Poštnina plačana v gotovini.
68.
V Ljubljani, dne 20. junija 1928.	Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Y s e 1> i n st,:
242. Uredba o področju in načinu poslovanja komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč kakor tudi o izvršitvi popisa zemljišč v krajinah, kjer še niso izdelani katastrski podatki. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Ureie osrednje vlade.
242.
Na podstavi pooblastitve v členu 25. zakona o neposrednjih davkih predpisujem soglasno z ministrskim svetom in z odobritvijo finančnega odbora narodne skupščine
Uredbo
o področju in načinu poslovanja komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč kakor tudi o izvršitvi popisa zemljišč v krajinah, kjer še niso izdelani katastrski podatki.*
I. oddelek.
Področje komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč.
Ölen 1.
Komisija za ugotovitev dohodka od zemljišč ima to-le področje:
1.	) kontrolira in končno odobruje vsa dela, združena z izračunom količnika za pretvoritev dosedanjega katastrskega čistega dohodka od zemljišč v novi katastrski čisti dohodek;
2.	) kontrolira in končno odobruje vsa dela, s katerimi se poiščejo ekonomski podobni srezi v krajinah, kjer je katastrska vrednost zemljišč osnova za obdavčevanje zemljišč, ter odobruje količnike za pretvoritev katastrske vrednosti v novi katastrski čisti dohodek;
3.	) kontrolira in končno odobruje vsa dela za ekonomsko opisovanje srezov v krajinah, kjer ni katastra, ki se vrši zato, da se poiščejo ekonomski podobni srezi v onih krajinah, kjer kataster obstoji;
vsej kraljevini. Na izpraznjena mesta članov, ki jih!	II. oddelek.
ÄS« ÄUÄt Ä8 Kak° - »««»«•
pristojni ministri nove.
Predsednika in podpredsednika izvolijo člani komisije izmed sebe. Kadar je predsednik ali podpredsednik odsoten, ga zastopa po letih naj starejši član komisije.
Referenti komisije so člani strokovnjaki, potrebnega tajnika pa postavi minister za finance.
Člen 3.
od zemljišč.
Ölen 8.
Potrebne podatke in elaborate za novi katastrski čisti dohodek zbere ministrstvo za finance s pomočjo državnih strokovnih organov, ki jih vzame minister za finance iz ministrstva za poljedelstvo in vode in iz ministrstva za šume in rudnike.
Za podatke in elaborate po tem členu se smatra tudi gradivo, prejeto od poedincev, občin, zadrug, zadružnih zvez itd.
Komisija sme zahtevati dopolnjevanje zbranih
Ko se izvolijo člani komisije, se mora komisija konstituirati in takoj začeti s poslovanjem po programu, ki se določi.
. v .	...	,	. . ' podatkov.
Ölani komisije prisežejo v prvi seji pred mmi-,1
strom za finance. Vsi člani komisije prisežejo tako-le: j
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga ini,	, ,	..	,	, .
,	. •	„ ,	,	„N , ,_______i cisti dohodek se dele po poedimh krajinah na troje:
na vse, kar im je na tem svetu najdrazje, da bom •	./ ,	. v . ^
opravljal posel, ki mi je poverjen, vestno in nepri-1 _ na dela v krajinah, kjer ze obstoji katastrs i stranski po zakonih in zakonskih uredbah. Kakor | cisti dohodek;
bom prav govoril in prisegel, tako mi Bog pomagaj!» i na c e a v k>ralinilh> kler obstoji katastrs a
I vrednost zemljišč; m
Ölen 9.
Dela za izdelavo elaboratov za novi katastrski
C. na dela v krajinah, kjer ne obstoji kataster zemljišč.
A. Dela v krajinah, kjer že obstoji katastrski čisti dohodek.
ölen 10.
ölen 4.
Seje sklicuje po potrebi predsednik ali njegov namestnik sporazumno z ministrom za finance. O sejah se vodi zapisnik. Komisija sklepa z navadno večino glasov. Če so glasovi enako porazdeljeni, odloči glas predsedujočega člana. Komisija je sklepčna, če so bili vsi člani pravilno in pravočasno po-	,	.. ,	.	.
zvani in če je prisotna poleg predsedujočega člana N. J ^	^zi za davčno osnovo katastrski
vsaj polovica članov. Zapisnik podpiše o vsi člani,i“8 ! “f od ^emlj^č; a dosedanji katastrski .J ...	..	1	0	’ I cisti dohodek se ugotovi skladno s členom 20. za-
piiso rn pn is i seji.	ikona o neposrednjih davkih, da,, se ujema s sred-
en ’	I njim pridelkom zemljišč, in sicer s cenami kmetijskih
Komisija zaseda v Beogradu ter sklepa na pod- pridelkov in s stroški pridelovanja v času od dne stavi vseh onih podatkov, ki jih je dobila, in na pod-; p julija 1925. do dne 30. junija 1926. stavi lastnega zaznavanja.
Da more komisija popolnoma izvršiti poverjeno j	ölen 11.
I nalogo ter zasledovati in kontrolirati dela na terenu,1 Med te «krajine spadajo: Hrvatska in Slavonija, potem kontrolira in odobruje izbor podobnih srezov ; smo potovati.	_	_	Banat, Bačka, Baranja, Srem, Slovenija, Prekmurje,
kakor tudi ugotovitev čistega dohodka v njih;	| Za potovanje sme delegirati komisija odposlan-1 Medjimurje in Dalmacija.
4.	) kontrolira in končno odobruje popisovanje ! stvo 2 do 6 članov.
zemljišč po prijavah v onih krajinah Srbije in Črne | Potrebna vozila daje na razpolago minister za	Člen 12,
gore, v katerih katastrska izmeritev še ni izvršena; ■ finance.	_	Da' se poiščejo novi katastrski čisti dohodki, se
5.	) kontrolira in končno odobruje klasiranje zem-1 Za lokal in vse ostale pisarniške potrebščine na 1 moraj0 izvršiti ta-le dela:
ijišč v Srbiji in Črni god;	i	sedežu skrbi minister za finance; izven sedeža komi-j 1}	poedine	krajine se razdele na skupine	cenit-
, 6.) odloča o vseh vloženih pritožbah (ugovorih) |	sije pa skrbi zanje ona občina (mesto), na katere j v(;n.p	srezov.
zoper predhodno določene količnike za pretvoritev;	ozemlju komisija ali njeno odposlanstvo posluje. Vi 9.,	- „.s:’	Pi-nnemski oni s skunine-
starega katastrskega čistega dohodka v novega ter:	krajinah, kjer ni organiziranih občin, skrbi za po-:	J	v vsaki	skupini se izbPerejo vzorni	cenitveni
količnike končno določi.	i	trebščine komisije ali njenega odposlanstva sreski ■ srezj.
poglavar.	*i„„ a	■	4.) zberejo se vsi podatki, potrebni za izračun
Ölen 2.
Ölen 6.
Komisijo sestavlja 16 članov, in sicer: 8 članov, Ölani komisije prejemajo iz državne blagajne j kattS,trS^S
krab^večjega ^tevOa^imrodiia^skup^öhia^^prav toH- tCeTtroške^e ne upoTabSo SfkUihjtoda? j	Cenitvenih srezih na STeskih vzor-
kim številom namestnikov, in po dva ekonomska,	I ' 6‘) ^čunijo se razmerja in glavna (obča, po-
ki so jih imeli, ali za dni, ko so potovali. i'vprečna) razmerja med starim in novim čistim do
gozdarska, katastrska in davčna strokovnjaka. Ölani in njih namestniki, ki jih izvoli narodna skupščina, morajo biti po eden iz Slovenije; Dalmacije; Hrvatske in Slavonije; Srema, Banata, Bačke in Baranje; Bosne in Hercegovine; Severne Srbije; Južne Srbije; Orne gore. Člane strokovnjake določijo ministri za poljedelstvo in vode, za šume in rudnike in za finance. Narodni poslanci ne smejo biti ne člani no namestniki te komisije.
Članstvo v komisiji traja ves čas, dokler se ne izvrši regulacija davka na dohodek od zemljišč v
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenac%» z dne 19. maja 1928., št. 113/XXXYHI.
seje,
j hodkom za vzorne cenitvene sreze; in j 7.) izračunijo se za skupine cenitvenih srezov količniki za preračun starega čistega dohodka v novega.
Člen 7.
Po končanem delu predloži komisija ministru za finance izčrpno poročilo o končanem delu z vzpo-
™duni™ pregledom^ ugotovljenih katastrskih čistih j R a z d e 1 i t e v k r a j i n n a s k u p i n e c e n i t -
venih srezov.
dohodkov za vse krajine ter izroči ves svoj arhiv ministrstvu za finance v nadaljnje poslovanje in čuvanje.
Odločbe o količnikih in lestvicah katastrskega čistega dohodka razglasi komisija takoj v «Službenih Novinah». Poročilo komisije pošlje minister za finance v enem izvodu narodni skupščini.
ölen 13.
Novi katastrski čisti dohodek se ne ugotavlja za vsako poedino zemljišče, ampak za celo skupino približno podobnih zemljišč; zato se morajo zvrstiti v vsaki izmed prednjih krajin naprej vsi obstoječi re-
iljišč in dopolniti podatke o povprečnem letnem pridelku glavnih posevkov za vsako kulturo in vsak razred.
Za orientiranje na. licu mesta služijo: katastrski načrti, zemljiška knjiga (seznamek parcel) ali zapisnik parcel in seznamek zemljiških lastnikov, potem popisi sreskih in občinskih vzornih zemljišč za one
nitveni srezi v izvestno število skupin tako, da pridejo v poedino skupino oni srezi — najsi meje drug ob drugega ali ne —, ki so po svojih geografskih, geoloških, komunikacijskih in kmetijskih razmerah (stopnja intenzivnosti obdelovanja) drug dragemu najpodobnejši, zlasti pa oni, ki imajo podobne dosedanje davčne osnove (čiste dohodke) ter so v podobnih gospodarskih razmerjih in v katerih s o!-občine, kjer leže sreska vzorna zemljišča, cene kmetijskih pridelkov približno enake.
Tako se poiščejo v vsaki krajini novi čisti dohodki v več skupinah, v obsegu ene skupine pa v več cenitvenih srezih; s tem se vzamejo sorazmerno v poštev obstoječe razlike v ekonomskih (gospodarskih) razmerah poedinih krajin.
5.) Kako se poišče in izračuni katastrski čisti dohodek.
Ölen 18.
Člen 14.
Krajine se razdele na skupine po dosedanjem stanju, ki obstoji v katastrsko - ekonomskih opisih poedinih krajin, potem po eventualno soglasnem stanju onih obstoječih katastrskih elaboratov, v katerih so bili svoje dni ugotovljeni dosedanji katastrski čisti dohodki.
Ti opisi in elaborati se izposlujejo od onih uradov, kjer so spravljeni, ter se oddado državnim strokovnim organom v uporabo.
2.) Ekonomski opis skupine.
Člen 15.
Razdelitev krajin na skupine je treba vsestranski | obrazložiti v ekonomskem opisu, ki se mora sestaviti j posebe za vsako odbrano skupino.
Ti ekonomski opisi morajo obsezati v kratkih potezah:
a)	imena cenitvenih srezov in njih površino posamezno, posebe pa skupno površino za vso skupino;
b)	geografsko lego;
c)	vrsto zemljišča;
č) podnebje;
d)	način, po katerem se ukorišča in obdeluje zemljišče, sposobno za kulturo, in gozdno zemljišče;
e)	prometna sredstva;
f)	talne razmere;
g)	industrijo;
h)	tržišča;
i)	povprečno letino zemeljskih in gozdnih pridelkov;
j)	povprečne tržne, leta 1925./1926. kakor tržišča;
k)	poročila in podatke kmetijskih in drugih gospodarskih organizacij; in
l)	predlog in obrazložitev izbora*vzornih cenitvenih srezov.
Temu ekonomskemu opisu je treba pridodati po obrazcih št. 1 do 12: dosedanje lestvice katastrskega čistega dohodka," seznamek površin in sedanjega katastrskega čistega dohodka po kulturah in razredih, seznamek povprečnih letin, seznamek povprečnih tržnih, tvorniških in krajevnih cen, seznamek vzpo-rejenih cen, seznamek povprečnih delavskih, služabniških, voznih in živinskih cen, seznamek cen za les,
tvorniške in krajevne cene tudi stroške za vožnjo do
Ko je strokovni državni organ proučil skupino, odide v one cenitvene sreze, ki so odbrani za tipe dotične skupine, ter poišče v njih podrobno nove katastrske čiste dohodke.
Novi čisti dohodki se morajo poiskati in ugotoviti z izračunom na onih zemljiščih, ki so bila v tem cenitvenem srezu svoje dni odbrana za vzorna sreska zemljišča in ki so ostala v podobnih gospodarskih razmerjih, ali pa na zemljiščih, ki so tem povsem podobna, in sicer po onih zakonskih predpisih, po katerih so se svoje dni ugotovili dosedanji čisti dohodki, kolikor niso izpremenjeni s to uredbo ali z zakonom o neposrednjih davkih.
Če so v cenitvenih srezih razmerja sedanjih čistih dohodkov' med vsemi kulturami in vsemi razredi pravilna in enaka, se poišče in izračuni novi čisti dohodek samo za srednji razred najbolj razširjene kulture (vpoštevaje naj višji in najnižji razred) v dotičnem vzornem cenitvenem srezu, in ta novi čisti dohodek služi za osnovo izračunu razmerja med starim in novim čistim dohodkom za ves srez.
Če bi se opazilo, da razmerja sedanjih čistih dohodkov med kulturami in razredi niso enaka, se mora poiskati in izračuniti v tem primeru čisti dohodek za toliko kultur in razredov, za kolikor izmed njih se ugotovi, da razmerja niso enaka, vpoštevaje v prvi vrsti najbolj razširjene kulture.
Člen 19.
Čisti dohodki na sreskih vzornih zemljiščih se morajo poiskati s sodelovanjem in svetovanjem dveh občinskih odbornikov, ki ju izvoli občinski odbor one občine, v katere okolišu leže dotična sreska vzorna zemljišča. To sodelovanje .se overovi z zapisnikom.
Dokler posluje strokovni državni organ v okolišu občine, mu mora dati dotično občinsko starej-šinstvo za dela v svojem okolišu pisarniške prostore.
Člen 20.
Za čisti dohodek zemljišča je treba vzeti denarno vrednost srednjega letnega pridelka in postranskih užitkov, ki jih daje dotično zemljišče ob navadnem gospodarstvenem načinu na površini enega katastrskega orala ali hektara, odbivši od te vrednosti redne režijske stroške za pridelovanje.
Za redne gospodarske stroške vobče za vse kulture se smatrajo: stroški za vse vrste vprežnih in ročnih gospodarskih del za pripravljanje zemljišča
in miatev ali za vse to potrebna ročna in vprežna dela, potem stroški za čuvanje in odpadajoči amortizacijski stroški za inventar in zgradbe kakor tudi za njih vzdrževanje.
Za dohodek travnikov se jemlje vrednost pridelka sena, eventualno otave in paše, če je je kaj, izražena v odstotkih vrednosti sena.
Za stroške se jemljejo: stroški za ročna in vprežna dela pri čiščenju travnikov, pri košnji, raztresanju in sušenju, dovažanju, zlaganju in spravljanju sena in otave, potem stroški za obdelovanje, za seme in gnojenje, če jih je kaj.
Pri pašnikih in planinah je postopati dvojno:
1.	) Pri pašnikih in planinah, ki so na dobrem svetu, se jemlje za dohodek vrednost paše, izražena v ustrezni količini sena.
Za stroške se jemljejo: stroški za ročna in vprežna dela pri čiščenju pašnikov, potem stroški za obdelovanje, stroški za seme, gnojenje, ograje in napajališča, nadalje stroški za čuvanje kakor tudi za prigon in odgon živine.
2.	) Pri pašnikih in planinah, ki so na slabšem svetu, ni treba podrobno iskati čistih dohodkov, ampak pašniki naj se paraficirajo po okolnih njivah ali travnikih podobne kakovosti, pri čemer se jemlje za čisti dohodek pašnikov 10 do 25 % čistega dohodka okolnih njiv ali travnikov.
Za pašnike in planine v visokih legah, kjer ni okolnih njiv ali travnikov, se oceni čisti dohodek po številu in vrsti živine, ki se more vzdrževati na njih, in po običajni pašnini; pri tem izračunu je treba jemati v poštev, koliko živine in kako dolgo se more pasti na njih vsako leto.
Pri vinogradih se jemlje za dohodek vrednost mošta in eventualnih postranskih užitkov.
Za stroške se jemljejo: stroški za planiranje, rigolanje, gnojenje, stroški za trto (ukoreničene cepljenke), kolce, za sajenje trte, rezanje, kop, vezanje, škropljenje, žveplanje, trgatev, prešanje, spravljanje v sode, nadolivanje (vzdrževanje), za uničevanje trtne uši, kolikor se vrši, potem odpadajoči amortizacijski stroški za stiskalnico, kadi in sode in stroški za čuvaja in za zavarovanje zoper točo.
Pri trstičju se jemlje za dohodek vrednost pridelka trstja in rogoza.
Za stroške se jemljejo: stroški za delovno moč, za prevoz in spravljanje trstja in rogoza.
Pri g o z d i h se jemlje za dohodek: skupna vrednost letnega prirastka lesa po ceni na panju, vpoštevaje ono količino lesa, ki se da stalno vnovčiti, potem vrednost postranskih gozdnih užitkov ob času, ko se goji gozd, kakor: paše, želoda, skorje, ježiće listnjakov in protja.
Za stroške se jemljejo: povprečni stroški za zasajanje in gojenje gozdov in za plačevanje gozdarskega osebja.
Pridelek lesa se mora izraziti” v kubičnih metrih, eventualno tudi s klasiranjem po tako zvani Feist-mantlovi tabeli, pri čemer se mora označiti pridelek lesa ločeno za gradnjo, kurjavo (drva), vejevje in
, ...... ...	,cu zc reo, (tal)> za seteD Žetev, spravljanje in oskrbovanje go-lprotje.
seznamek cen za gozdne postranske užitke in sezna-! spodarskih pridelkov, stroški za gnojenje, za seme i Ker so vzete za sreske tipe večinoma gozdne mek stroškov za gozdarsko osebje.	: 'u sadike in amortizacijski stroski glavnice, vložene ; parcele raznih javnih teles (države, občine) in gra-
za gospodarske zgradbe' in inventar kakor tudi za j ščin, morajo jemati državni organi glede na to, da njih vzdrževanje, in stroški za zavarovanje, ki so po-! imajo uradi in uprave, ki upravljajo te gozde, točne trebni, da se doseže s krajevno običajnim obdelo-: podatke o letnem pridelku in cenah, za izračun či-vanjem zemljišč srednji, donos na zemljiščih v dotič-; .-.tih dohodkov od gozdov vse potrebne podatke v nem kraju.	; prvi vrsti od dotičnih gozdnih uradov in uprav.
Za cene pridelkov in stroškov se morajo vzeti Državnim strokovnim organom se prepušča, do-
0	razdelitvi krajin na skupine je treba sestaviti karto z upravno in cenitveno razdelitvijo.
3.) Izbor vzornih cenitvenih srezov.
Člen 16.
V vsaki skupini se izbereta po podatkih obstoječih katastrskih elaboratov najmanj dva cenitvena sreza, v katerih so zastopane vse kulture in vsi razredi, kar jih je v dotični skupini.
Ti srezi služijo za tipe (vzorce), ki predstavljajo vso skupino, in samo v te sreze naj odidejo državni strokovni organi, da poiščejo novi čisti dohodek.
4.) Kako se zberejo podatki za izračun katastrskega čistega dohodka.
Člen 17.	f
Ko se zberejo vsi potrebni podatki, smejo strokovni državni organi, preden začno podrobno in definitivno ugotavljati nove čiste dohodke v vzornih cenitvenih srezih, če je treba, prepotovati dotično skupino, da jo spoznajo in da se pouče o onih podatkih, ki so bili ali ki bodo osnova za ustanovitev skupine in odber vzornih cenitvenih srezov.
Pri tej priliki je treba dopolniti po členu 19. te uredbe one seznamke o letnem pridelku in cenah, ki se niso mogli točno sestaviti prej.
Obenem je treba preizkusiti obstoječe opise sreskih vzornih zemljišč glede ekonomskega opisa zem-
cene, ki so obstajale v do dno 30. junija 1926.
času od dne 1. julija 1925.
Člen 21.
Količino letnega pridelka je treba ustanoviti za vsako, kulturo in vsak razred, za katera se izračuni katastrski čisti dohodek, po onem načinu obdelovanja in ukoriščanja zemljišč, ki ga uporablja večina poljedelcev v dotični krajini, tako, da se preizkusi, poišče in oceni povprečni letni pridelek na licu mesta, in sicer v dobi od 1921. do 1926. leta,.
Člen 22.
končno ugotoviti gozdne čiste dohodke z ogledom na licu mesta, zlasti če so podatki dotičnih uradov ; in uprav nezadostni ali če se nc morejo dobiti po-I datki kako drugače.
V takih primerih se oceni na licu mesta letni prirastek iz vestnega gozda z ocenitvijo na oko ali s poizkusnim kubiranjem, pri čemer se uporabijo razni gozdarski strokovni podatki, ki so izdelani in zbrani v posebnih gozdarskih tabelah.
Za kulturo vrtov se jemlje vrednost zelenjave, sadja in eventualno trave. Za stroške se jemljejo potrebna delovna moč za sajenje, gnojenje, obdelovanje, zalivanje, nadziranje, pospravljanje, pripravljanje in potrebni izdatki za seme ali za sadike.
Člen 23.
Čisti dohodki se morajo izračunavati po obrazcih št. 13 do 15 tako-le:
Za dohodek od n j i v (oranic) se jemlje vrednost vseh pridelkov in	postranskih užitkov, proizvedenih	;	Ko	je količina	letnega pridelka ustanovljena in
z obče običajnim	poševnim redom (kolobarjenjem).	| so	vsi	podatki vpisani v obrazce, se začne izraču-
Za stroške se jemljejo: vrednost porabljenega se-1 navati čisti dohodek. Najprej se izračuni vrednost menja in gnoja, potem stroški, ki jih je treba za ; skupnega letnega pridelka, t. j. kosmati dohodek, po oranje, brananje,	valjanje, kop, setev, okopavanje,' tržnih,	tvorniških,	krajevnih in vzporejenih cenah,
pletev, in stroški	za uničevanje rastlinskih in žival-	ki	so	bile že prej	zbrane in predočene v dotičnih
skih škodljivcev (kjer se redoma vrši), žetev, vožnja : seznamkih.
Za največji del pridelkov naj se uporabijo tržne cene; za industrijske rastline je treba vzeti tvorniške cene po odbitku stroškov za dovoz na tržišče; za one pridelke, ki se ne vozijo na tržišče, nego se prodajajo doma, pa je treba vzeti krajevne cene in končno za pridelke, ki se vobče ne prodajajo, ampak jih uporabljajo pridelovalci sami, se mora iz-računiti ekonomska in denarna, vrednost tako, da se vzporedi s tržno ceno onih pridelkov, ki so po svojem značaju pridelkom, za katere ni tržne cene, najbližji ter se morejo v uporabi medsebojno zamenjevati.
Potem se izračuni vsota vseh režijskih stroškov, ki se morajo vzeti po členu 22. te uredbe v poštev za poedine kulture.
Ce velikosti stroškov za vprego ni mogoče ustanoviti drugače, se izračunijo tako, da se poiščejo glavnica, vložena za živino in opremo, stroški za krmo in oskrbovanje v enem letu in se tako dobljena vsota razdeli s številom delovnih dni, kakor je to predočeno v obrazcu št. 16.
Ker ogražajo kmetijsko in gozdno gospodarstvo čestokrat kakršnekoli nepričakovane nezgode, je treba, ko se izračunavajo čisti dohodki, to ekonomsko negotovost primerno vpoštevati. Zato se mora odbiti od izračunjenega kosmatega dohodka 20 %, kolikor pač razložene nezgode zadevajo poedine krajine.
Člen 24.
Ce se odbije vsota vseh režijskih stroškov od vsote kosmatega dohodka, zmanjšane za 20 %, se dobi katastrski čisti dohodek za dotično kulturo in za dotični razred na površini enega katastrskega orala ali hektara.
6.) Kako se i z r a č u n i j o r a z m e r j a, glavna (obča, povprečna,) razmerja med
starim in novim čistim dohodkom.
Člen 25.
Ta izračun se vrši dvojno, kakor se pač poišče : in izračuni čisti dohodek v vzornih cenitvenih srezih ; ene skupine samo za eno kulturo in en razred ali pa za več kultur in razredov.
Člen 26.
Če se je poiskal in izračunil čisti dohodek v vzornih cenitvenih srezih ene skupine samo za eno kulturo in en razred, je postopati tako-le: V vsakem vzornem cenitvenem srezu se razdeli novoizraču-njeni katastrski čisti dohodek odbrane kulture in odbranega razreda z dosedanjim čistim dohodkom iste kulture in istega razreda; dobljeni količnik pokaže razmerje med dosedanjim in novim čistim dohodkom dotične,ga vzornega cenitvenega sreza.
Da se dobi definitivni količnik skupine, s kate- j rim se morajo pomnožiti vsi dosedanji čisti dohodki, j je treba zvesti vsa ta razmerja poedinih vzornih ce- j nitvenih srezov ene skupine na eno glavno (po-: vprečno) razmerje tako, da, se vzamejo gio- j balno v račun tudi velikosti čistih dohodkov m j ostalih kultur, zastopanih v dotičnih srezih, namreč j skupni čisti dohodek poedinih srezov; tako se dobi glavno razmerje, ki da isto vsoto skupnega novega čistega dohodka, ki bi se dobila, ko bi se pomnožil j čisti dohodek za vsak poedini srez s svojim razmerjem.
To se doseže tako-le: Najprej se seštejejo dosedanji skupni čisti dohodki vseh vzornih cenitvenih srezov dotične skupine; potem se pomnože ti dosedanji skupni čisti dohodki za vsak vzorni cenitveni srez z dobljenim razmerjem tega sreza in tako dobljene nove vsote se seštejejo. Seštevek teh novih vsot čistega dohodka se razdeli s seštevkom dosedanjih skupnih čistih dohodkov in dobljeni količnik pokaže glavno jazmerje med skupnim dosedanjim in skupnim novim čistim dohodkom.
Člen 27.
Če se je poiskal in izračunil čisti dohodek v vzornih cenitvenih srezih ene skupine za več kultur in razredov, se dobi toliko razmerij v srezu, za kolikor kultur in razredov se je poiskal čisti dohodek.
Vsa ta razmerja je treba zvesti na eno glavno razmerje v srezu tako, da se vzamejo v poštev velikosti dosedanjih čistih dohodkov samo onih kultur in razredov tega sreza, za katere se je izračunil novi čisti dohodek; tako se dobi s tem glavnim razmerjem ista vsota skupnega novega čistega dohodka teh kultur in razredov, ki bi se dobila, ko bi se j Pomnožil čisti dohodek vsake teh kultur in vsakega,; toh razredov z razmerji, ki so se izračunila za te [ kulture, in te razrede.
To se doseže taiko-le: Seštejejo se dosedanji j skupni čisti dohodki vseh kultur in razredov, za! katere se je v srezu izračunilo razmerje. Potem se
pomnoži skupni čisti dohodek za vsako odbrano 1.)-Sestavita se seznamek o površinah in povpreč-kulturo in vsak odbrani razred s svojim razmerjem' nih zneskih dosedanjih davčnih osnov iz vseh kultur in dobljene nove vsote se seštejejo. Seštevek teh j in razredov po srezih in seznamek o povprečnih či-novih vsot čistega dohodka se razdeli s seštevkom | stih dohodkih, ugotovljenih leta 1885.; dosedanjih skupnih čistih dohodkov odbranih kultur i 2.) izvrši se ekonomski opis vsakega upravnega in razredov. Dobljeni količnik je glavno raz-' sreza;
m e r j e med novim in starim čistim dohodkom do-1	3.) poišče se vsakemu upravnemu srezu vzpo-
tičnega vzornega cenitvenega sreza.	!	redni cenitveni srez; in
Razmerja in glavna razmerja je treba izračuniti j 4.) izračuni se količnik za upravni srez. na dve decimalki, tako da se vzamejo deli preko!
5 tisočink za nadaljuj,o stotinko, deli pod 5 tisočink i.) Kako se sestavita seznamek o po-pa se izpuste.	Ivršinabinpovprečnihzneskihdose-
danjih davčnih osnov in seznamek o
7.) Kako se izračuni količnik skupine.
Člen 28.
Ko se najdejo glavna razmerja za vse vzorne cenitvene sreze ene skupine, se poišče količnik za dotično skupino srezov.
Ta količnik se mora izračuniti tako, da se vzame v poštev tudi velikost starega čistega dohodka vsakega vzornega cenitvenega sreza dotične skupine;
povprečnih čistih dohodkih, ugotovljenih leta 1 8 8 5.
Člen 32.
Seznamek o površinah in povprečnih zneskih dosedanjih davčnih osnov in seznamek o povprečnih čistih dohodkih iz leta 1885. izdelajo katastrske evi-
^	_______________________________, dence za, vsak upravni srez v Bosni in Hercegovini.
s tem količnikom se dobi ista vsota skupnega no- j Taki seznamki morajo obsezati te-le podatke: vega čistega dohodka vseh vzornih cenitvenih sre-!	a) površino vsake kulture, ki je zavezana davku;
zov skupine, kolikršna bi se dobila, ko bi se po-1	b) povprečni znesek katastrskega čistega do-
množil skupni čisti dohodek vsakega vzornega ce- j hodka od gozdnih zemljišč in ostalih kultur, ugotov-nitvenega sreza s svojim glavnim razmerjem. V ce-' Ijenih leta 1885.;
nitvenih srezih, kjer se je poiskal in izračunil čisti; c) povprečni znesek katastrske vrednosti za vse dohodek samo za eno kulturo in en razred, pokaže [ kulture, razen za gozde, to glavno razmerje med starim in novim čistim dohodkom obenem količnik skupine, s katerim se morajo pomnožiti dosedanji čisti dohodki v vseh srezih dotične skupine.
V cenitvenih srezih, kjer se je poiskal in izraču-
2.) Ekonomski opis sreza.
Člen 33.
Ekonomski opis sreza izdela šef sreske katastr-
nil čisti dohodek za več kultur in razredov, se iz-' ske evidence s sodelovanjem sreskega ekonoma, sre-računi količnik skupine tako-le: Najprej se seštejejo skupni dosedanji čisti dohodki vseh vzornih cenitvenih srezov skupine. Potem se pomnoži dosedanji skupni čisti dohodek za vsak vzorni cenitveni srez z glavnim razmerjem tega sreza in dobljene nove vsote se seštejejo. Seštevek teh skupnih novih vsot
skega šumarskega referenta in dveh zemljiških posestnikov, ki ju izvolijo pristojni oblastni odbori v 15 dneh po pozivu.
Člen 34.
Ekonomski opis sreza se mora sestaviti za vsak
se razdeli s seštevkom skupnih starih vsot čistega ( upravni srez posebe. V teh opisih se morajo izka-dohodka. Dobljeni količnik je oni količnik skupme, [ zatj po členu 15. te uredbe vsi geološki, geografski,, s katerim se morajo pomnožiti vsi dosedanji čisti, hidrografski, klimatološki, komunikacijski, ekonomski dohodki vseh srezov v dotični skupini.	| ju gozdni, tržni, delavski in vsi drugi gospodarski
Količnik skupine se mora zaokrožiti na najbližje podatki, iz katerih se da spoznati obče stanje sreza, celo število. .	.	.	.	.„ .	i ^ opisu morajo biti zlasti prikazani vsi mar-
Kako se izračunita razmerje in količnik, je raz- ^ pautni tipi zemljišča vsake kulture in vsakega raz-
I reda v dotičnem srezu glede na lego, sestavine tal, vrsto in količino letnega pridelka. Za vsako kulturo
vidno iz obrazcev št. 17 do 19.
8.) Razglasitev količnika; pritožbe in odločbe komisije.
Člen 29.
Ministrstvo za finance vpiše izračunjene količnike po skupinah v seznamke količnikov za vsako
in vsak razred je treba približno poiskati in označiti v obliki ulomka, kolik del celokupne njene površine obseza vsak poedini tip te kulture.
Ko se sestavljajo ekonomski opisi, je treba uporabiti za izhodno informativno osnovo ekonomske
krajino posebe. Seznamek količnikov z vsemi elabo- j opise, ki so bili sestavljeni za vsak upravni srez rati, po katerih so se dobili ti količniki, se potem Bosni in Hercegovini že leta 1882. in ki se do danes,
javno razgrne v vseh občinah v 15 dneh, da se vpogleda in da se vlože po tretjem odstavku člena 20.
razen za gozde, v praksi nikjer ne uporabljajo. Vsakemu ekonomskemu opisu se mora pridodati
zakona o neposrednjih davkih eventualne pritožbe del generalne karte Bosne in Hercegovine v merilu (ugovori). Pritožbe smejo vlagati lastniki ali občine.! 1 :150.000, ki kaže talno formacijo, vodne toke in Ko poteče rok za vlaganje pritožb, pošlje občina vse komunikacije dotičnega sreza. Karto mora izpopol-
pritožbe z razgrnjenimi elaborati vred ministrstvu za finance, ki jih odda po podanih obrazložitvah komisiji v končno odločitev.
Vse te pritožbe so oproščene plačevanja takse.
niti sreski geometer tako, da včrta občinske meje.
3.) Kako se poiščejo vzporedni srezi. Člen 35.
B. Poslovanje v krajinah, kjer obstoji katastrska
vrednost zemljišča. (Bosna in Hercegovina.)
Člen 30.
V teh krajinah služi za osnovo odmeri zemljiškega davka katastrska vrednost zemljišča .za vse kulture, razen za, gozde, za gozde pa katastrski čisti dohodek; po členu 20. zakona o neposrednjih davkih se mora izpremeniti katastrska vrednost v katastrski čisti dohodek, dosedanji katastrski čisti doli o d e k gozdov pa izpremeniti v novega.
Katastrska vrednost zemljišča se izpremeni v katastrski čisti dohodek s količnikom, ki se izračuni za vsak upravni srez, pri čemer še vzporede katastrske vrednosti poedinega upravnega sreza z novim katastrskim čistim dohodkom ekonomski podobnega cenitvenega sreza onih krajin, kjer obstoji katastrski čisti dohodek.
Katastrski čisti dohodek gozdov se izpremeni v novi čisti dohodek s posebnim količnikom, ki se izračuni za vsak upravni srez tako, da se vzporedi čisti dohodek gozdov poedinega upravnega sreza z novim katastrskim čistim dohodkom gozdov ekonomski podobnega cenitvenega sreza onih krajin, kjer obstoji katastrski čisti dohodek.
Člen 31.
Da se izračuni količnik, se morajo izvršiti ta-ie dela:
Za vzporejanje poedinih srezov v Bosni in Hercegovini s cenitvenimi srezi krajin, kjer obstoji katastrski čisti dohodek, služijo kot osnova novo-sestavljeni sreski ekonomski opisi in seznamek sre-skih vzornih zemljišč, pri srezih, ki so ostali v podobnih gospodarskih razmerjih, pa tudi stare lestvice čistega dohodka in njih povprečni zneski, ki so bili ugotovljeni od leta 1883. do leta 1885. v Bosni in Hercegovini, v Hrvatski, Slavoniji in Sremu in v Dalmaciji.
Na podstavi teh podatkov se najde za vsak poedini upravni srez v Bosni in Hercegovini vzporedni srez v Hrvatski, Slavoniji in Sremu ali v Dalmaciji, t. j. tak srez, v katerem so približno isti ekonomski opisi, iste ekonomske razmere, tarifne postavke in isti povprečni zneski katastrskih čistih dohodkov kakor v dotičnem bosensko-hercegovskem srezu. Da se najdejo vzporedni srezi, se morajo odposlati strokovni državni organi, ki izvrše, kjer se pokaže potreba za to, ogled na licu mesta. Pri iskanju vzporednih srezov sodelujeta dva predstavnika dotičnega sreza, ki ju izvoli oblastni odbor (člen 33.).
Člen 36.
Ce so vzporedni srezi med seboj popolnoma enaki, se uporabi lestvica novega katastrskega čistega dohodka v cenitvenem srezu neizpremenjena v celoti na podoben upravni srez.
Öe vzporedni srezi niso popolnoma enaki, je treba ugotoviti odstotek, zai kolikršnega naj -se porabijo katastrski čisti dohodki poedinih kultur v vzporednem srezu na dotični bosensko-hercegovski srez,. Izbor in uporabo vzporednih srezov je treba obrazložiti zlasti glede na ekonomske opise.
4.) Kako se izračuni količnik za srez.
Člen 37.
Ko se najde vzporedni srez in ko se ugotovi, v koliki meri se dado uporabiti novi katastrski čisti dohodki poedinih kultur in razredov na dotični bosensko-hercegovski srez, je treba izračuniti količnik, in sicer: en količnik za pretvoritev katastrske vrednosti v novi čisti katastrski dohodek za vse kulture in vse razrede, razen za gozde, in drugi količnik za izpremembo dosedanjega katastrskega čistega dohodka od gozdov v novi čisti dohodek.
Količnik za pretvoritev katastrske vrednosti v novi katastrski čisti dohodek se mora izračuniti ta-ko-le: Dosedanji povprečni katastrski čisti dohodek za vsako ekonomsko kulturo vzporednega sreza se mora pomnožiti z novim ugotovljenim količnikom tega sreza. Tako dobljene vsote (produkte) je treba, če srezi niso enaki, zvišati ali znižati za tolik odstotek, kolikršen je bil ugotovljen ob vzporeditvi srezov za poedino kulturo; te vsote morajo biti novi povprečni čisti dohodek poedinih kultur in razredov v upravnem bosensko-hercegovskem srezu.
Nato je treba razdeliti ta novi povprečni katastrski čisti dohodek vsake kulture in vsakega razreda upravnega sreza s povprečno katastrsko vrednostjo dotične kulture in tako se dobe količniki za vsako ekonomsko kulturo bosensko-hercegovskega sreza. Ti količniki se morajo izračuniti na tri decimalke. Če so tako dobljeni količniki za vsako kulturo enaki, mora biti količnik isti za ves bosensko-hercegovski srez.
Če količniki za vsako kulturo in vsak razred niso enaki, se morajo zvesti na en količnik, pri •čemer je treba vpoštevati, da se da vsakemu količniku ona veljavnost (tehtnost), ki mu pripada po površini njegove kulture. To se doseže tako-le: Površina vsake kulture se pomnoži s svojim količnikom in dobljeni produkti se seštejejo za vse kulture. Seštevek teh produktov je treba razdeliti s skupno površino vseh ekonomskih kultur in tako se dobi k o 1 i č -n i k za pretvoritev katastrske vrednosti v katastrski čisti dohodek za ves bosensko-hercegovski srez.
Ta količnik se mora izračuniti na dve decimalki tako, da se vzamejo deli preko 5 tisočink za nadaljnjo stotinko, deli pod 5 tesočink pa se izpuste.
Količnik za izpremembo katastrskega čistega dohodka od gozdov se mora izračuniti tako-le: Dosedanji povprečni katastrski čisti dohodek od gozdov v vzporednem cenitvenem srezu je treba pomnožiti z novodoločenim količnikom tega sreza. Tako dobljeni produkti se morajo, če srezi niso enaki, zvišati ali znižati za tolik odstotek, kolikršen se je ugotovil ob vzporeditvi srezov za gozde, in ta produkt mora biti novi povprečni dohodek za gozde v upravnem bosensko-hercegovskem srezu.
Nato je treba razdeliti ta novi povprečni čisti dohodek z dosedanjim povprečnim dohodkom upravnega sreza in tako se dobi količnik za izpremembo dosedanjega čistega dohodka gozdov v novega za dotični bosensko-hercegovski upravni srez.
Ta količnik se mora zaokrožiti na najbližje celo število.
Kako se izračunavajo ti količniki, je razvidno iz obrazca št. 21.
Člen 38.
Ministrstvo za finance razgrne izračunjene količnike za vsak srez z vsemi elaborati vred, po katerih so se dobili ti količniki, javno v vseh občinah •/ 15 dneh, da se vpogledajo in da se vlože eventualne pritožbe (ugovori) po členu 20. zakona o neposred-njih davkih. Pritožbe lahko vlagajo lastniki ali cele občine.
Pritožbe so oproščene plačevanja takse. Ko poteče razgrnitveni rok, pošljejo občine vse pritožbe z razgrnjenimi elaborati vred ministrstvu za finance, ki jih odda po danih obrazložitvah komisiji v končno odločitev.
C. Delo v krajinah, kjer ne obstoji kataster zemljišč.
(Severna in Južna Srbija in Črna gora.)
Člen 39.
Katastrski čisti dohodek v Srbiji in Crni gori se ugotovi z uporabo ugotovljenih katastrskih čistih dohodkov v onih krajinah, kjer so se že ugotovili novi katastrski čisti dohodki. To se izvrši tako, da se vzporede podobni srezi z vsemi onimi podatki, ki služijo za določitev katastrskega čistega dohodka.
Člen 40.
Dela za določitev katastrskih čistih dohodkov v teh krajinah se dele na tri dele, in sicer:
1.	) na ekonomski opis srezov, iskanje, popisovanje in klasiranje (krajevnih) rodovitnosti zemljišč in njih značajev za vsako kulturo in vsak razred;
2.	) na iskanje vzporednih srezov;
3.	) na popis in klasiranje zemljišč. ^
1.)’Ekonomski opis srezov; kakosepo-iščejo, popišejo in klasirajo (krajevne) rodovitnosti zemljišč za vsako kulturo in vsak razred.
a)	Ekonomski opis srezov.
Člen 41.
Ekonomski opisi srezov se morajo sestaviti po členu 15. te uredbe za vsak upravni srez posebe. V ta, namen prepotuje strokovni državni organ ves srez po občinah ter zbere pri tej priliki in opiše v sreskem ekonomskem opisu vse najdene geološke, geografske, hidrografske, klimatološke, komunikar cijske, ekonomske in gozdne, tržne, delavske in vse take gospodarske podatke, iz katerih se da spoznati obče stanje dotičnega sreza, V opisu je treba našteti občine in sela, ki spadajo v ta srez, ter označiti približno površino njihovo in vsega sreza.
Na tem potovanju po srezu sodeluje s strokovnim državnim organom tudi en sreski odbornik, ki ga odredi sreski odbor, kjer pa sreskih odborov ni, oblastni odbor; pri delu v poedinih občinah ali selih pa sodelujeta tudi dva občinska odbornika dotične občine ali dotičnega sela. To sodelovanje se overovi z zapisnikom.
-b) Kako se poiščejo in popišejo rodovitnosti zemljišč.
Člen 42.
Poleg tega, da se zbirajo podatki za. ekonomski opis, se poiščejo v vsaki občini krajevne rodovitnosti zemljišč in razni značaji ene rodovitnosti za vsako obstoječo kulturo. Pri tem se morajo vpoštevati samo večje razlike v rodovitnosti, da ni več nego 8 rodovitnosti v srezu in 6 do 7 rodovitnosti v eni občini za vsako kulturo.
Rodovitnosti, najdene v eni občini, se morajo vpisati v obrazca št. 22 in 23 za vsako kulturo posebe, in sicer zaporedoma po boniteti rodovitnosti. Potem, jih je treba oznamenovati z zaporednimi številkami, pričenši z 1 od najboljše rodovitnosti.
člen 43.
Popisane rodovitnosti zemljišč z vsemi svojimi značaji kažejo obenem občinska vzorna zemljišča ob poznejši ugotovitvi razredov; zato je treba od-brati in popisati te rodovitnosti zemljišč in njih značaje od takih zemljišč, ki so med posestniki najbolj znana in ki so v dotični kulturi najbolj stalna ter predstavljajo glede na vse. svoje izrazite lastnosti najmarkantneje povprečno in srednjo kakovost dotične rodovitnosti in dotičnega značaja.
Člen 44.
Obenem, ko se preiskujejo rodovitnost zemljišč in njih značaji, se popišejo v poseben seznamek polja, kar jih je v okolišu dotične občine; za vsako polje pa se ugotovi, kakšne kulture in kakšne rodovitnosti so v njem (obrazec št. 24).
Opštinski sud mora na poziv strokovnega državnega organa prej sestaviti seznamek vseh polj, kar jih je v občini, v onem redu, kakor prihajajo drugo za drugim.
*	Člen 45.
Ko se presojajo rodovitnosti zemljišč, je treba ugotoviti po načelih geološke, botanične in ekonomske klasifikacije v glavnem:
a)	ali je zemlja' aluvialna (naplavna) ali diluvial-na (prvotna);
b)	debelino poedinih zemeljskih plasti (zgornje, spodnje in eventualno mrtve plasti);
c)	mehanično sestavo zemlje, razmerje ogrodja proti prašnici, kemijsko sestavo zemlje glede na železove okise in na apno, množino črnice, fizikalne lastnosti, t. j. koliki sta spojnost in sipkavost zemlje, vododržnost in lasovitost (kapaciteto in kapilari-teto) in učinek teh lastnosti na obdelovanje zemljišč in setev posevkov, stopijo vlage, barvo zemlje in na podstavi vsega tega znanstveni in ekonomski naziv zemlje;
č) talno lego zemljišča; če je nagnjeno, kolik je strmec in na katero stran sveta;
d)	množino povprečnega letnega pridelka na 1 ha in njegovo kakovost v dobi od 1921,. do 1926. leta:
e)	možnost za vnovčevanje pridelkov in oddaljenost občine od tržišča.
Razen tega je treba ustanoviti posebe za vsako kulturo, in sicer:
a)	za njive (oranice): tudi gospodarstveni način (intenziven ali ekstenziven), gospodarski sistem (žit-niški, travniški, prost itd.), poševni red (kolobarjenje) in glavne posevke;
b)	za sadovnjake in vrtove: vrsto zelenjave ali sadja, kakovost zelenjave ali sadja, množino sadja, koliko so sadovnjaki varni vetrov; postranski pridelek pri sadovnjakih;
c)	za vinograde: ali je vinograd star ali je nov nasad, ali je trta domača ali vinograd, obnovljen na ameriški podlogi, v poslednjem primeru, ali je ameriška podloga proti vrsti zemlje pravilno izbrana, v kakšnem razstoju je trta zasajena, ali je zemljišče rigolano in kako globoko, vrste domače trte, koliko rodi mošta in kakšnega, in ali je v vinogradu kaj postranskih užitkov;
č) za travnike: možnost namakanja in naplavlja-nja, vrsto trave, sladke in kisle, vrsto krnskih rastlin in vrsto plevela, razmerje spodnjih trav poti zgornjim, gositoto ruše, ali se kosi travnik enkrat, dvakrat ali trikrat, in kakovost paše na njih po košnji;
d)	za pašnike in planine: vrsto trave, koliko živine in kako dolgo še pase na njih, kakovost paše;
e)	za gozde: vrsto gozda in turnus (obhodnjo) vrste drevja, v kakšnem razmerju so poedine vrste drevja zastopane, letni prirastek, način gozdne sečnje, način uporabljanja, postranski gozdni užitek, možnost ukoriščanja gozda (sestoj); obča boniteta;
f)	za trstičja: ali so neprestano v vodi ali se kdaj posuše, gostoto trstja, kakovost trstja, ali je trstje za štukaturo, pokrivanje streh ali samo za kurjavo, ali je trstje čisto ali pomešano z rogozom ali drugimi manj vrednimi rastlinami;
g)	za močvare: količino in kakovost močvarnih rastlin, ali je močvara vedno polna vode ali pa se časih posuši;
h)	zä ribnjake: globočino in čistoto vode, vrsto in množino rib in drugih užitkov;
i)	za jezera: vrsto in način ukoriščanja.
c) Kako se klasirajo rodovitnosti zemljišč.
Člen 46.
Ko so vse rodovitnosti v vseh občinah dotičnega sreza popisane, je treba grupirati občine sreza po njih oddaljenosti od tržišča, po možnosti vnovče-vanja kmetijskih in gozdnih pridelkov in po drugih gospodarskih činiteljih, ki vplivajo na velikost dohodka od zemljišč, v potrebno število vrednostnih skupin tako, da se označijo z velikimi črkami A, B itd.
V	enem upravnem srezu bodi redoma 1 do 3, izjemoma pa več vrednostnih skupin.
Člen 47.
Na podstavi takega grupiranja občin v enem srezu v vrednostne skupine izvrši strokovni državni organ v vsaki občini v seznamku krajevnih rodovitnosti klasifikacijo vseh rodovitnosti zemljišč za vsako kulturo, tako da uvrsti v občinah, ki spadajo v boljšo vrednostno skupino, najboljšo rodovitnost ene kulture v prvi razred, ostale rodovitnosti pa po njih boniteti v drugi, tretji itd. razred. V občinah, ki spadajo v slabšo vrednostno skupino, uvrsti najboljšo rodovitnost kakor tudi ostale rodovitnosti vselej za en razred niže od onega razreda, v katerega so uvrščene prav tako dobre rodovitnosti v občinah boljše vrednostne skupine.
V	eni občini sme imeti ena kultura največ 8 razredov. Označujejo se z rimskimi številkami, tako da dobi najboljša številko 1, ostale pa zaporedoma nadaljnje številke.
Na podstavi seznamkov o krajevnih rodovitnostih se osnuje za vsako občino seznamek vzornih zemljišč po obrazcih št. 25 in 26.
Člen 48.
Po seznamkih občinskih vzornih zemljišč se mora sestaviti seznamek sreskih vzornih zemljišč (eden za ves srez) po obrazcih št. 25 in 26, v katerega je treba vpisati vzorna zemljišča iz takih občin, kjer so zastopane vse kulture in vsi razredi dotičnega sreza z najmarkantnejšimi značaji teh razredov.
Člen 49.
Ko je to delo v srezu dovršeno, podpišejo strokovni državni organ, sreski odbornik in predstavniki občin vsako prilogo prednjega posla ter pošljejo vse skupaj ministrstvu za finance v nadaljnje poslovanje.
2.) Kako se poiščejo vzporedni srezi-
člen 50.
Za vzporejanje poedinih upravnih srezov v Srbiji in Črni gori s cenitvenimi srezi v ostalih krajinah
služijo kot osnova sreski ekonomski opis in seznam-ki sreskih vzornih zemljišč, ki so sestavljeni po Členih 46. in 53. te uredbe za Srbijo in Črno goro, in ekonomski opisi in seznamki vzornih zemljišč v cenitvenih srezih drugih krajin, kjer je določen novi katastrski čisti dohodek.
Razen tega služijo za to tudi statistični podatki o absolutni in relativni letini v dobi od 1921. do 1926. leta v poedinih krajinah in stopnja intenzivnosti obdelovanja.
Člen 51.
Na podstavi del, prejetih od državnih strokovnih organov, in na podstavi elaboratov za novi katastrski čisti dohodek ostalih krajin, pri katerih sodeluje predstavnik sreskega odbora, ugotovi ministrstvo za finance za vsak poedini upravni srez v Srbiji in Črni gori vzporedni cenitveni srez v ostalih krajinah. Zaradi točnejšega vzporejanja in odbiranja vzporednih srezov sme odposlati minister za finance sporazumno v dotične sreze strokovne državne organe, da določijo podobnost ekonomskih razmer kakor tudi to, v koliki meri se morejo uporabiti katastrski čisti dohodki.
Člen 52.
Če so vzporedni srezi med seboj popolnoma enaki, se uporabi lestvica novega katastrskega čistega dohodka v cenitvenem srezu na podoben upravni srez.
Če pa vzporedni srezi niso popolnoma enaki, se ugotovi, v koliki meri se dado novi katastrski čisti dohodki poedinih kultur v vzporednem srezu uporabiti na dotični srez v Srbiji in Črni gori.
Po razredih najdenega vzporednega cenitvenega sreza se ugotove definitivni razredi v seznamku o sreskih in občinskih vzornih zemljiščih upravnega
sreza.
Člen 53.
Za vsak upravni srez v Srbiji in Črni gori se napravi lestvica vseh katastrskih čistih dohodkov, zložena po kulturah in razredih s staro lestvico čistega dohodka v vzporednem cenitvenem srezu in z njegovim količnikom, pri čemer je treba vpoštevati, v koliki meri naj se uporabijo novi katastrski čisti dohodki.
Tako izračunjene čiste dohodke je treba zaokrožiti tako, da je znesek od 5 Din do 50 Din razdelen s 5, od 50 Din do 200 Din z 10, od 200 Din do 500 Din s 25, od 500 Din do 10O0 Din s 50, od 1000 Din do 2500 Din s 100, od 2500 Din navzgor pa z 250. (Obrazec št. 27.)
Člen 54.
Minister za finance razgrne elaborate o poiskanih vzporednih srezih kakor tudi lestvice čistega dohodka v vseh občinah v 15 dneh, da se vpbgledajo in da se vlože eventualne pritožbe (ugovori).
Pritožbe smejo vlagati poedinci ali občine. Ko poteče rok za vlaganje pritožb, pošlje občina vse pritožbe z razgrnjenimi elaborati vred ministrstvu za finance, ki jih odda po danih obrazložitvah komisiji v končno odločitev. Vse te pritožbe so oproščene plačevanja taks.
III. oddelek.
Popis in klasiranje zemljišč.
Člen 55.
Popisu in klasiranju je namen, popisati v krajinah, kjer ni katastrske izmeritve, v čim krajšem času vsa zemljišča in kolikor mogoče točno ugotoviti površino, kulturo in razred za vsako zemljišče, da se more na podstavi tega odmeriti zemljiški davek kakor v ostalih krajinah.
Pod popis zemljišč spadajo vsa zemljišča brez razlike, ali se obdelujejo ali ne, ali so oproščena davka ali ne.
Člen 56.
Da se omogoči odmera zemljiškega davka v zakonski določenem času, je treba izvršiti popis zemljišč na podstavi prijav in ustnih zaslišb, ki jih mora Podati po členu 66. te uredbe vsak zemljiški lastnik na poziv oblastev glede svojih zemljišč.
Kolikor obstoje podatki izvršene izmeritve, katastrske knjige, služijo za osnovo; popisi, listine in izkazi iz prejšnjega čnsa pa se morajo uporabiti prav iako ob popisu in ob odmeri davka.
Postopanje ob popisovanju zemljišč.
Člen 57.
Preden se začno zemljišča popisovati, morajo ‘noejiti strokovni organi ministrstva za finance °hčine in ugotoviti površine tako, da zazname-rukiejo občinske meje po pravilniku, ki ga je izdal Minister za finance.
Površina vse občine, ugotovljena z omejitvijo, služi za osnovo pri popisovanju zemljišč.
Člen 58.
Za enoto ob popisovanju zemljišč se jemlje občina.
Člen 59.
Ob popisu zemljišča se mora popisati zemljiški lastnik ali oni, ki zemljišče uživa ali ga ima dejanski v posesti.
Zemljišča, ki jih nima nihče v posesti, se vpišejo začasno na dotično občino.
Člen 60.
Da se popisujejo zemljišča laže in hitreje, mora izpolniti vsak zemljiški posestnik pred popisom posestno prijavo po obrazcu št. 28 v dveh izvodih in jo.izročiti opštinskemu sudu (županstvu) v 10 dneh od dne, ko je prejel obrazec za prijavo.
Obrazci se pošljejo opštinskim sudom (županstvom), ki jih izroče vsakemu posestniku-lastniku privatnega ali državnega posestva, in sicer domačim lastnikom kratkim potem, tujim pa po njih pristojnih opštinskih sudih (županstvih). Sud (županstvo) pazi na to, da se izpolnjene prijave vrnejo v zgoraj določenem roku.
V	prijavo je treba vpisati to-le:
a)	priimek in ime in popolno očetovo ime, stano-vališče in hišno številko;
b)	če. je kaj solastnikov (zajedničarjev), njih priimke in imena in kolik del odpada na Vsakega;
c)	vsa zemljišča, po poljih, pričenši od hišnega placa (hišnega okoliša);
č) vrsto zemlje vsakega zemljišča;
d)	vrsto kulture zemljišča ali naziv nerodovitnega zemljišča;
e)	površino v hektarski izmeri za vsako kulturo posebe;
f)	talno lego zemljišča; in
g)	vrsto, kakovost in količino letnega pridelka na 1 ha.
Izpolnjeno prijavo mora lastnik, če je pismen, svojeročno podpisati, če pa ni, ga podpiše kdo drugi pred dvema pismenima pričama, ki overovita podpis.
V	prijavi mora izkazati lastnik resnično stanje, ker zadenejo one, ki ga ne prijavijo ali ga prijavijo netočno, posledice, določene v členu 138. zakona o neposrednjih davkih.
Opštinski sud (županstvo) mora dati lastnikom za izpolnitev prijave vsa potrebna pojasnila in navodila; za one lastnike, ki ne podado prijave sami, pa jo mora vložiti opštinski sud (županstvo).
Vse izročene prijave mora opštinski sud (županstvo) v 15 dneh po izročitvi pregledati in preizkusiti, da komisija ob popisovanju čim hitreje in laže opravlja posle in da se seštevek vseh prijavljenih površin ujema s površino vse občine, ki jo dobi občina od generalne direkcije katastra.
Ko opštinski sud (županstvo) zbere in preizkusi vse prijave, sporoči to generalni direkciji katastra po sreskem poglavarju, prijave pa mora skrbno hraniti, dokler ne pride popisovalna komisija v občino.
Člen 61.
Ko lastnik prijavlja kulturo za poedina zemljišča, se mora ravnati po tem-le-.
Njive (oranice) so zemljišča, ki se orjejo ali kopljejo in na katerih se sejejo stalno ali izmenoma: vrste žita, posevki, ki se okopavajo, krmske rastline in trgovinske rastline, ne glede na to, ali se sejejo na njivah prednji posevki vsako leto ali pa leži zemlja neobdelana zaradi odpočitka (ledina).
Med vrtove in sadovnjake spadajo vsi vrtovi, sadovnjaki in cvetičnjaki, ne glede na to, ali leže okoli hiše ali kje na samem. Sadovnjaki spadajo v to kulturo samo, če je sadno drevje tako zasajeno, da daje na tem zemljišču največji dohodek.
Vinogradi so zemljišča, zasajena z vinsko trto.
Travniki (senožeti) so zemljišča, na katerih se kosi trava vsake vrste.
Pašniki in planine so oni. prostori, ki služijo samo za pašo.
Med gozdna zemljišča spadajo ona zemljišča, ki so pogozdena za pridobivanje lesa.
Trstičja so zemljišča, na katerih raste trstje. Močvare so površine, na katerih rastejo take močvarne rastline, ki se po navadi uporabljajo za nasteljo živini ali ki služijo za; drug namen (kurjavo, pletenje štorij in povesel, pokrivanje streh itd.).
R i b n j a k i so prostori, na katerih se love ribe. J e z e r a so take površine, ki so stalno pod vodo ali se dado kakorkoli ukoriščati.
Nerodovitna zemljišča so površine, ki , se vobče ne morejo kmetijski ukoriščati, kakor: vodni žlebovi in vodne drage, močvare in barja (brez rogoza, trstja in lesnik), nerodovitne sipine, goli prodi, gole skaline in pustinje. Semkaj se štejejo tudi javne ceste in poti, ulice in javni trgi, reke, potoki, grobja, nasipi itd.
Glede na posebne vrste, kako se kmetijski uko-riščajo zemljišča, se pripominja, še to-le:
Hmeljniki, trtni in sadni nasadi in deteljišča spadajo med kulturo njiv (oranic).
Privatni parki spadajo po svojem glavnem značaju med vrtove (če so v njih pretežno cvetice), travnike (trave) ali gozde (drevje).
V kulturo travnikov se morajo uvrstiti tudi: one površine, ki se sicer pretežno kose, toda se v nekaterih letih začasno obdelujejo, da se uničuje plevel in da se popravlja ruša.
Kjer se goj'e na isti površini razne kulture in razni posevki pomešano, je treba vpisati take površine v ono kulturo, v katero spada glavni pose-I vek, ki daje na tem zemljišču največji dohodek, j V gozde je treba vpisati tudi gozdne poseke in : jase, nadalje one dele gozdov, ki se uporabljajo za-; časno za drugo kulturo, da se zasajajo gozdi raz-I umnejte in uspešneje.
I Kostanjiki, orešja in murvovja se vpišejo ali med j vrtove (sadovnjake) ali pa med gozde, kakor je pač ' od njih glavna korist sad (vrt) ali listje in les (gozd).
Če je na enem zemljišču istega lastnika več vrst kultur, se morajo prijaviti oranice, travniki, pašniki j kot posebne kulture (površine) samo, ako ima vsaka ‘zase najmanj 500m2; vrtovi in sadovnjaki, potem , vinogradi, trstičja (močvare, ribnjaki, jezera) in ne-I rodovitni prostori, ako imajo vsak zase najmanj *250 m2; drugače je treba prišteti površino kulture j pod tem minimumom površini sosednje mejne kul-! ture, ki ima večjo površino. Površine dvorišč (hišnih j okolišev) preko 500 m2 se uvrščajo v kulturo okol-! nega zemljišča,
! Za rodovitna zemljišča, ki se kmetijski ne uko-I riščajo, ampak se uporabljajo za druge gospodarske ; namene (za kamenolome, za kopanje zemlje ali pe-. ska, potem nakladališča lesa, opekarne itd.), je treba i označiti kulturo sosednjega mejnega zemljišča. Za nerodovitna zemljišča je treba označiti, kako se uporabljajo (ceste, reke, potoki, grobja itd.), j
i	Člen 62.
! Da se izvrši popis zemljišč, se ustanove občinske ! in sreske popisovalne komisije, ki poslujejo povsem I po navodilih in naredbah ministrstva za finance.
člen 63.
i Občinsko popisovalno komisijo sestavljajo štirje člani; enega postavi minister za finance izmed državnih in samoupravnih uradnikov; dva člana in dva namestnika izvoli občinski odbor dotične občine, enega člana in njegovega namestnika pa delegira ona sosednja občina, katere posestniki imajo največ zemljišč v občini, za katero se vrši popis.
Če sestoji občina iz več vasi, mora, biti sestavljena popisovalna komisija tako-le: Enega člana postavi minister za finance in tri člane izvoli občinski odbor; izmed teh se izvolita vedno dva za ono vas, ki je prišla na vrsto za popis. Tej komisiji se delegira en član iz sosednje vasi ali občine, ki ima v njej največ zemljišč.
Član, ki ga postavi minister za- finance, je obenem predsednik komisije. Pomožno osebje (zapisnikarja itd.) dä opštinski sud (županstvo).
Člani in njih namestniki, ki jih izvoli dotična občina, morajo biti možje, ki dobro poznajo, posestna razmerja in kmetijske razmere dotičnega občinskega okoliša, po možnosti pa oni, ki so prisostvovali popisovanju rodovitnosti zemljišč v občini.
Člani občinske komisije morajo priseči po členu 3. te uredbe pred predsednikom komisije, da bodo vršili poverjeno dolžnost kar najvestneje po svoji vednosti. Predsednik komisije pošlje pismeno prisego sreski komisiji.
Oblika in besedilo prisege za člane popisovalne komisije sta predpisani v členu 4. te uredbe.
Komisija sklepa z navadno večino glasov. Če so glasovi enako porazdeljeni, odloči ona stran, kjer je glas predsednikov.
Člen 64.
Vsak opštinski sud (županstvo) mora sestaviti na poziv finančnega oblastva za ves svoj okoliš točen abecedni seznamek vseh zemljiških lastnikov, tako fizičnih kakor tudi moralnih oseb. Ta seznamek mora navajati priimek, ime in popolno očetovo ime, stanovališče in hišno številko lastnika-fizične osebe, pri moralnih osebah pa popolno ime in sedež.
V ta abecedni seznamek vpiše opštinski sud (županstvo) vse lastnike v svoji občini. Razen tega sestavi seznamek domov (hiš) z istimi podatki.
Opštinski sud (županstvo) obvesti o popisovanju zemljišč in o njegovem namenu zemljiške lastnike, čim se odredi popisovanje za občino, ter jih posebno opozori na zakonske posledice, potem pa pazi na to, da se izvolijo v občinsko popisovalno komisijo člani, označeni v predhodnem členu.
Opštinski sudi (županstva) morajo podpirati popisovanje zemljišč s tem, da dajo vsa ona navodila, ki se zahtevajo od njih in si katerimi razpolagajo.
Opštinski sudi (županstva) morajo dati občinski popisovalni komisiji na razpolago potrebne pisarne.
Člen 65.
Kdaj se začno popisovati zemjišča v občini, se mora razglasiti 15 dni prej.
Člen 66.
Ko pride predsednik občinske popisovalne komisije v občino, ugotovi, ali je občina povsem postopala po odredbah predhodnih členov, in ugotovi to v zapisniku.
Če občina ni postopala povsem tako, odredi op-štinskemu sudu (županstvu), naj izvrši brez izgovora vse, kar se je opustilo.
Nato vzame predsednik od občine prej izročene prijave in abecedni red zemljiških lastnikov kakor tudi seznamek hiš ter pozove člane komisije, naj začno s popisovanjem.
Občinska popisovalna komisija določi najprej program poslovanja, t. j. določi red in dni, ob katerih se bodo pozivali zemljiški lastniki zaradi popisa zemljišč; nato odredi občini, naj po programu pozivlje lastnike, potem pa takoj odide na lice mesta in obide vsa občinska vzorna zemljišča, da spozna osebno, kakšna so videti in v kakšnem stanju so vse obstoječe kulture, vsi razredi in tipi razredov v dotični občini.
Na pismeni poziv mora priti vsak zemljiški lastnik ali njegov zakoniti pooblaščenec ali zakoniti zastopnik h komisiji za popisovanje zemljišč- ter navesti o svojem zemljišču vse podatke, ki se zahtevajo od njega.
Če lastnik ali njegov zakoniti pooblaščenec ali zakoniti zastopnik ne pride na poziv komisije ter je prej ne obvesti o tem, se izvrši popis njegovega zemljišča tudi brez njega z občinskimi odborniki, prav tako pa tudi, če posestnik vobče neče predložiti prijave ali če prijavi očito neresnične podatke.
Na one zemljiške lastnike, o katerih se ugotovi s poznejšo katastrsko izmeritvijo, da niso prijavili komisiji resničnih podatkov, se uporabijo odredbe, navedene v poslednjem odstavku člena 138. zakona o neposrednjih davkih.
Člen 67.
Popisu zemljišča služi za osnovo izpolnjena prijava, predložena po členu 66. te uredbe, ki jo prečita popisovalna komisija vpričo lastnika.
Če lastnik in komisija ničesar ne pripomnita, prijava obvelja; drugače pa komisija lastnika zasliši in izvrši vse izpremembe, ki jih spozna za primerne. En izvod prijave, podpisan po komisiji, se izroči lastniku, če obstoje za dotično občino uradne knjige ali če ima stranka verodostojne listine, se prevzamejo v tem primeru vsi sprejemljivi podatki iz teh knjig in listin.
Vse te podatke vpiše komisija takoj v posestni list po obrazcu št. 29.
Ko so vsi podatki vpisani v posestni list, izračuni komisija skupno površino lista ter jo priobči predložitelju prijave.
Lastnik ali njegov pooblaščenec ali naravni zastopnik podpiše posestni list z izjavo, da je s popisom zadovoljen in da nima več parcel ali pa da se pritožuje. Če se ‘lastnik pritoži, se mora njegova pritožba takoj vpisati v seznamek pritožb skladno s členom 74. te uredbe. Če lastnik ne pride, podpiše posestni list občinski odbor. Pritožbe so oproščene plačevanja takse.
Posestni list podpišejo predsednik, člani komisije in zapisnikar komisije.
Ce lastnik ali občinski odbor ne bi hotel pod-pisati posestnega lista, je treba konstatirati vzrok z zapisnikom.
Člen 68.
Če bi nastali ob popisovanju kakršnikoli primeri, ki bi se nikakor ne mogli rešiti v pisarni, se sme izvršiti izjemoma ogled na licu mesta, ako bi bili stroški, učinjeni s tem, v skladu z materialno in moralno koristjo, bodisi v prid lastniku, bodisi v prid državi.
Prav tako izvrši komisija po potrebi oglede na licu mesta med popisovanjem, da kontrolira pravilnost prijavljanja; če ugotovi pri tej priliki razlike, jih mora odpraviti.
Postopanje ob klasiranju zemljišč.
Člen 69.
Občinska popisovalna komisija določi obenem s popisom zemljišč kulturo in razred za vsako zemljišče ter ju takoj priobči lastniku.
V ta namen pošlje ministrstvo za finance komisiji v overovljenem prepisu seznamek občinskih vzornih zemljišč in seznamek polj, v katerih je označeno za vsako polje, katere kulture in kateri razredi so v njem.
Člen 70.
Zemljišče se uvrsti v poedine kulture in razrede po prijavljenem stanju in po količini letnega pridelka na tem zemljišču tako, da se vzporedi z onim stanjem in ono količino pridelka, ki sta označeni v seznamku polj in določeni za ono polje, v katerem leži zemljišče.
Zemljišča se smejo uvrstiti samo v kulture in razrede,, določene v seznamku občinskih vzornih zemljišč za dotično občino; pri tem se je držati tega, da je uvrstiti zemljišča samo v one razrede, ki so določeni v seznamkih onih polj, v katerih leže ta zemljišča.
Če obstoje za občino iz prejšnjega časa uradne knjige o klasifikaciji, se morajo vzeti ob ustanovitvi razredov v oceno tudi ti podatki prejšnje klasifikacije.
Mestne trge (stavbišča) je treba uvrstiti v najvišji razred najboljše vrste zemljišč v dotičnem mostu ali trgu.
Razred zemljišča se vpiše z arabskimi številkami in črkami.
Člen 71.
Vse posestne liste, osnovane za one občine, v katerih ni izvršena katastrska izmeritev, je treba zložiti po abecednem redu po priimku lastnikov in tako zložene numerirati od 1 nadalje; potem je treba vsako parcelo v posestnih listih numerirati v onem redu, kakor so vpisane, v obliki ulomka, tako da dobe vse parcele enega posestnega lista številko svojega lista kot števec, kot imenovalec pa dobi vsaka parcela posebno zaporedno številko od 1 nadalje, n. pr. 1/1, 1/2, 1/3 itd., 2/1, 2/2, 2/3 itd. Ista numeracija se mora izvršiti takoj tudi v prijavah.
Potem se morajo vpisati vsi posestni listi po zaporednih številkah v sumamik posestnih listov po obrazcu št. 30, v katerega je treba za sedaj vpisati samo številko posestnega lista, priimek, ime in očetovo ime, lastnikovo stanovališče in hišno številko kakor tudi skupno površino; v sumarniku pa se mora izvršiti seštevek, da se dobi skupna površina občine. Po teh podatkih se mora takoj sestaviti razpored po kulturah in razredih za vsako občino.
Člen 72.
Popisovalna komisija mora preizkusiti na podstavi abecednega seznamka lastnikov, ali se je osnoval za vsakega zemljiškega lastnika posestni list; če se je, se smatra popisovanje zemljišč v tej občini za dovršeno.
Občinska popisovalna komisija mora izvršiti svoje delo v določenih rokih.
Člen 73.
Za izvršitev vseh del po občinski komisiji se določa predsedniku komisije in zapisnikarju opštinske-ga suda (županstva) po 1-50 Din od posestnega lista.
Pritožbe zoper popis in razred zemjišča.
Člen 74.
Zoper popis, razred in kulturo zemljišča se sme vložiti takoj ob popisu ali najkesneje v 15 dneh po izvršenem popisu pritožba pri sreski komisiji. Pravica pritožbe gre državnemu organu popisovalne komisije kakor tudi lastnikom. Na to pravico je treba lastnika opozoriti takoj ob popisu.
Pritožba je dopustna zoper določitev imena, površine, kulture in razreda.
Vse pritožbe se morajo vpisovati v seznamke, ki so izdelani za to (obrazec št. 31). Pritožbe so oproščene plačevanja taks.
Člen 75.
Pritožbe se izročajo občinski popisovalni komisiji, ki jih pošilja obenem z vsemi prijavami, posestnimi listi, sumamikom posestnih listov, popisom občinskih vzornih zemljišč in seznamkom polj sreski komisiji. Ko je popisovanje dovršeno, se smejo vla-
gati pritožbe še v 15 dneh po opštinskem sudu (županstvu) na sresko popisovalno komisijo.
Člen 76.
Sueško popisovalno komisijo sestavljajo trije člani: šef sreske finančne uprave, ki je obenem predsednik, predstavnik sreskega odbora in oni državni strokovni organ, ki je izvršil ekonomski opis za dotični srez po členih 46. do 55. te uredbe.
To komisijo ustanovi minister za finance; komisija pa se sestaja na poziv predsednikov po potrebi.
Komisija ima dolžnost, reševati vložene pritožbe.
Člen 77.
Sreska komisija dobi od ministrstva za finance kopijo popisa sreskih vzornih zemljišč ter rešuje vložene pritožbe po njem in po ostalih podatkih, ki jih je dobila od občinske popisovalne komisije.
Vložene pritožbe se morajo rešiti najkesneje v 15 dneh.
Člen 78.
Sreska komisija vpisuje svoje rešitve v določeni stolpec seznamka pritožb ter jih priobčuje pritoži-teljem.
Rešitve sreske komisije so izvršne.
Člen 79.
Vse eventualne izpremembe (popravke) po pritožbah izvršuje komisija v prijavah in v posestnih listih z rdečo tinto na podstavi izvršnih rešitev. V pripombi prijave in posestnih listov je treba zapisati: «zbog pritožbe». •>-
Člen 80.
Za zgoraj našteta dela pripadajo sreskim kmetijskim referentom, če poslujejo izven svojega sedeža, dnevnica, potni in vozni stroški po štatutih oblasti, v katerih so; sreskemu odborniku pa pripadajo, če posluje izven svojega stanovališča, poleg nagrade 50 Din na dan dnevnica, potni in vozni stroški, enaki odškodninam, ki se priznavajo uradnikom v 2. skupini H. kategorije po določilih uredbe D. R-br. 96.000/20.
Člen 81.
Sreska komisija pošlje, ko dovrši delo glede pritožb in izvrši eventualne propravke, ves popisni elaborat sreski finančni upravi v nadaljnje poslovanje.
Člen 82.
Ko prejme sreska finančna uprava od sreske komisije popisni elaborat, izračuni v določenem roku po lestvici čistega dohodka v dotičnem srezu v posestnih listih za vsako parcelo katastrski čisti dohodek po površini, kulturi in razredu ter sešteje vse razpredelke posestnega lista.
Skupne vsote posestnih listov prenese v sumarnik.
Velikost čistega dohodka za vsako parcelo prenese v posestne prijave.
Po teh podatkih izračuni zemljiški davek.
Za izdelavo davčnega elaborata se določa 0-15 Din od parcele.
Potrebna navodila o tem izda minister za finance.
Člen 83.
Izpremembe, nastale po popisu, izvajajo sreske finančne uprave.
Končni del.
Člen 84.
Vsa oblastva, bodisi državna, bodisi samoupravna, morajo nemudoma ustreči komisiji za ugotovitev dohodka od zemljišč glede vseh zahtev, ki so v zvezi z izvajanjem njej poverjene naloge. Ce se oblastvo ne odzove o pravem času zahtevi komisije ali svoji dolžnosti po zakonu o neposrednjih davkih, se izvrši posel na predlog komisije ob krivčevih stroških na podstavi razsodbe ministra za finance.
Kjerkoli veli ta uredba, da morajo sodelovati pri poslovanju občinski odborniki, morajo brezpogojno ugoditi takemu pozivu.
Člen 85.
Vsi izdatki, navedeni v tej uredbi, obremenjuje ustrezne partije in pozicije v proračunu generalne direkcije katastra.
Člen 86.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 9.maja 1928.;
D. K. br. 6381.
Namestnik ministra za finance: minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho s. r.
Obrt
-3
i
CQ
-a
o
JS
o
"O
ca
O)
■HhH
M
>3
«3
05
a>
as
h
**
00
ca
ca
ca
*>
-M
X
v
c
ca
■o
cu
x
o
Q
Cenitveni srez	w	čisti dohodek na oral — hektar dinarjev						...	
	Q								
	KJ								
	U								
	m <								
								!	
Razred				—' =3 d > >	-aS>>>s|	~,“S>>>^5	-Ha5>>> = |	>—i •—* ►—-i >—. >—^ >—< >—«>—• 1 S ^ ^	^ K	“ = S>>
Kul- tura			3DIUHJ0	IA0JJA		ipBJÜOUIA	I51IU§Bd	ipzoo	BfjitSJl
co
t
I
0-
>
O
■O
O
X!
O
■o
X
>5
J3 •
3 -C
ao "O
t "
a §
eo u ■X a
JU
Ä -s
(3 W
«a h
■o 2
O)
X	9 -2
o
a Q-
>x
u
>
o
O.
XI
o
E
ca
a
N
«
C«
>13poqop psi} !>ISj;sb}b>i jupaidAoj
'S
cx
I
!
i
-b ^ ’S
t/3	*0
^KJ g
^5^0
X w -g
ži
c« -♦-»
1
									
									
									
									Skupna površina in katastrski čisti dohodek cenitvenega sreza
									
									
									
									
									
									
									
Oranica	vrt	! travnik	vinograd	pašnik	trstičje	T3 N So	rodovitna	nerodovitna	
N
O)
c/5
>
s
o
*c
g
N
>
S
2
O
>
T3
ca
&
I
ca
a.
<u
I
o
W)
T3
O
'S
CJ
•g
*o
rg
*a
=5
KJ
*2
s
xti
00
n
co
o
N
E S
Pokrajina:
Obrazec 4.
Seznamek tržnih cen.
Skupina: ............
Vzorni cenitveni srez:
« Leto	Mesec	Kraj	Cena za 100 kg																		
			Pšenica		Rž		Ječmen		Oves		Koruza		Grahorica (grašica)				Navadno seno				
													seme		seno		I. vrsta		11. vrsta	III. vrsta		
			posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	vp rečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	J posa- j po-	posa- mezno ivprečno mezno		po- vprečno
			v dinarjih																		
1925. 1'	Julij Avgust September Oktober November December	X							'												
1926.	Januar Februar Marec April Maj Junij									* I I					I 1	l-'T - ; i - 1 i						
1925..	Julij Avgust September Oktober November December	Y														! 1 ' 1: 1 i : 1 i !	!					
1926.	Januar Februar Marec April Maj Junij										i 1 ■ !									i	-I !	1	
Skupaj								i							'					j i	
Obrazec 5.
Pokrajina: -------—....—......-... '	Skupina: -
Seznamek tvorniških cen za industrijske rastline.
			Lan				Konoplja				Sladkorna pesa				Hmelj				Tobak				Repica j	
			I		n		I		ii		I		II		I		ii		I		II		I	
Leto	Mesec	Podatki, pribavljeni od:	1!	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posamezno 1 	 .1	Po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posamezno i 1	. po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	. o ca e to N O O»	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno	posa- mezno	po- vprečno
											za	100 kilogramov v dinarjih												
	Julij							j												I		!		i
																						i		
	Avgust																							
																								
	September																			j				
1925.																								
	Oktober																			i 1				
																					i I			
	November																							
																								
	December																			!				
																								
	Januar																						1	
																				I				
	Februar																			I !				
																				i				
	Marec																			!				
1926.																								■!
	April																							
																								
	Maj																							
																								
	Junij																							
																								
Skupaj																						!		

Obrazec 7.
Skupina: -------------
Pokrajina: ...............-............ Vzorni cenitveni srez:-
Seznamek vzporejene vrednosti nekaterih kmetijskih pridelkov proti ceni ovsa.
	IPovpreč-i na tržna	Krmska pesa			Zelena krma			Slama			Koruznica			Gnoj			
Občina	■ cena ovsa za 100 kg	% od cene ovsa	posa- mezno	po- vprečno	% od cene ovsa	posa- mezno	po- vprecno	7o od cene ovsa	posa- mezno	po- vprečno	Vo od cene ovsa	posa- mezno	po- vprečno	V, od cene ovsa	posa- mezno	po- vprečno	
	dinarjev		dinarjev za 100 kg			dinarjev za 100 kg			dinarjev za 100 kg			dinarjev za 100 kg			dinarjev za 100 kg		
A					i					.							
B																	
C																	
Č																	
D		•															
		Skupaj											-				j
—																			
Obrazec 8.
Pokrajina: .............................
Skupina: ............................... Vzorni cenitveni srez:
Seznamek cen za dninarje, postrežništvo, vprego in živino.
Leto	Mesec	Mesto	Cena dninarjev na dan za čas					Volarjev	Voznikov	Cena dvovprežne konjske vprege na dan za čas					Cena srednjemu delovnemu		Pripomba
			žetve	košnje	kopi	trgatve	navadni	plača s hrano vred na leto		žetve	košnje	kopi	trgatve	navadni	konju	volu	
			dinarjev														
1925. 1926.	Julij Avgust September Oktober November December Januar Februar Marec April Maj Junij	e													I ! I		i
1925.	Julij Avgust September Oktober November December	D	•														; ; :
1926.	Januar Februar Marec April Maj Junij																
Skupaj																	•
Povprečno																	
Trzne cene lesu.			ouoardAOcj															
	fedn>is									*						
	Od dne 1. oktobra 1925. do dne 30. septembra 1926.	>	vrednostni razred	Cena v dinarjih za 1 m3										'		
		a												i ;.		
		d											i 1 !			
													i			
	Od dne 1. aprila do dne 30. septembra 1925.	>										! j	•				
		d										j				
		d			j !											
					1 ■ I							j s !		s		
	Vrsta lesa				Gaber, bukev, javor in cer: polena	 okrogli les	 vejevje in šibje		Hrast, jesen, brest, kostanj, akacija, breza in divje sadno drevje: polena	 okrogli les	 vejevje in šibje		Kostanj (za tanin)		Drugo listnato drevje: polena	 okrogli les	 vejevje in šibje		Iglasto drevje: polena	 okrogli les	 vejevje in šibje		Iglasto drevje: do 30 cm premera v prsni višini	 preko 30 cm premera v prsni višini .... bor in macesen		Hrast: do 30 cm premera v prsni višini ..... od 31 do 50 cm premera v prsni višini . . od 51 do 80 cm premera v prsni višini . . preko 80 cm premera v prsni višini ....	Brest: do 30 cm premera v prsni višini	 javor preko 30 cm premera v prsni višini .	Jesen: do 30 cm premera v prsni višini	 preko 30 cm premera v prsni višini .... Kostanj, akacija, gaber in divje sadno drevje: do 30 cm premera v prsni višini	 preko 30 cm premera v prsni višini ....		Bukev in cer		Topol, vrba, jelka, breza in drugo listnato drevje j i
	Vrsta upo- rabe				EAJa					oiujsnpin ur olupejS bz						
Obrazec 10.
Skupina:
Pokrajina: ..................... „	.	...	........	Vzorni cenitveni srez:
------------------------------- Seznamek cen postranskih gozdnih užitkov.	-----------------
Ime 1 lastnika ’ gozda	Občina	Po- vršina gozda .v oralih	Čas	Paša				Želod		Bukevca (bukov plod)		Skorja				Ježica		Drugo		Pripomba
				v gozdih v ravnini		v hribovitih gozdih						v hrastovih gozdih		v iglastih gozdih						
				na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	na vso površino	na 1 oral	
				dinarjev																
X I	A ■																			
															1 ! i					
,	 v	B																			
																				
	Skupaj					1														
	Povprečno																			
Skupina: 		 Pokrajina: 		 Vzorni cenitveni srez: Seznamek stroškov za vzgajanje in oskrbovanje gozdov.	Pripomba												
	Stroški leta 1926.	na 1 oral	dinarjev										
		na vso površino											
	Skupna površina v oralih												
	Vrsta gozda			visoki	nizki	j visoki	nizki	visoki	nizki	visoki	nizki	Skupaj	Povprečno ,|
	Občina			<		CQ		U		KJ			
	Ime posestnika gozda			Državno posestvo		Posestvo občine		Posestvo občine		] Državno j posestvo			
Obrazec 12. Skupina:		 Pokrajina: 	 Vzorni cenitveni srez: -	-	 Seznamek stroškov za gozdarsko osebje.	Pripomba			*						
	Stroški leta 1926.	na 1 oral	dinarjev							
		na vso površino								
	Skupna površina gozda		oralov							
	Občina			<	ca	U	KJ	Q	Skupaj	Povprečno
	Ime lastnika gozda			Državno posestvo	Posestvo občine	Posestvo občine	Državno posestvo	Državno posestvo		
'S.
S
J
1
V
.2
'5
«j
u
o
■o
a
trn
N
«
t«
I
e
T3
<u
s.
X
ra
N
ra
O
Ä
O
TS
ra
a:
v
X
>3
e
s
>t>
ra
6.
O
t-
2-
1?
#o
x/5
«3
C3
• d
03 u, o
N O
5-S S
O u- ka:
ÖÄ C-cj g> cj
I
« 3
<u ra
•a c
š.^
>
V)
1
O)
siP
ali
iS
’čj
T3
—
■S
C,
KJ
a ! s
£ sil s«
^	3 3 X3 G E
« ll&il
o» o» (U O) <1> (X» d) D "o3 d>
S 2 2 .2 2 'cs 'n *c -n ’»->
a. a. o. o. o, to ra ra ra ra
l_ 1-1	V-,	V-,	V-.
O O O O O ra ra ra ra ra
g e s e c o ob
*-•	-f-* -*->
(U	0) QJ
~ S S
2 2 2 ^
00	— ra ra N N
P
li
1	-S
I £
O TJ
^ O
5
S ?
O jv
s i
^ 111|
^ >s at
cr ra ra ra
I ° ° °
.«■S S §
fl
ol
—’ cs
O
b0
O)
Oh
>
JO
*03
Q
G
1
0
ra
1
TJ 3
OO g
.2, ^
ra
u. ra ^ > ra -o
■° 'o 'o* •“
pl^ll
O S ’S 8 -2
v •— O M o hh to
Vh J3 ^ o c
mm
llllllllll
«U
T3
^ f =
S ü ■fS
sa
Cfl d)
«•c -ir?!
tli“
iiilil!!?
»o
:i
SS
Q 3
:!
ra
N'J O)
ra 2 ¥•§ go
G „ ra
- o
W3
!§
>2
c
5
o 2 ra •o
B O
■s ^
" B m M
c ^
K I
5 S
thiimm it
iiiiiliiuiii r
i: s »
‘ f1
C -O OJ o
G M
i •= t i
S E > § •t g
■3	"
O
3 i
o o
2
H
E.
c55
ra
N
‘ra
§
►u
ra 2
i N (A
Z a
ra
TJ
ra
S
'i 1 ■§ *
TD
C3 ÖJD
.2
KJ
«a
§ -s :
a. -a —
O
•§ « •° N
=5 E
E o. o J * TO
f
iS
*0
TD
i
KJ
Izračun stroškov za dvovprežno konjsko vprego. • Izračun čistega dohodka za srednji (IV.) razred gozda. Izračun čistega dohodka za srednji (IV.) razred travnika.
t
O
O.

'So
OJ
.s
•d I
o ™
M M
3 SP
g °
> 3
CO
.Ü -H u'
T3
QJ
N
ca
ca
*o
§D
S ' -2
Ä .2, o ^
ca on ClO S	C
N	.. O
>	-a „ ä -2 -2 c >3
2 S 5 S
>	> H O
11^1
a
^ 2
0-<	"to
a'
C
^ s
*0
<u
O
"5o
13
Ch
5
KJ
ca
OJ
T3
O
x:
o
’O
ca
bfl
oj
KJ
O
a
iS
CuO
N
<
"oj
J
§ 'f
OJ
.2 a
ca
c«
OJ
ca
ÖJD
rO
1
I
•S
"to
ca
Q.
ca
öjO
OJ
.uo
KJ
I '
Ö/J
NJ
S
v s
3 ’S
ca
x:
ca
tuO
OJ
T3
O
§t
O *0? Oh >
"to
OJ
ca
W3
OJ
o o o
O O O
Tf LO r-H
.s
I
s>a " I
g t
•s -a
-o
O
’O 'a’
ca
M
.. Oh .
O O O
O O O co co *-*
•s
’O
-C
T3
—
2
o
E
o
^«s
*o
o
I x a a
ca
•o
JZ
&
a
•«
a
ca
•o
o
bJD
t
3
*0
Uh
£ ",
ca
öjO
•o
ca
’O
o
&
■g.
i
KJ
ca
►S
’O
.g
Q
•o
JZ
o
’O
I
.s -a
3 s
G xzi ca O O
^ cn
ca
XA
ca
Oh
*o
1j
>NJ
5
^OJ
OJ KJ
*o* JH
ÖC Oh
ca ca M M


iu
©
'f
CQ
•M
C
>«
P©
O
•p*
T3
S
i—
h
0
ts
M
a
s
01
h
m
o>
b
P
"P
0)
p
0>
'b
>X
rti N
S «
£3 b
O)
> — .'S O C »Q "S
w g S ^
b £
2 N
S «
S ::i
^ s
b 2 2 » E e
»1
£■§ B rti
> v co
Ti «
.= oj S
.«a
b p 2 ^ E ®
N
ra
b
S
p
>ti
ra
b
N
! Pripomba					
Količnik za skupino		dinarjev			
Izračun glavnega razmerja	Glavno razmerje				
	Novi skupni čisti dohodek				
	Pomnožen z razmerjem				
	Dosedanji skupni čisti dohodek				
Izračun razmerja	Raz- merje				Izračun glavnega razmerja in količnika
	Tarifni čisti dohodek stari j novi				
					
Razred					
Vrsta kulture			Oranice	Oranice	
Vzorni cenitveni srez			X		
•5.
3
CO
I
b
S
M
’s
M
>«
s
>
s
ra
b
X!
'S
o
s
>«
•>
s
N
S
b
SO
S
S
S
>
'E
s
s
c
b
O
N
>
ra
N
:s
S
E
N
ra
b
s
>
ra
’S!
p
ra
"S'
v
E
N
ra
. b
S
S
>w
ra
b
N
w>
0 Š E
Ö S
'li
§-^
i;
s c
"8 n g
C 2'^ C ^
I N e
Cu
o|
§-o
!■§
*0
1/3 ;a
O'
OJ
B
N
CS
C*
1|
II
H
'O
<v
N
co
s
-5
1>3
>igte
U
2
O
«O
¥
B
CO
bJO
>a
co
N
U
2
O
co
S
co
ÖJD
KJ
co
N
•a
J3
CO
I
S
N
O
b
SO
S
s
s
s
b
P
’s
>o
s
>
s
ra
b
.S
’S
o
s
>u
•>
o
s
ft
s
XI
se
ra
N
ra
s
>s
'S
x
s
s
>o
ra
b
N
S
E
Ä
■g
*0 ^3
■sp
p ,T3 c«
a
cos ^ >>
g E E
c 1 S
s-sb!
ž.s
■g
*o w
n J K
P,T3 C/3
a
'"s s3
•n >
CO
N
<U
G~
O g
>|
U
■?o
ex
CO
I
I
ra
-s
o
JS
o
’S
ra
c»
s
*rt
SO
>«
ra
o
s
so
b
rt-*
50
ra
rt—
ra
ra
s:
s
>
o
p
p
•p*
ra
51 s
b
ra
ra
v
so
S
-J
Pripomba												
Cenitveni srez	Čisti dohodek	novi	za 1 hektar	celotni [zaokroženi	dinarjev							
												
			za 1 oral	j celotni [zaokroženi								
												
		stari za 1 oral										
Cenitveni srez	Čisti dohodek	novi	za 1 hektar	1 celotni [zaokroženi	dinarjev							
												
			za 1 oral	celotni [zaokroženi								
												
		stari za 1 oral										
parzE^i												
EmpnM						9DIUHJ0	IA0JJA	PJIUABJX	iperSouiA	IjjlUJBd	Bfousri	ipzoo
Obrazec 21.
Pokrajina: ...................-....... Pokrajina:__________________________________________________________________________________________________
Upravni srez: ........................ Vzporedni srez:
Izračun količnika za pretvoritev vrednosti in za izpremembo zatečenega čistega dohodka od gozdov v novi katastrski .	čisti dohodek.
		Podatki iz	upravnega sreza			Podatki iz cenitvenega vzporednega sreza 		 v Dfllmflriii						Ugotovljeni "/o za uporabo					
															Količnik za poedino ekonom- sko kulturo (delitev stolpca 10. s stolpcem 4.) I	O	
			Skupna površina ekonom- skih kultur	Po- vprečna katastr- ska vrednost na 1 ha	Po- vprečni dosedanji katastrski čisti dohodek od gozda na 1 ha	Ime			Dosedanji povprečni zneski	1	Zmnožek stolpca 8. s stolpcem 9., t. j. novi povprečni zneski katastrskega čistega dohodka	novega katastrskega čistega dohodka		Količnik za gozde (delitev stolpca 12. s stolpcem 5.)		11 -§3	Izračun povprečnega količnika za ekonomske kulture
Ime sreza		Vrsta kulture				vzpored- nega cenitve- nega sreza		Vrsta kulture	katastrskega čistega dohodka od gozda na 1 ha	I b/3 D		%	novi dohodek upravnega sreza na 1 ha v dinarjih			cn c E sl O. O > ^ o o» a- ^ ca N	
			ha	Din	Din				v dinarjih		v dinarjih						!
i		2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12	13	14	15	16
c >		Oranice				f		Oranice									j
e X	f i !	Vrtovi				E r c v-	✓	Vrtovi								*	i
		Travniki						Travniki						•			•
		Vinogradi						Pašniki									
		Pašniki						Vinogradi					■				
		Vsota površin															
		Gozdi						Gozdi					•				• j
Obrazec 22.
Pokrajina: .................... Srez:
Oblast:	----------------------- Seznamek	Občina:
krajevne rodovitnosti zemljišč za ekonomsko kulturo njiv.
Naziv sela	Naziv polja, t. j. zvani kraj zemljišča	Označba, številka		Razred	Ekonomski opis zemljišča								~ j
		gl Sä II 2	ii 1| s s Is		Zgornja in spodnja plast		Mrtva plast	O) ¥ G ’g	' Talna lega, stopnja vlage	Sposobnost zemljišča za obdelovanje, gojenje in uspevanje posevkov, sadja in raznih trav	Pridelek na 1 ha		Lastnikovo i ime in njega! priimek !
					C3 1 E O	Vrsta in kakovost zemlje in njene ostale lastnosti	Vrsta in lastnosti zemlje				vrsta posevkov	q	
A	Selište					Temnorjava, jako humozna in jako plodna, srednje lepljiva naplavljena ilovica.	Rumenorjava prepustna ilovica podobne sestave kakor zgornja plast.	E o s E M	V ravnini, nekoliko vzvišena lega, varna poplave ali ležanja vode.	Obdelovanje se vrši hitro, lahko in popolnoma v vsakem letnem času. Raznovrstni posevki, zlasti pa koruza, uspevajo jako dobro in dajo obilen pridelek.	Pšenica Koruza		1
C	Desnice					Rjava, jako humozna in plodna, precej lepljiva blaga glina.	Rumenorjava, slabše prepustna glina.		V ravnini, nekoliko vzvišena, položna, ugodna lega blizu kraja.	Obdelovanje se vrši dobro in popolnoma vse leto. Vsakovrstni posevki, zlasti pa pšenica in koruza, uspevajo jako dobro.	Pšenica Koruza		
	Dolovi					Rjavkasta, precej humozna in rodovitna, lepljiva blaga glina.	Rumenkasta, slabo prepustna glina.		V ravnini ravna, toda nizka lega; spomladi in v deževnih letih trpi od vlage.	Obdelovanje zemljišča je neugodnejše in se ne more vedno izvršiti o pravem času. V ugodnih letih uspevajo precej dobro razni posevki, pa tudi koruza in ozimna pšenica. V vlažnih'letih uspevajo posevki slabše.	Pšenica Koruza		! i
C	Crkvine					Rumenorjava, precej humozna in rodovitna, srednje lepljiva blaga ilovica.	Rumenkasta prepustna blaga ilovica.		Na bregu malo nagnjena lega; ponekod ji ne-dostaja vlage.	Obdelovanje zemljišča se vrši precej dobro. V ugodno deževnih letih uspevajo dobro vsi posevki; v bolj suhih letih pa uspevajo slabše in dajo manjši pridelek.	Pšenica Koruza		
C	Gornja Čajka					Rumenkastordeč-kasta, s kamenjem pomešana, povsem 'slabo humozna in slabo rodovitna ilovica.	Prepustna peščena in kamenita ilovica.		Na hribu, jako strma, odplav-na, suha in oddaljena, povsem neugodna lega.	Obdelovanje se more vršiti samo z motiko. Zemljišče je izpostavljeno močnemu odplavljanju zgornje plasti. Zasejati se ne more vsako leto, ampak vsako tretje leto Zaradi nezadostne vlage in rastlinske hrane posevki vobče slabo uspevajo in malo rode.	V letih, ko se seje, rodi: pšenica koruza.			! !
A	Njive					Svetlosivkasta, slabo humozna in slabo rodovitna, so-litrna, precej lepljiva ilovica.	Rumenkasto-rdečkasta, težko prepustna glina.		V ravnini jako nizka in .zelo vlažna, ponekod tudi obvodna lega.	Obdelovanje se vrši težko in ob nepravem času, in sicer v dovolj suhih letih. Sejejo se samo spomladni posevki, a ne vsako leto, nego v ugodno suhih letih. V vlažnih letih posevki zgnijejo.	V ugodnih letih rodi: pšenica koruza.		— 1 	j
Pokrajina: 		Obrazec 23.		•	Srez: 			
Oblast: 	-					Občina:		
Seznamek krajevne rodovitnosti zemljišč za kulturo gozdov.
Naziv sela	Naziv polja, t. j. zvano mesto zemljišča	Označba (številka)		Razred	Ekonomski opis zemljišč								Lastnikovo [ ime in bivališče
		kra- jevne rodovit- nosti	značaja kra- jevne rodovit- nosti		Kraj, kjer je gozd, in površina gozda	Vrsta in turnus (obhodnja) gozda	Vrsta drevja in razmerje zmesi	Sestoj (obča boniteta gozda)	Vrsta in kakovost zemlje, globina plodnosti, stopnja vlage itd. zemljišča	Talna lega, strani sveta, oddaljenost gozda	Letni prirastek drevja na oral	Pod- nebje	
								razred			hektar		
A	Smogve				Severni del polja Smogev; površina:	Visoki gozd; turnus:	Hrast Brest \ Jesen /		Humozna, rodovitna, naplavljena, peščena ilovica, ugodno vlažna, debele zemeljske plasti.	Ravna lega, ugodna za ukoriščanje.	Hrast Brest 1 Jesen /	ti txO ra C <D 6 M	Državno posestvo.
B	Male Dubrave				Zapadni del polja Dubrav; površina:	Visoki gozd; turnus:	Hrast		Humozna, rodovitna, srednje lepljiva ilovica z debelimi zemeljskimi plastmi.	Lega nekoliko gričasta, za ukoriščanje ugodna.			Graščinsko posestvo.
B	Gornjak				Sredi polja Gornjaka.	Nizki gozd; turnus:	Hrast Gaber \ Brest /		Humozna in rodovitna, srednje lepljiva ilovica s srednje debelimi zemeljskimi plastmi.	Lega gričasta, nekoliko nagnjena, oddaljena od kraja.	Hrast Gaber 1 Brest J		Občinsko posestvo.
A	Blata				Na severni strani kraj polja Smogev.	Visoki gozd; turnus:	Hrast Brest J Jesen > Cer J		Humozna, peščena, naplavljena ilovica z debelimi zemeljskimi plastmi.	Lega v ravnini, nekoliko nižja in znatneje vlažna.	Hrast Brest t Jesen ) Cer j		Občinsko posestvo.
C	Karakuša				Vse polje Karakuša.	Nizki gozd; turnus:	Vrba \ Topol /		Temnorjava kisla humozna ilovica.	Lega v ravnini, nizka, močvirna, presekana s sipinami.			Državno posestvo.
B	Lipnjak				Južni del polja Lipnjaka.	Nizki gozd; turnus:	Lipa ) Gaber }• Brest J		Rumenkasta, slabše humozna, z gramozom pomešana ilovica tenkih zemeljskih plasti; nezadostna vlaga; počasnejša rast in bolj kržljavo drevje.	Na hribu, jako nagnjena lega, obrnjena proti severu.			Občinsko posestvo.
Obrazec 24.
Oblast:
Srez: ____________________----	Občina:
Seznamek polj.
Naziv polja	Katere kulture so v polju?	Polje je v ravnini, na griču ali na hribu, vrsta zemlje in lega zemljišča poedinih kultur	Pridelek na 1 ha			V katero krajevno rodovitnost spadajo zemljišča vpolju	Ustrezni razred zemljišča
			Vrsta posevkov in drevja	Kakovost pridelka	Količina pridelka v q		
OJ H/S ‘5 <	Njive	Blaga ilovica v ravnini ravne peščene lege.	Pšenica. Koruza.	Jako dobra.			
		Blaga ilovica v ravnini ravne nizke lege.	Pšenica. Koruza.	Srednja.			
	Travniki	Blaga ilovica v ravnini ravne ugodne nizke lege.	Seno.	Jako dobra.			
		Kisla humozna ilovica v ravnini močvirne lege.	Seno.	Slabša.			
	Gozd	Blaga ilovica v ravnini ravne ugodne nizke lege.	Hrast 50 "/o. b,3 }»•/..	Jako dobra.			
		Kisla humozna ilovica v ravnini močvirne lege.	£Ü*i} “»v..	Slaba.			
Obrazec 25.
Oblast: —...........................-
Srez:
Občina: --------------
Seznamek finskih vzorn‘*1 zemljišč za ekonomske kulture.
Naziv sela	Vrsta kulture ||	Razred	Ekonomski opis zemljišč								Naziv polja, Lastnikovo	
			Zgornja in spodnja plast		Mrtva plast	Podnebje	Talna lega, stopnja vlage	Sposobnost zemljišča za obdelovanje, gojenje in sejanje posevkov, sadja in raznih trav	Pridelek na 1 ha			
			Glo- bina vem	Vrsta in kakovost zemlje in njene ostale lastnosti	Vrsta in lastnosti zemlje				Vrsta posevka	q	i. j. zvano mesto zemljišča	in njegov priimek
A	Njive		-	Temnorjava, jako humozna in jako plodna,, srednje lepljiva, naplavljena ilovica.	Rumenorjava, prepustna ilovica podobne sestave kakor zgornja plast.	Zmerno milo	Vravnini, nekoliko vzvišena lega, zavarovana zoper poplavo ali ležanje vode.	Obdelovanje se vrši hitro, lahko in popolnoma v vsakem letnem času. Raznovrstni posevki, zlasti pa koruza, uspevajo jako dobro in dajo obilen pridelek.	Pšenica Koruza		Selište	
B !				Rjava, jako humozna in rodovitna, precej lepljiva, blaga glina.	Rumenorjava, manj prepustna glina.		V ravnini, nekoliko vzvišena položna ugodna lega blizu kraja.	Obdelovanje se vrši dobro in popolnoma v vsem letu. Vsakovrstni posevki, zlasti pa pšenica in koruza, uspevajo jako dobro.	Pšenica Koruza		Desnice	
B				Rjavkasta, precčj humozna in plodna, lepljiva, blaga glina.	Rumenkasta, slabo prepustna glina.		V ravnini, ravna, toda nizka lega; spomladi in v deževnih letih trpi od vlage.	Obdelovanje je neugodnejše ter se ne more vselej izvršiti o pravem času. V ugodnih letih uspevajo precej dobro razni posevki, tudi koruza in ozimna pšenica. V vlažnih letih uspevajo posevki slabše.	Pšenica Koruza		Dolovi	
C				Rumenorjava, pre-cej humozna in rodovitna, srednje lepljiva, blaga ilovica.	Rumenkasta, prepustna, blaga ilovica.		Na griču, nekoliko nagnjena lega; časih nima zadosti vlage.	Obdelovanje se vrši precej dobro. V ugodno deževnih letih uspevajo dobro vsi posevki; v bolj suhih letih pa uspevajo slabše in dajo manjši pridelek.	Pšenica Koruza		Crkvice	
C				Rumenkastordeč-kasta, s kamenjem pomešana, povsem slabo humozna in slabo rodovitna ilovica.	Prepustna, peščena in kamenita ilovica.		Na hribu, jako strma, odplavna, suha in oddaljena, povsem neugodna lega-	Obdelovanje se more vršiti samo z motiko. Zemljišče je izpostavljeno močnemu odplavljanju zgornje plasti. Posejati se ne more vsako, nego le vsako tretje leto. Zaradi nezadostne vlage in rastlinske hrane posevki vobče slabo uspevajo in malo rode.	V letih, ko se seje, rodi: pšenica koruza.		Gornja Čajka	
A				Svetlosivkasta, slabo humozna in slabo rodovitna, soli-trna, precej lepljiva ilovica.	Rumenkasto-rdečkasta, težko prepustna glina.		Vravnini, jako nizka in zelo vlažna lega, ponekod tudi v vodi.	Obdelovanje se vrši težko in ne o pravem času, in sicer v ugodno suhih letih. Sejejo se samo spomladni posevki, in sicer ne vsako leto, nego v ugodno suhih letih. V vlažnih letih posevki zgnijejo.	V ugodnih letih rodi: pšenica koruza.		V Barah	
A	Travniki			Temnorjava, jako humozna in jako rodovitna, srednje lepljiva, naplavljena ilovica.	Rumenorjava, prepustna ilovica podobne sestave kakor zgornja plast.		V ravnini, nekoliko peščena lega, ugodno vlažna, zavarovana zoper poplavo ali ležanje vode.	Rast trave obilna. Rasto sladke in kulturne trave, pomešane z deteljo. Dvakratna košnja. Pridelek sena obilen, jako dobre kakovosti.			Selište	
Oblast:
Obrazec 26.
Srez:
Občina:
Seznamek panskih vzornih zemljišč za gozde.
Občina	Razred gozda	Ekonomski opis zemljišč								Lastnikovo ime j in bivališče
		Kraji, kjer je gozd, in površina gozda	Vrsta in turnus (obhodnja) gozda	Vrsta drevja in razmerje zmesi	Sestoj (obča boniteta gozda) razred	Vrsta in kakovost zemlje, globina, rodovitnost, stopnja vlage itd. zemljišča	Talna lega, stran sveta, oddaljenost gozda od kraja	Letni prirastek lesa oral na hektar	t 1	
A	1.	Severni del polja Smogev; površina: ha	Visoki gozd.	Hrast Brest 1 Jesen /	II	Humozna, rodovitna, naplavljena, peščena ilovica, ugodno vlažna, debele zemeljske plasti.	Ravna lega, ugodna za ukoriščanje.	Hrast Brest 1 Jesen /	! I N	Državno posestvo
B	I.	Zapadni del polja Dubrav; površina: ha	Visoki gozd.	Hrast	II.	Humozna in rodovitna, srednje lepljiva ilovica z debelimi zemeljskimi plastmi.	Lega nekoliko gri-čevita, za ukoriščanje ugodna.			Posestvo graščine j
	IV.	Na sredi polja Gornjaka; površina: ha	Nizki gozd.	Hrast Brest \ Gaber /	III.	Humozna in rodovitna, srednje lepljiva ilovica s srednje debelimi zemeljskimi plastmi.	Lega gričevita, nekoliko nagnjena, bolj oddaljena od kraja.	Hrast Gaber ) Brest /		Posestvo občine
A	IV.	Na severni strani kraj polja Smogev; površina: ha	Visoki gozd.	Hrast Brest J Jesen !• Cer j	III.	Humozna, peščena, naplavljena ilovica z debelimi zemeljskimi plastmi.	Lega v ravnini, nekoliko nižja in znatneje vlažna.	Hrast Brest I Jesen > Cer J		! Posestvo občine
B	Vlil.	Vse polje Karakuša; površina: ha	Nizki gozd.	Vrba 1 Topol /	III.	Temnorjava, kisla, humozna ilovica.	Lega v ravnini, nizka, močvarna, presekana s sipinami.			Državno posestvo
C	VIII.	Južni del polja Lipnjaka; površina: ha	Nizki gozd.	Lipa Gaber \ Brest /	IV.	Rumenkasta, manj hu-mozna, z gramozom pomešana ilovica s tenkimi zemeljskimi plastmi. Nezadostno vlage, počasnejša rast in bolj kržljavo drevje.	Na hribu, močno nagnjenalega, obrnjena proti severu.			1 Občinsko posestvo | 			
Obrazec 27.
Pokrajina : -------------------------- Oblast:
Lestvica novega katastrskega čistega dohodka od zemljišč
na 1 hektar.
Kultura	Razred	Srez:				Srez:			
		Katastrski čisti dohodek				Katastrski čisti dohodek			
		vzpo- rednega sreza	7o za uporabo	upravnega sreza		vzpo- rednega sreza	% za uporabo	upravnega sreza	
				celotni	za- okroženi			celotni	za- okroženi
		Din		dinarjev		Din		dinarjev	
Oranica	I. II. m. IV. V. VI. Vil. VIII.								
-e >	I. II. III. IV. v.								
Travnik	I. II. III. IV. v. VI. VIL		!						
Vinograd	I. II. III. IV. v. VI. VII.								
Pašnik	I. II. III IV. v. VI. VII. VIII.								
Trstičje	I. II. III. IV.								
Gozd -	I. II. III. IV. v. VI. VII. VIII.		1						
Obrazec 28.
Pokrajina: ............................ Srez:
Oblast: —.......-......—............... Občina:
Posestna prijava
(priimek, ime, popolno očetovo ime, stanovališče, hišna številka .............)
Označba, številka zemljišča	Naziv polja (zvani kraj), kjer je zemljišče	Vrsta obdelave (kultura) zemljišča ali označba nerodovitnega zemljišča	Površina			Zemljišče v ravnini, na griču ali na hribu, vrsta in lega zemljišča	Pridelek na 1 ha			Razred	Katastrski čisti dohodek
							Vrsta po- sevkov	Ka- kovost pri- delka	Količina pridelka q		
			ha	a	m2						
7i	Selo	Hiša in dvorišče									
! V,	Selo	Vrt				V ravnini, blaga glina	Razna ze- lenjava	Dobra			
7,	Selo	Sadov- njak				V ravnini, blaga glina	Slive	Dobra			
7<	Selišče	Njiva				Glina, visoka ravan	Pšenica Koruza	Dobra			
7,	Gaji	Travnik				Glina, v ravnini, ugodno nizke lege	Seno	Prav dobra			
7.	Gaji	Cesta									
7,	Gaji	Gozd				Glina, v ravnini, ugodno nizke lege	Hrast 7, Jeseni!, Brest} '2	Prav dobra			
Skupaj . .					!						
davka Din *											
Oblast:
Obrazec 29.
Občina:
Srez:
Št.
Hišna številka: —.......-
Posestni list
			Vrsta kulture																															Začasna oprostitev od davka				Ostane			
’S i ™ ; ^ j«	Naziv polja ali zvanega kraja	•S	Oranica			Sadovnjak in vrt			Travnik			Vinograd			Pašnik in planina			Gozd			Trstičje, močvara, ribnjak in jezera			Davka oproščena in nerodovitna zemljišča				Skupaj			Cisti do- hodek		Pripombe za voditev evidence	Čisti do- hodek		Zem- ljiški davek		Davku zavezani čisti dohodek		Zem- ljiški davek	
S ; ^		I	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	mJ	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	Označba uporabljanja	ha	a	m2	Din	P		Din	P	Din	P	Din j	P	Din	P
																											Dvorišče														
7,	Selo																										Hiša in dvorišče														
7,	Selo																																						—	—	
* 7»	Selo																																								
1/4	Selišče																																								
I v5	Gaji																																								
7S	Gaji																										Cesta														
7,	Gaji								•																																
	Skupaj																																								
																																									
																													'												
																																									
																																									
																																									
																																									
Oblast:
Obrazec 30.
Srez: .....— -................ Občina:
Sumarnik posestnih listov.
Številka posestnega lista	Zemljiškega posestnika				Vrsta kulture																								Skupaj			Čisti do- hodek		Zem- ljiški davek		Začasno oproščeno davka				Davku za- vezani čisti do- hodek		Zem- ljiški davek		. S
	ime	’g3 T3	stanovališče	hišna številka	Oranica			Sadov- njak, vrt			Travnik			Vinograd			Pašnik, planina			Oozd			Trstičje, močvara, ribnjak in jezera			Davka prosto in nerodovitno zemljišče										Čisti do- hodek		Zem- ljiški davek						
					ha	a	m8	ha	a	m*	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	ha	a	m2	Din j p		Din	P	Din i p		Din j p		Din p		Din ] p		
i	S. P.																											*■												1				
2	M. K.																																											
3	R. V.																																											
	M. S.																																											
	V. P.																																											
	itd.																																											
																																												
																																												
																																												
																							—																					-
																																												
																																							—					
																																									—			
																																												
																											! j																	
																																						!						
																																										1		
																														!								1						
Obrazec 31.
Oblast: .............................
Srez:
Občina:
Seznamek pritožb, vloženih zoper popis in kiasiranje zemljišč.
Zaporedna številka	Prosilčevo ime in stanovališče	Podatki po popisnem elaboratu									Pritožiteljeva zahteva									Rešitev sreske komisije										Prostor za takso
		Številka posestnega lista	Posestnikovo ime, njega hišna številka in stanovališče		Številka parcele	Kultura	Razred	Površina			Posestnikovo ime, njega hišna številka in stanovališče		Številka parcele	Kultura	Razred	Površina			Ob- razložitev pritožbe	Posestnikovo ime, njega hišna številka in stanovališče j ’ö) j G		Številka posestnega lista	Številka parcele	Kultura	Razred	Površina			Ob- razložitev rešitve	
				§				ha	a	m2		§				ha	a	m2								ha	a	m2		
																														
																														
																														
											''																			
																														
Razglasi velikega lupana mariborske oblasti.
U. br. 6979/1.
Razpust društva.
«Vinarsko društvo v Šmarju pri Jelšah» je po § 24. društvenega zakona razpuščeno, ker nima več pogojev za pravni obstoj.
V Maribor u, dne 25. junija 1928.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
L. št. 26/28.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. julija 1928.
Srez	Ostalih 1	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih j	Ostalih j v oskrbi 1
Skupina (ihiznih bolezni.					j
Celje		4	3	1		6
Gornji grad . . .	1				1 1
Konjice		1		i		. 1
Maribor, levi breg .	2	i			3
Murska Sobota . .	1	,			1
! Ptuj		1				1
Šmarje pri Jelšah .	1		i		
Skupaj .	11	4	3	1	.		12
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		8	2	4		6
Čakovec 		3		3		
Dolnja Lendava . .	1		.		i
Gornji grad . . .	8	6	1	i	12
Ljutomer		5		1		4
Maribor, desni breg	3	.	1		2
i: Maribor, levi breg .	2		.		2
Maribor, mesto . .	2	i	1		2
Murska Sobota . .		i			1
Prelog ......	1	.	.		1
I Prevalje .....	1		.		1
Ptuj		4	4	1	i	6
! Ptuj, mesto. . . .	1				1
Slovenjgradec. . .	1				1
Šmarje pri Jelšah .		2			2
Skupaj .	40	16	12	2	42
Ošpice. —		Morbilli.			
Dolnja Lendava. .	2		2		
Konjice		3				3
Maribor, desni breg	2	2	2		2 -1
Maribor, levi breg .	1				1
Maribor, mesto . .	1	3	1		3
Skupaj .	9	5	5		9
Davica.	— Diphtcria et Croup.				1
; Celje		1 •		1		
1 Maribor, mesto . .	2		2		
Ptuj		1		1		
Šmarje pri Jelšah .	1	•	1		•	! i
Skupaj .	5		5		i
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
j Maribor, desni breg	i		1 I .		
Ptuj	j	35	4	14 1	.		25
Skupaj .	36	4	15 1	.		25
Sen. — Brysipelas.					
Maribor, desni breg	.	3	V	.	3
Maribor, levi breg .		1		.	1
Maribor, mesto . .	i	.	i	.	.
Prevalje		2	1	i	1	1
Ptuj, mesto . . .	2			.	2
Slovenjgradec. . .	1		i	.	
Skupaj . 1	6 1	5 1	3	1	7 1
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		; !
Gornji grad . . .	v		1		
Maribor, desni breg	1		.		i
Šmarje pri Jelšah .	1		.		i
Skupaj .	3	.	1		2 i
Vranični prisad.
Čakovec: Čakovec, okolica (Mihovljan 1 dvorec). Maribor, desni breg: Štatenberg (Stranske Makole 1 dvorec).
Smrkavost.
Maribor, levi breg: Šetarova-Radehova (Šetarova
1	dvorec).
Svinjska kuga.
Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec, trg 1 dvorec). Ljutomer: Bunčani (Bunčani 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Dragonja vas 5 dvorcev, Mihovci 1 dvorec), Mezgovci (Mezgovci 11 dvorcev), Sv. Trojica v Halozah (Gorca 1 dvorec), Zgornja Pristova (Popovci 4 dvorci). Slovenjgradec: Golavabuka (Golavabuka 1 dvorec), Št. Ilj pod Turjakom (Straže 1 dvorec), Št. Janž na Vinski gori (Št. Janž 1 dvorec), Stari trg (Stari trg 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Sv. Peter v Savinjski dolini (Spodnje Roje 1 dvorec). Čakovec; Belica (Belica 11 dvorcev), Sitrahoninec (Strahoninec 2 dvorca). Gornji grad: Ljubno (Gornji Ter 1 dvorec), Luče (Luče 1 dvorec). V Mariboru, dne 16. julija 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dne 3 0. julija 1928. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 3 0. avgusta 192 8. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dne 13. septembra 192 8. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IH.
dne 14. julija 1928.
m
g. 7/28—60.	1489
Določitev naroka za prisilno poravnavo,
*
Prezadolženka Josipina Toplak, trg.>vka na Polzeli.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 7. a v g u s t a 1 9 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Obenem se dovoljuje zaznamba, da je prepovedano odtujiti in obremeniti terjatev Friderika Toplaka, trgovca na Polzeli, iz notarskega pisma z dne 23. marca 1928. v znesku 60.000 Din s pripadki, vknjiženo na vi. št. 29 in 559, davčna občina Polzela.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 4. julija 1928.
Razglasi sod® lo scdoii! oblaste».
Preds. 1261/18/26—40.
Razglas.
Za tretje porotno zasedanje v letu 1928. so imenovani:
I. Pri deželnem sodišču v Ljubljani:
1.	) za predsednika: Fran Rekar, predsednik deželnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: Peter Keršič, podpredsednik deželnega sodišča; višji deželnosodni
S 12/28—37.	1563
Oklic.
Zaradi likvidiranja naknadno priglašenih terjatev in sklepanja o prisilni poravnavi, ki jo predlaga v konkurznem postopanju prezadolženec Ivan Peternelj, trgovec v Dolenji Dobravi št. 20, se določa narok na dan 3 0. j u 1 i j a 1 9 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 17. julija 1928.
Cg la 484/28—1.	1528
Oklic.
Matilda Hauptman, zasebnica v Banovcih, zastopana po drju. Rudolfu Ravniku, odvetniku v Mari-i boru, je vložila zoper Iva Hauptmana, bivšega svetniki Anton Mladič, dr. Adolf K a i s e r, Jakob , učitelja:, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi
deželnosodna razveljavitve notarskega zapisa.
A n 11 o g a in Mihael svetnika dr. Alojzij Gaber.
Vehovar in Gradnik in
dr. Milko
II.	Pri okrožnem sodišču v Celju:
1.	) za predsednika: dr. Josip Kotnik, dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: višja deželnosodna svet-
nika dr. Friderik Bračič in dr. Ivan P r e rasch a k in deželnosodni svetnik Valentin Levič-n i k.	j
III.	Pri okrožnem sodišču v Mariboru: j
1.	) za predsednika: dr. Fran Z ih er, predsed-■ nik okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: dr. Franc Pichler, podpredsednik okrožnega sodišča; višji deželnosodni svetniki Josip Sterger, dr. Franc P eitler, Fran Posega in Janko Guzelj in deželnosodna svetnika Oskar D o v in dr. Franc Vidovič.
IV.	Pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
1.	) za predsednika: dr. Jurij Polenšek, predsednik okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: deželnosodni svetniki Anton Kude r, dr. Josip Fischinger in Jakob L u z n a r.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 10. julija 1928.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 6. avgusta 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Ker je bivališče Iva Hauptmana neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
dne 7. julija 1928,
C 85/28—1.
V Mariboru, dne 14. julija 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 51/30.
Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 16. julija 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in postnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, ittiena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Preds. 166/13/28—22.
Razglas.
Rudolf K r a m e r, doslej notar v Dolnji Lendavi, prične poslovati na novem službenem mestu v Brežicah dne 18. julija 1928.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 13. julija 1928.
S 19/28—4.	1566
. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Petra B i z -j a k a, mizarja v Spodnji Šiški, Celovška cesta, Konkurzni komisar: dr. Milko Gaber, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Josip Tomšič, odvetnik v Ljubljani.
Oklic.
1380
Ivan Ušlakar, notar v Sevnici, je vložil zoper Antona Glasa, posestnika v Rožnem, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 587 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 8. avgusta 1928. ob osmih' pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je bivališče Antona Glasa neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Križman, posestnik v Sevnici.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 14. junija 1928.
T 24/28—3.	1554
Amortizacija.
Na prošnjo drja. Stanka Juga, zasebnega uradnika v Ljubljani, Wolfova ulica št. 10/H, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica št. 773 Slovenske banke v Ljubljani z vlogo 3200 Din, glaseča se na ime: Stanko Jug.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne, ko se objavi ta razglas v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 27. junija 1928.
1526
Nc I 534/28—3.
Oklic vložne knjižice.
Na predlog Frančiške Prežljeve v Lepencah 31. se oklicuje nastopna vložna knjižica, ki jo
št.
je predlagateljica baje izgubila: Vložna knjižica Hranilnice in posojilnice v Bohinjski Srednji vasi št. 681, vredna 6910 Din.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj jo pokaže sodišču v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta oklic; tudi drugi udeleženci morajo prijaviti svoje ugovore zoper ta predlog, ker bi se sicer vložna knjižica po preteku tega roka razveljavila.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 11. julija 1928.
E 259/29.	1603
Bražlbem oklic.
Dne 9. a v g u s t a 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Vid, vi. št. 155.
Cenilna vrednost: 13.124 Din 60 p; vrednost pil-teklin: 95 Din; najmanjši ponudek: 8750 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 21. junija 1928.
E 381/28—11.	1558
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka: Ivan Osrajnik, posestnik v Janževskem vrhu,
zavezana stranka: Peter- Lau k o in Zofija L a u k o, posestnika v Trbonjah, zaradi 15.000 Din s pripadki.
Izvršba z dražbo zavezancema lastnih nepremičnin: zemljiška knjiga Trbonje, vi. št. 9, ki jo je dovolilo podpisano okrajno sodišče s sklepom opr. št. E 381/28—3, je po § 200., št. 3, izvršilnega reda ustavljena.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek I.,
dne 9. julija 1928.
E 2191/28—7.	1368
Dražbeni oklic.
zemljiška knjiga Mirna, vi. št. 26 (hiša št. 45 na Mirni z zemljiškimi parcelami).
Cenilna vrednost: 39.961 Din 90 p; najmanjši ponudek: 26.641 Din 28 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 5. julija 1928.
Razglasi raznih uradov in oblaste.
St. 351/28.	~	1487 3—3
Poziv.
Podpisana notarska zbornica pozivlje vse one, ki menijo, da smejo po § 25., prvem odstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije bivšega notarja Janka R a h n e t a na Brdu, naj priglase svoje zahteve pri tej zbornici v šestih mesecih po tretji objavi tega poziva.
Po tem roku se izroči ta kavcija lastnikom ne glede na njih terjatve.
Notarska zbornica v Ljubljani,
dne 9. julija 1928.
Predsednik: Hudovernik s. r.
Št. 6023/28 in 6024/1928.	1561
Razglas.
«Učiteljski do m», r. z. z o. z. v Ljubljani, in Kmetijska strojna zadruga, r. z. z o. z. v Horjulju, uživata po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 20. julija 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 14. julija 1928.
Št, 5069/1928.	1556 3-1
Dne 3. avgustal92 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gorica, vi. št. 70.
Cenilna vrednost: 85.743 Din; vrednost priteklin: 2955 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 57.164 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 14. junija 1928.
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem zgradbe oblastne kostanjeviško-oštrške ceste prvo javno pismeno ofertno licitacijo.	;
Licitacija se bo vršila dne 10. a v g u s t a 1 9 2 8.1 ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljub-1 Ijani, kjer se tudi dobivajo med uradnimi urami po-1 trebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,032.575 Din 27 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
E 256/28—5.
Dražbeni oklic.
1308!
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 13. julija 1928.
Dne 1. avgustal92 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ostrožno, vi. št. 1, in zemljiška knjiga Dolga gora, vi. št. 12 in 191.
Cenilna vrednost: 26.361 Din 40 p; vrednost priteklin: 5240 Din; najmanjši ponudek: 21.067 Din
60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
; Št. 1159.	1555 3—2
Razglas.
Javna licitacija za adaptacijo cestarske hiše ob j Trojanski državni cesti v Zgornji Polskavi; se bo I vršila dne 20. avgusta 1928. ob 11. uri v sobi ' št. 51 gradbene sekcije v Mariboru.
Proračunjena vsota: 80.856 Din 41 p.
! Podrobni razglas je bil objavljen v Uradnem ; listu 67 z dne 17. julija 1928.
j	Gradbena sekcija v Mariboru,
I	dne 14. julija 1928.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II., dne 1. junija 1928.
E 106/28—12.	1613
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta. 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin:
Št. 5158/11.	1534 2—2
Nabava raznih vijakov in privarilnih koncev.
Podpisana direkcija nabavi dne 3 0. julija 1 9 2 8. ob 11. uri s pismeno direktno pogodbo razne vijake in privarilne konce.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, se sprejemajo do zgoraj navedenega roka.
Pogoji in specifikacije se dobivajo v pisarni podpisane direkcije.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 10. julija 1928.
Št. 5113/n.	1535 2—2
Nabava cevnega instalačnega materiala In izolirane žice.
Na podstavi Členov 82. do 98, zakona o državnem računovodstvu nabavi podpisana direkcija dne 31. julija 1 928. ob 11. uri s pismeno pogodbo različen cevni instalni material in izolirano žico.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se pošljejo v dveh izvodih; ceno je postaviti franko Velenje, vštevši državne davščine, in označi naj se dobavni rok.
Specifikacija in pogoji se dobivajo v pisarni podpisane direkcije.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 12. julija 1928.
Št. 1397.	1466 3—2
Razpis učnih mest.
Odbor za vzdrževanje višjih razredov na državni realni gimnaziji v Murski Soboti razpisuje za šolsko leto 1928./1929. štiri učna mesta, in sicer:
2	učni mesti za slovenščino in srbohrvaščino;
1 učno mesto za francoščino in nemščino; in
1 učno mesto za matematiko in fizike.
Prošnje naj se vlože do dne
1. septembra 192 8.
pri ravnateljstvu državne realne gimnazije v Murski Soboti. Prednost imajo diplomirani, odnosno deloma izprašani profesorski kandidati.
Namestitev izvrši velika občina Murska Sobota.
Službeni prejemki so isti kakor v državni službi in leta, prebita v samoupravni službi, se štejejo v državno službeno dobo.
Prosilci pa se morajo zavezati, da ne zapuste službe vsaj do konca šolskega leta.
V Murski Soboti, dne 4. julija 1928.
Predsednik: Josip Benko s. r.
Razne objava.
1562	Poziv ua občni zbor.
Socialistična tiskovna zadruga, r. z, z o. z. v L j u b 1 j a n i, sklicuje svoj redni občni zbor na nedeljo dne 2 9. julija 1928. ob desetih v prostore «Ljudskega doma» v Mariboru z naslednjim dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnika.
2.	) Poročilo predsedništva,
3.	) Sklepanje o likvidaciji zadruge.
4.	) Raznoterosti.	Upravni odbor.
1557	Razid društva.
«Orliški krožek» v Laškem se je po sklepu občnega zbora z dne 15. maja 1928. prostovoljno razšel.
V Laškem, dne 16. julija 1928.
’	J J	Odbor.
1,560	Razid društva.
Društvo «Orjuna» v Središču se je po smrti svojega predsednika meseca novembra 1927. prostovoljno razšlo.
V Grabah, dne 17. julija 1928.
Anton Kukuvec s. r., bivši podpredsednik-
1524 3-3	Objava.
Izgubil sem službeno legitimacijo za nošenj® orožja, ki jo je izdala dne 5. novembra 1927. št. 2616/27 sreska uprava finančne kontrole v Dravogradu na ime: Nikola Korač, podpreglednik finančne kontrole v Pernicah.
Proglašam jo za neveljavno.
Nikola Korač s. r., podpreglednik.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.