, njih Življenje in smrt Za nas je ta fOrn še posebno zanimiv ker se dejanje vrši v nam znanih fcrajih. Iz Celia __c Za roJ«tnl dan NJ. Vel. kralja v nedeljo 17 t. m pripravljajo celjska na-•ionaJna društva zopet veliko baklado po mestu __c Zlata nedelja. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča V6em članom in občinstvu, da bodo trgovine v nedeljo 24 t m od pol 8 do pol 13 odprte _e Umrla Je v nedeljo 3 t m. v Rimskih toplicah v 57 letu starosti ga Marta Jakšičeva, roj Janičeva. vdova po podpol kovniku g Jakšiču V celjski bolnici je umrl 1. t. m. 74Ietni dninar Franc Gobec 1 TrnovelJ, v nedeljo 3 t m 53letni drvar Leopold Riinar a Trličnega pri Sv Roku ob Sotli, v ponedeljek 4 t. m pa 26-:etni Vinko Perkovič. tajnik občine Sla tine.okollce _C Nogometna senzacija na praznik, V petek 8 t m bo gostovalo llgino moštvo A.SK Primorja v Celju ln odbralo na Gla-ziji prijateljsko tekmo s SK Celjem Tekma se bo pričela ob 14 Sodil bo g Ober lintner Iz Lašketra Nastop Ijubl'anske?a Primorja v Celju bo prava senzaefja Za tekmo vlada že sedaj živahno zanimanje __C Komemorarljskl večer ob drugi obletnic goriškega knezoSkofa dr F B Se-■ deja bo priredila celjska »Soča« T petek Igrače izdelane v vseh tehnikah ta sflho robo, sanke. Šibe in korobače, fige in lect, bonbonjere in milo ter vrag vedi kaj le vse. Prodajalke in prodajalci so branjevci In stalni prodajalci, ki imajo tržne prostore v leseni tržnici na Vodnikovem trgu. Vajeni so mraza, vendar nemirno prestopajo pod Šotori Nekateri se grejejo pri tlečem oglju, a se solze, ker Jim sili dhn v oči. Neprestano ponujajo blago, ki al ga ljudje tudi precej ogledujejo Najbolj se zanimajo za Miklavževo bogaatvo številne mamice, ki kupujejo Miklavževe darove tudi vpričo otrok Barantati zna vsaka prodajalka, a prodajalci nimajo na stojnicah napisov, da so cene stalne. Uslužno ponujajo in prodajajo blago po zdravih trgovskih načelih. _ Kaj, za tega hudiča zahtevate 20 Din? Saj je vendar samo hudič! _ Oh, gospa, tako poceni parkeljčka ne dobite zlepa. Le poglejte, kako dolg rep ima ln koliko blaga je bilo treba zanj! Natlačen je z morsko travo in ne a slamo Pri mojih konkurentih prodajajo le s slamo naphane hudičke. — Za živega Miklavža bi ne dala 5 kovačev! Vi pa zahtevate za ta papir toliko! _ Prosim gospa, le poglejte, saj Ima svilene brke in palica Je pozlačena! Tak-šne brade ne naredi niti frizer. MoJ mož je frizlral vse te Miklavže. Prodajalke so zelo zgovorne. Nekatere tožijo, da Jih zelo zebe. Ta fn ona se od časa do časa pokrepča s požlrkom Iz čutare Tožijo tudi, da Je slaba kupčija, tudi v tem so povsem trgovskega duha Toda v resnici kupčija ne cvete posebno. Fant se je potožil, da zmrzuje na trgu vsak dan od 3 do 22 Za kosilo mu Je dala prodajalka 3 Din. Spil Je dve skodelici toplega mleka. Nadebudni prodajalci, ki prodajajo razne pripomočke za udrihanje ter ščegetanje, so poglavje zase Nekateri so povsem samostojni ter so tako navdušeni za trgovino, da so pripravljeni tudi >Sprlcatl<. Takšni prijatelji dlnarčkov so, da Jlb ne zebe. čeprav so ves dan na prostem. Med njimi jih Je tudi nekaj, ki prezebajo lačni na sejmu ter ponujajo šibe ali korobače, ker so jih poslali na sejem starši Eden je ponujal včeraj korobače s slabotnim glason in posinelega obraza: — Korooacl! _ Ni še mogel Izgovoriti trde črke ft. Ljudje so se mu posmehoval!, fantičku so pa silile solze v oči. Na Miklavžev sejem gleda marsikdo tudi z drugačnega stališča, ker ni le trgovina z Miklavževo robo, temveč tudi nekakšna borza, kakršna Je bila včasih na plesih za mlada dekleta. Stvar sicer ni tako resna, toda resno Jo JemJje mladina, ki ima velik korzo na Miklavževem sej-mu Ta sejem Je torej v vseh pogledih ogromnega pomena ln bi bil velik treh, če bi ga prezrlo časopisje. 8. t m. ob 20. v društvenih prostorih. Predaval ho predsednik >Soč « g. prof. An-fon Goru p. _c Pozlačeni očali, vredni 250 Din, so bili izgubljeni v nedeljo 3. t m. okrog 10.30 na poti od Župne cerkve do Gosposke iilice. Iz Trbovelj — Zahvala gasilcem, župni MareAina in predsednik časi lake čete Trbovlje II ]e te dni preiel na pozdravn- brzojavke, ki to bile odposlane iz gasilskih občnih zborov, tri zahvalna pisma in sicer od minicvira za t?let>no vzgojo e dr Hanžeka, tukaišnlega rojaka 2 ministra dr Kramerja in od stare, šine Vatrognsnega saveza kraljevin? Juco-elavije 5. Georeii^viČa. V pismih se pole*?, zahvale za poslane pozdrave vzpodbulajo gasilci k požrtvovalno«^ in n.^eebi^nemu delu za dobrobM domovine In bl'žnjega. Pisma zaključujejo s pozdravom vsem gasilcem. — Praznik obrtnikov. Na glavnem zborovanju Društva \ tKOslovenskih obrtnikov v Liubljani je bilo sklenjeno, da se določi tudi za obrtništvo v Dravski banovini kot praznik obrtništva 1. december ve&kega lr ta, kakor ga proslavljajo že dolga leta obrtniki v Srbiji. Zato 90 tudi tukajšnji obrtniki letos 1 decembra prvič proslavili kot ovoj praznik Člani društva eo se zbrali ob 10. uri pri slavnostni službi božji, popoldne ob 15. uri pa je bil v društvenih prostorih 61ans1ci sestanek, na kaUrem ie bila pročitana obširna spomenica glavnega odbora, naslovljena vsem j obrtništvu Ugoden vtis k? napravilo na zbrano obrtništvo dejstvo, da so se ^eetanka udeležili tudi predsedniki raznih drugih stanovskih organizacij. Tr^ba je, da se gospodarski krogi zavedajo, da se bo 11 K. O 238 ve streti Grofica je pa stopila k njima, prijela z obema rokama Luizo za slavo in Jo poljubila na lice. — Kaj ste že vstali? — ie vprašala začudeno. — Kramljali sva, gospa grofica, imeli sva si mnogo povedati; že dolgo namreč nisva skupaj spali, — je odgovorila Henrika. In smeje je nadaljevala: — Luiza mi je pravila o globoki ljubezni do vas; pravila mi je tudi, da komaj čaka, da pride zdravnik ... — Drago dete!... — Da, gospa, — je pritrdila Luiza, — ne morem vam povedati, kako rada bi videla vas. Da bi ne pokazala, kako so jo te besede ganile, je prijela Luizo za roko in jo odvedla v salon, odkoder so vodila vrata v sobo, ki jo je bil zdravnik določil za operacijo. Henrika je odšla za njima. V salonu je grofica dekletoma povedala, da mora zdravnik vsak čas priti. — Je že tu! — se je oglasil tisti hip zdravnik, ki je bH prišel v palačo ne-opaženo. Zdravnik se je bal, da bi se Luiza v zadnjem hipu ne ustrašila operacije in zato se mu je tako mudilo. Izprosil si je od grofice dovoljenje, da je mogel nenapovedan vstopiti v sobo, ki jo je bil določil za operacijo. Prijel je Luizo za roko, rekoč: — Pojdite, dete; zdaj vidite, da držim svojo obljubo; tudi vi morate držati svojo... Obljubili ste ml, da boste mirni in silni. — Saj bom, gospod doktor. Prišla sva do sobe. Pristopili sta grofica in Henrika, da .bi pomagali zdravniku, če bi bik> treba. Zdravnik jima je namignil, naj se ustavita. — Nikogar ne potrebujem, — j« dejal, — bojim se, da bi se Luiza nehote ne zganila, če bi vaju zagledala... Priporočam vama torej, da ostaneta tu, ker bom lahko vse sam opravil. Odvedel je Luizo k divanu in jo položil nanj, kakor položi mati otroka spat. Skrbno ji je podložil blazinico* da bi počivala glava v isti višini s telesom. — Pripravljena sem, je dejala Luiza jnirno. Priprave so bile kmalu končane; Luiza se ves čas ni ganila. Zdravnik je odprl torbico in vzel is nje ostro nabrušen nožič. Nastopil je bil odločilni trenutek. Zdravniku je zdrknila potna kaplja po čelu. Toda ta nervoznost je kmalu prešla. — Odprite Široko oči, dete moje, — je dejal Luizi. Z levo roko je držal zgornjo veko, z desno je pa napravil prerez med mrežnico in mreno; obenem je potisnil vmes v obliki leče brušeno stekeice. Bil je kristal, ki je bil izgubil prozornost in je zadrževal svetlobne žarke, da niso mogli prodreti do očesnega živca. Vse to je trajalo samo nekaj sekund. — Zdaj pa k drugemu! — je za-mrmral zdravnik. In že je pobral z mizice trak najfinejše tkanine. Previdno je zavezal Luizi oči s širokim trakom, ki naj bi zadržal vso svetlobo. Potem se je pa obrnil ves vesel k Diani in Henriki, rekoč: — Tako, zdaj lahko pristopita... končano je. Grofica je zadrhtela; dolgo je zrla plaho na zdravnika, končno ga je pa vprašala tiho: — Bo videla? — Saj veste, kaj sem vam rekel, grofica; zdaj vam odgovori bog čez nekaj dni. V bolnici St. Louis je Peter tistega dne nestrpno čakal zdravnika. In ko se je pojavil na pragu, se je zdelo, da hoče Peter planiti iz naslanjača, kjer je moral že več dni nepremično sedeti z iztegnjeno nogo. — No, no, le počasi! — ga je zadržal zdravnik. — Kai mislite, da ste že dovolj močni, da lahko počnete ne- POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 87/L TRGOVSKI SOTRUDNTK se sprejme. — Rojnik. Slovenj-gradec. 4t>88 GOJZERJI EN SMT ^ARJI ročni izdelek Postolarske zadruge žiri — se dobe edinole pri trvdki Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. — Isto-tam se sprejema v popravilo snežne čevlje ln galoee. 4697 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11T OREHOVA JEDRCA umetno posušena, popolnoma brez vlage in MODRI MAK ZA POTICE nudi najceneje Sever & Kompn Ljubljana. 92/L umnosti... Še ena taka kretnja, pa boste hodili z bergljami še štirinajst dni. Potem je pa stopil k naslanjaču, stisnil Petru roko m pripomnil smeje: — Končano je, prijatelj; in če se ne motim v svojih domnevah, bo gospodična Luiza videla enako dobro, kakor boš ti hodil lepo vzravnan. Peter je hotel odgovoriti, pa ni mogel, ker je bil preveč ginjen. Na obrazu se mu je poznalo nepopisno veselje; oči so se mu zaiskrile in rdečica ga je oblila. Težko bi bil kdo spoznal v tem čednem fantu lepih, pravilnih potez bivšega brusača bledih Hc in ugaslih oči, ki mu je trpljenje odsevalo iz obraza. Nekaj dni je zadostovalo za popolno izpremembo ne samo v njegovem obrazu, temveč tudi v njegovem duhu, ki se je naglo razvijal. Peter je bil zdaj zmožen nastopiti samozavestno povsod, kjer bi bilo 'reba. Zdravnik je vsak dan z zadovoljstvom opazoval nov napredek svojega varovanca. — No, no, — je dejal prijazno, — le mirno, le nikar se ne razburjaj... Morda boš imel kmalu več vzroka razburjati se, nego zdaj. Peter je mogel slednjič za jecljati nekaj besed v zahvalo. Potem se je pa razvnel in izrekel z vso zgovornostjo zdravniku prisrčno zahvalo, da je vrnil njegovi slepi prijateljici vid. In govoril je celo s tako vnemo, da ga je zdravnik hudomušno opozoril, naj nikar tako odkrito ne priznava, da je v Luizo zaljubljen. To je bil curek mrzle vode, ki je hitro ohladil navdušenje zaljubljenega Petra. Peter je povesil glavo kakor Šo-larček, zasačen pri prestopku. — Govoriva najprej o vas, prijatelj, — je nadaljeval zdravnik... Saj va'm ne prinašam samo te razveseljive vesti. Priznam, da ste lahko veseli vesti, da bo vaša prijateljica kmalu zopet videla ... Toda zdi se mi, da to za vašo popolno srečo ne zadostuje. — Res je! — je vzkliknil Peter in se prijel za prsa, kakor bi hotel poklicati svoje srce za pričo, da govori iskreno. In nadaljeval je: — Mar bi ne bil prinesel vsakega gorja in pretrpel najhujših muk, da bi olajšal trpljenje slepi siroti? Kaj mislite, da bi ne bil pripravljen žrtvovati svoje uvljeaje, samo da bi jo rešil?... Mar nisem žrtvoval njegovega življenja ... svojega brata? Pri spominu na tragično Jakobovo smrt je Peter prebledel in vest mu je začela očitati, da je ubil brata. — Saj ga nisi ubil ti, — ga je prebM zdravnik. — V slepi jezi se je sam nabodel na tvoj nož. Zagotavljam te, da imaš lahko vest, ker si bil samo orodje v rokah Previdnosti. Pozabi torej na mračno preteklost, dvigni zopet glavo in pomni, da imaš okrog sebe ljudi, ki te imajo radi. — Ah! — je vzkliknil Peter do solz ginjen, — danes ste mi odprli vrata v novo življenje; in prisegam, da bo to življenje posvečeno spominu na vašo neske Ino dobrotljivost... — Ze dobro... toda jaz ti dovolim, prijatelj, — ga je prebil zdravnik smeje, — posvetiti znaten del novega življenja ... nekomu drugemu ... Vse je torej kazalo, da se obeta po tolikem trpljenju obema sirotama in Petru lepša bodočnost. Zdravnik ni dvomil, da Peter in Luiza čez nekaj dni ne bosta več potrebovala njegove zdravniške nege. Kar se tiče Henrike, je dobri zdravnik občudoval odločnost, ki jo je kazala po vitezovem odhodu na vsakem koraku. Toda v duhu si je moral priznati, da je dovolj tehtnih razlogov bati se za viteza, saj je jasno, da pomeni vojna največjo nevarnost. XV. Pariško prebivalstvo je bilo navdušeno in je z vročimi simpatijami spremljalo dobrovoljce, ki jih je vodil general Lafayette v Ameriko na vojno za svobodo in neodvisnost Američanov. Njegov izbrani polk, broječ do dva-tisoč mož, je bil sestavljen že 1. 1777, torej takrat, ko je šel Lafayette prvič ponudit po*-m La zanos mladih Francozov mladi Ameriki, ki se ie hotela otresti jarma Velike Britanije. Sledovi davne tragedije Ruska ekspedicija je našla v polarnih krajih ostanke ekspedicije WiUema Barentsa Iz Moskve je prispela oni dan vest, da so našli udeleženci sovjetske polarne ekspedicije na severozapadni strani Nove Zemlje v Barentsovem zalivu ostanke zimskega taborišča s prvega arktičnega prezimovanja ekspedicije slavnega ho-landskega pomorščaka Willema Barentsa (pravilno Barentszoona ali tudi Barents-za), ki je bil rojen okrog leta 1550. v Amsterdamu. Taborišče izvira iz leta 1597. Rusi so našli 8 metkov dolgo in 5 metrov široko kočo. V bližini so ležali razmetani železni obroči in doge razbitega soda, ki ga je rabil Barents s svojimi tovariši za umivalnik. Našli so tudi čre> pinje posod in ostanke kožuhov ter razno železno orodje. Tik obale so našli ogrodje čolna, razbito veslo in železni harpun z dobro ohranjenim lesenim ročajem. Vse to so Rusi pobrali in shranjeno bo v nedavno ustanovljenem arktičnem muzeju v Petrogradu. Treba je pa omeniti, da to ni prvi primer, da so odkrili davne sledove Barentsove ekspedicije, kajti že 300 let pozneje, v septembru leta 1871. je našel norveški mornariški kapitan Elling Karlsen Barentsovo zimsko kočo skoraj neporušeno, v nji pa polno orodja in dragocene zapiske Goritsa de Veera o doživljajih v polarnih krajih. Barents je bil v službi holandske vlade in je skušal najti ob severni obali Evrope in Azije pot na Japonsko in Kitajsko. Ta cilj so imeli pred očmi tudi Angleži, ki so pa svoje prizadevanje opustili in se začeli zanimati za druge reči. Smer te morske poti so morali izbrati Angleži in Holandci zaradi ovir, ki so jim jih delali Portugalci in Španci kot takratni gospodarji morja. V ta namen so pošiljali tri leta po vrsti zelo drage holandske ekspedicije v polarno morje. Za odkritje nove morske poti je bila razpisana nagrada 50.000 kron. To je bilo takrat lepo premoženje in zato ni čuda, da je dišalo mnogim pomorščakom. Holandci sicer niso dosegli svojega cilja, pač pa so si pridobili velike zasluge za proučevanje polarnih krajev, obenem so pa prinesle njihove ekspedicije trgovini mnogo koristi. Leta 1594. so poslali Holandci proti severu štiri ladje in eni je poveljeval Barents. En del ekspedicije je imel nalogo najti pot okrog severnega dela Nove Zemlje, druge ladje naj bi pa plule skozi preliv pri otoku Vajgač. Dne 10. junija 1594 je dosegel Barents prvo zapadno obalo Nove Zemlje, ob kateri je plul proti zapadu tja do Ledenega rtiča, za 78° severne širine. Polarni led ga je pa prisilil kreniti nazaj. Po nekaterih sledovih sodeč so bili na Novi Zemlji že pred njim Rusi. Kljub temu pa velja Barents za moža, ki je ta otok odkril. V tem času sta prodrli dve ladji ekspedicije skozi Vajgaški preliv v Karsko morje. Leta 1595. je sledila druga ekspedicija, ker so govorili rezultati prve za to, da je morska pot na Kitajsko že odkrita. Drugič so poslali na sever 7 ladij pod vodstvom samih izkušenih pomorščakov, med katerimi je bil tudi Barents. Zal tudi ta ekspedicija ni dosegla zaželjenega uspeha, pa tudi v zemljepisnem pogledu ni prinesla nič novega. Vajgaški preliv je bil takrat zatrpan z letom tako, da se je morala ekspedicija vrniti. Zato za opremo nove ekspedicije ni bilo več tolikega navdušenja, kakor za prvi dve. In ko je bila razpisana velike nagrada, namenjena državam in trgovcem, ki bi hoteli na lastne stroške opremiti ladje, da bi krenile po severni poti okrog Azije na Kitajsko, se je oglasilo nekaj amsterdamskih trgovcev in na svoje stroške so opremili dve novi ladji. Eno sta vodila Willem Barents in Jakob van Heemskerk, drugo pa Jean Cornelius Rijp. Na tej ekspediciji, ki je trajala od leta 1596. do 1597, je odkril Barents Medvedji otok in Spitzberge ter dosegel 80° 11' severne širine. Dočim sta se njegova spremljevalca zaradi nepremagljivega ledu vrnila, se je zasidral Barents na severnem koncu Nove Zemlje, kjer je na 70° T severne širine s 17 tovariši v strahovitem mrazu in ob silnem pomanjkanje živil prezi-moval. Dne 14. junija 1597 je poskusil vrniti se na čolnih na Holandsko, kajti ladje ( niso mogli iztrgati iz objema ledenih gor. Krenil je proti izlivu reke Pečore, ki ga pa ni več dosegel. 20. junija je podlegel silnim naporom in pokopan je bil v južnem delu Nove Zemlje. Njegovi tovariši so pa srečno dosegli otok Kola, od koder jih je rešila holandska ladja. V počastitev spomina pogumnega pomorščaka je dobil del arktičnega morja med Spitzbergi in Novo Zemljo ter eden izmed vzhodnospitzberskih otokov ime Barentsov otok. Baretsova in van Heem-skerkova ekspedicija, ki so bili na nji ne samo odkriti Medvedji otoki in Spitzbergi, temveč tudi prvič proučene vremenske razmere v arktični zimi daleč gori na severu, je pomenila zaključek prve epohe polarnih ekspedicij 16. stoletja. Ostra zima V srednji Evropi je pritisnil hud mraz, struja mrzlega zraka je prodrla od severa. Posebno mrzlo je v alpskih krajih, kjer ob tem času tako nizke temperature že dolgo ni bilo. Mraz pa že popušča in vse kaže, da dobimo kmalu toplejše vreme. Najhujša zima je na Madžarskem, kjer imajo v nekaterih krajih —20 stopinj C. Mraz je zahteval na Madžarskem že več človeških žrtev. Deloma je ustavljen tudi železniški ter brzojavni in telefonski promet. Tudi v Avstriji je za začetek decembra izredno mrzlo. V Gradcu so imeli včeraj zjutraj —17, na Dunaju —10, na Semmeringu —13, Zgodnja zima je pritisnila tudi v Nemčiji, kjer je temperatura nepričakovano močno padla. V Glatzu so imeli včeraj —21, v Berlinu —14, v Šleziji —15 stopinj. Pa tudi v naši državi se čutijo posledice pritiska mrzlega zraka od severa. Po mnogih krajih je zapadel sneg in pritisnil občuten mraz. Železniški promet ni še nikjer oviran, pač pa trpi po nekaterih krajih avtobusni promet. V Bosanski krajini je padla temperatura na —11. V Beogradu je znašala včeraj srednja temperatura —11.2. Najhujši mraz je v vzhodnem delu Srbije. V Zaječaru so imeli —16, v Ca-ribrodu in Užicu —12, v Novem Sadu in Koviljači —11, v Kraljevu —10 stopinj. še o molilnih mlinčkih Molilni stroji ali molitveni mlinčki so priprave, ki jih uporabljajo lamaitski budisti, da lahko ponavljajo predpisane molitve po več tisočkrat. Stroji za ročno rabo so valji, 1 do 2 dm visoki, ki so oviti z molitvicami, natisnjenimi na kose papirja, ter se z roko vrtijo. Večji mlini, n. pr. v svetiščih, se postavljajo pokoncu; železna os se giblje z vrvjo. Druge mline vrti veter ali voda; pogosto so ogromne velikosti. Molitev ima le 6 zlogov in se glasi (v tibetizirani stari indijščini): »Om mani padme, hum«, t. j. »Dragocenost v lotosu, amen!« Besedilo je natisnjeno s kladami, večjidel z rdečo barvo, in se ponavlja v vsakem valju neštetokrat- Najbližji sorodnik tega mlinčka je katoliški rožni venec, ki je pri ubogih Slovencih s Kolomanovim žegnom in Duhovno brambo vred nekaj stoletij nadomeščal pametne knjige. V slovenščini ima mnogo imen: 1. molek (od moliti), 2. čislo (od čteti = šteti) pri Prekmurcih in Kajkavcih, 3. pater-nošter = očenaš, 4. roženkranc (nemški), 5. rožni venec (prevod), 6. kronica na vzhodu. V srbohrv. se zove to orodje mehanizirane »pobožnosti« 1. čislo, 2. čitka (od citati = šteti), 3, brojanice in brojenice (od broji ti, —jati), 4. oče-naši, 5. krali ješ in krliješi (spačeno iz kyrie eleison!). Domimkanec Alan de la Roche si je izmislil v 2. pol. XV. stol. legendo, da je uvedel molek sv. Dominik (v zač. Xm. stol.). Časopis »Katolische Missionen«, ki prinaša zanimive ilustrirane geogr. in etnogr. članke iz vseh delov sveta, se j pogosto roga mol. mlinčkom, dasi je do-I gnano, da je katol. molek le kopija budist ovske »molilne vrvce«, ki ni nič manj smešna od mlinčkov. Tudi puščav- nilri in menihi so uporabljali že jako zgodaj kamenčke za štetje psalmov in molitvic. Muslimani imajo rožni venec (arabski masbaha turški tesbih) iz 99 kroglic, ki jih v molitvi eno za drugo spuščajo, izgovarjajoč onih 99 Allaho-vih svojstev, ki jih našteva koran. — Zgoraj omenjeni lamaiti (to so budisti v Tibetu in v Mongoliji) imajo razen mlinčkov tudi rožne vence, relikvije svetnikov, svetotajstvo ali zakrament (blagoslov sv. vode in žitno žrtev), procesije s slikami, praznik učlovečenja Buddhe, praznik vnebohoda sv. Tsong-khape itd. — vse kakor katoličani. E. K. Iz Hrastnika — Delo pri rudniku v decembr«. Zima ie pritisnila letos ^trodaj, toda nade naših radarjev na v*čjo zaposlitev in zaslužek se žal niso uresničile. Iz objave ravnateljstva ie razvidno, da se bo tudi v decembru obratovalo samo 17 dni. Kako bo nas rudar ob tem delu in zaslužku, pozimi preživljal seb* in družino ter pri t*m ?krb?l vsaj za najpotrebnejšo obleko in obutev naj razmišlia-io tudi oni, ki m a režejo kruh, kar so vse privatne akciie za p.>mo* tem revežem n*-zadostn?, v zadnjem času pa tudi te pomoči ni več ali vsaj zelo malo, ker je deljena tudi na poplavijence. Jagod in solate ni več, dru-eeea pa na5 rudnr-trpin tudi nima. — Proslava sv. Barbare. Kakor vsako leto se je tudi l>tos vršila svečana proslava sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Z rudarsko godbo na Čelu sv> odšli izpred rjdnika rudar-j"i z ravnateljem in inženirji v spre/vodu, k svečani maši na Dol. Po maši so počastili na dolskem pokopališču spomin ponesrečenih rudarjem. Godba je zaigrala mrtvim tovarišem več žalostink, pevci >Svoobde< n jim pa zapeli v spomin n?kaj pesmi. — Shod NSZ. V nedeljo se je vršil v gostilni g. Rosa, dobro obiskan shod nncijo-nam?*jo samo v meiah naše države. Na shodu so bila obravnavana izključno delavska strokovna vprašanja ter se *• po govora g. dr. Bohinjca, razvila zelo živahna debata. Z Jesenic —Letošnji MikUviev aejem je bil slab> obiskan. Največ Je bilo na njem davljev in klobukov, ki pa se jih j3 zelo malo prodailo, ker ni denarja in ker je na Jesenicah samih blaga te vrste na prodaj dovolj. Prodajale so se tudi smuči, a tudi tu je bila kupčija preoarj slaba, ker tudi smuči v nas mu kraki izdelujejo v taki množini, da krijejo potrebe naših smučarjev. — Najavljena prireditev, ki te ni vršila. Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorico in Istri je nameraval v nsdeJjo zvečer prirediti v Sokolskem domu na Jesenicah revijo >Glas od domač. Zlato svojevrstno prkreditev je vladal > na Jesenicah veliko zanimanje. Ž i glede na spored in na prireditelje toda prireditev s* ni vršila radi prometnih ovir. Na prireditev je prišlo okrog 230 ljudi, ki so prav potrpežljivo čakali od 8. do 10. ure zvečer, potem pa so s3 večinoma razšli in so nekateri ozl >voljeni tudi zahtevali vstopnino nazaj, drugi pa so še naprei vztraiali v dvorani. Ob 22.43 pa so se prireditelji pripeljali z velikim avtobusom iz Ljubljane, toda revija se ni mogla vršiti, ker ni bilo več ljudi. Gostje so se odpeljali iz Ljubljane z avtobusom ob 17.30 in so so na Jesenice vozili nad 5 ur, ker je vožnjo silno oviral sneg, ki ga je med Kranjem in Jesenicami bliz.i pol metra. Klub trpi znatno škodo, ki pa je je sam kriv, lc^r ni prispel pravočasno na Jesenice, kjer bi bil pri aren o sprejet in bi lahko ŽM lepe uspehe. To je v kratkem že drug primer, da je bilo s strani Ljublj. društev najavljena v Sok. domu prireditev, ki pa se ni vršila, niti odpovedala, kar mučno vpliva na posetnike, ki bodo popolnoma izgubili zaupanje do prireditev vnanjih društev. — Predavanje. V nedeljo dopoldne se ie vršila v mali dvorani Sok. doma predavanje o življenju naših izseljencev v tujini. Predavanje se je vršilo v okrilja Narodne strokovne zveze, podružnica Jesenice. Predaval i* obmejni železniški komisar g. f>rmak, ki je zelo poljudno in izčrpno predaval o življenju naših rojakov v raznih državah Evrope in Amerike. Udeležba je bila izredno slaba. Večjo pozornost s strani članstva za tako važno vprašanje bi bilo na mestu. Moderni otroci. — Mamica, koliko je pa Miklavž star? — Ne vem, sinko, vem samo, da je že zelo, zelo star. — To se mu takoj pozna, ker ne nosi kape po strani._ Pristopajte h „Vodnihovi družbi" ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA KEGLIŠČE gostilne „Turk" v Streliški ulici — je še nekaj večerov za oddati SOBO • strogo separiranim vhodom oddam solidnemu gospodu. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 4711 ~ SPALNICO S PSIHO prodam za 1900 Din in drugo (v Imitaciji tičjega javorja) za Din 2000. — I. Bitenc, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 4716 ŽEPNE SVETILJKE rabljene steklenice, pipe za gostilne, različne krtače in drugo tam izpod dnevne cene. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 4714 STANOVANJE z 2 sobama in ostalim komfor-tom oddam s 1. februarjem. — Naslov v upravi >Slovenskega Naroda«. 4712 STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Za začetnike trimesečni tečaj, šolnina nizka. Vpisovanje dnevno. — Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta st. 15. 4713 Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! KROJAŠKI STROJI z velikimi mizami znamke Sin-ger in znamke Pfaff v dobrem stanju, nadalje likalnik s podstavkom, blazina in drugo krojaško orodje ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 464» VSEM ČLANOM IN ČLANICAM „ Vzajemne pomoči44 reg. pom. blagajne v Ljubljani! Radi energičnega nastopa za pravice članstva na predvidenem občnem zboru, ki se bo v kratkem vršil, in radi skupnih ukrepov v dobrobit vseh članov in članic, pošljite takoj svoj naslov in pooblastilo na A. Komac, Zgornja Šiška 82 (pod hribom). — Za stroške in natančna pojasnila priložite Din 6.- v znamkah. 47] s Neveste! Gospodinje * Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljubljanr (POLEG HOTULA STRUKEM) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo čisto ženska ročna dela imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve. da imamo naj\ jčjo in najmodernejšo vezilnieo Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas t-nafboMSp postrežprno Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno Vran Jesersek mm Zrn upravo In trn dei Usta: Oton Unrtstoi — Val e Ljubljani