SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrske: V« leta K 2-— V» leta K t'— cele lete K *•— za Nemčijo:	»	„3—	„	„6—	„	»12 — ost. Inozemstvo:	„ fr. 3-50	„ fr. 7'—	„ fr. 14—		Uredništvo in upravništve: Frančiškanska ulica štev. 16. Naročnina za Amerike znaša celoletne 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljene petltne vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto III.	Posamezna številka 26 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ezira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 25.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1914. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Bolgarske žene v Plovdivu kamenjajo^generala Stojlova v svojem ogorčenju nad bratomorno vojno.
DR. VELIMIR DEZELIČ:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji- Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
A ves ta lesk ga ni tako presenetil, kakor tri osebe, ki so sedele ob zlatu in ga preštevale. In vsi ti so bili njegovi znanci. Tu je bil žid Abraham, in oba „panterja“ pokojnega Abubekra, njegovi mučitelji, katerim je le po Solimanovi milosti ušel, iz žrela.
— Čakajte lopovi — mu šine po glavi. — Prav dobro ste mi naleteli. Prišel je čas osvete. Poglejmo, kaki junaki ste. Ali najprej je potrebno, da slišim, o čem se razgovarjate. Gotovo ni to pošten denar.
In Strezinja jame prisluškovati.
Za nekaj trenutkov je že vedel za njihove skrivnosti.
Bili so to v resnici pravi razbojniki, ki so v vojni opravljali tudi špijonske posle in sicer na obe strani.
— Lopovi! Zaslužili ste, da vas kaznujem. Biti hočem meč v roki božje pravice.
Strezinja se splazi nazaj.
Prešlo je dokaj časa, predno se vrne.
V tem so razbojniki naprej žvenketali z zlatom, ki se je lesketalo v mesečini in prižganem ognju . . .
Naenkrat se zasliši strašen krik.
Zid Abraham se je vrgel na kolena in molel kvišku obe roki. Drhtel je po vsem telesu, kakor šiba na vodi.
— Ali si zblaznel, žid? — vzklikne eden izmed razbojnikov. A žid je prebledel kakor stena in ni mogel spregovoriti besedice. Samo z roko je pokazal proti vratom. .
Sedaj se ozreta tudi razbojnika in planeta na noge in iz rok jima pade zlato. Na vratih se je pojavilo neko grozno in strašno bitje brez glave.
Bil je to orjak, in v rokah je imel ogromen meč.
Niso se še niti prav zavedli, kar zakriči prikazen s strašnim glasom:
— Lopovi! Vaša zadnja ura je odbila. Rešitve ni več. Jaz sem gospodar tega gradu, ki je živel pred tisoči leti.
Na te besede okamene razbojniki. Ali eden se za hip zopet osvesti. Nikakor mu ni šlo v glavo, da bi bil to duh in zato izdere meč in plane na prikazen.
Ali ta ga pričaka in s strašnim udarcem mu razcepi glavo.
Razbojnik pade brez glasu.
Ko vidi to drugi razbojnik, poleti k oknu. ki je bilo na drugi strani in skoči v globino.
Sedaj se obrne prikazen k Abrahamu. Ta je bil skoraj brezzavesten od strahu.
Ko se mu je prikazen približala, jame lomiti z rokami in se zvijati kakor kača.
— In kaj naj storim s teboj, izmeček človeštva. Da ti porinem meč skozi grlo?
— Milost, milost — je vpil Abraham in solze so mu drhtele po licu. Kaj vam bo lažje, če me usmrtite.
— Imaš prav. Daj sem denar in od-beži, da te več ne vidim — vzklikne prikazen.
Pri tem dvigne meč in ga s ploščatim delom udari po plečih, da je bednež zastokal od bolečine.
Zid Abraham si ni dal dvakrat reči, naj pobegne. Skočil je na noge in izginil v temni noči.
Strezinja pa vrže raz sebe masko in se pripogne k zlatu.
— Bil bi bogat, ako bi bili ti denarji moji. Ali ta denar ni pošten. Ko se vrnem, postavim z njim cerkvico na najlepšem mestu svoje domovine. Morda mi bo Bog dobrotljiv, da mi dodeli Fatimo.
XXV.
Ko se je Strezinja drugo jutro vzbudil, se mu je zdelo vse to, kar se je dogodilo, kakor sen Ali, ko je v žepu začutil denar, se je glasno nasmejal. Spomnil se je vsega. Izmolivši svojo jutranjo molitev je zajahal konja in odjezdil v smeri proti Kordovi. Tokrat ni slišal nobenega bojnega hrupa, nobenega vpitja v šotorih, Morda je že vse dokončano — pomisli — in sam Bog ve, kako? Ali je zmagal Muhamed ali Soliman ? In če se je bitka sploh odločila? To bi bilo dobro, če bi vedel. Lahko bi javil Wadhi el Ameriju. Njegovo odposlanstvo obvisi prav za prav v tem, kdo je zmagovalec. Ta misel mu ni šla iz
i-a
Zagreb pod Jankom Holjcem: Nova plinarna.
glave. Ako se vrne v bližino bojišča, bi bilo lahko nevarno zanj. Pa tudi Soliman bi ga vprašal, kaj je delal celi dan, kaj še le prejšnji dan in celo noč. Vsekakor je bilo nevarno izvedeti, kaj se je dogodilo, a v njegovi glavi se je vgnezdila misel, da je nujno in tudi edino pametno, da zve za zmagovalca. In obrnil je konja proti bojišču.
Zagreb pod Jankom Holjcem: Betoniranje in asfaltiranje Mihanovićeve ulice.
Ni se zmotil. Niti dobre četrt ure ni jezdil, da je prišel v podvznožje brega, s katerega je lahko pregledal bojišče. Bilo je nastlano s trupli. Gavrani so se pasli po njih in solnce je sušilo kri v odprtih ranah. A drugače je bilo bojišče pusto. Vojske so se oddaljile. Neverjetno se mu je zdelo sicer to, a vendar je bila resnica.
Stopil je s konja in vodeč konja za uzde, je šel na bojišče, da vidi mrliče. Strese ga, ko je videl mrtva trupla ljudi, ki so še včeraj gledali zdravi in veseli božje solnce. Da bi lahko govorili, vprašal bi mrliče, da mu povedo resnico. A mrliči molče. In tako je stopal od mrliča do mrliča in gledal v njih nema lica, a odgovora ni dobil. Bog ve, kje so sedaj vaše duše in zdi se mu, da sliši udar src od tisoč in tisoč ljudi in posluša glasno dihanje njihovih prsi. Njih lica se mu zdijo, kakor bi se režala, lasje ježili, njihove oči,
kakor da se odpirajo, a roke dvigajo proti njemu. Zdi se mu, da mu kličejo: Tujec, po kaj si prišel, da nam kališ mir. In Strezinja dvigne roko in se pobožno prekriža. Neumnost! Mrtvi ne govore in kaj mu naj store, ko ni ničesar zakrivil.
— Glej, se pripogne nad nekim mrličem — ali ni to sinovec silnega Sancha? V resnici — in Strezinja je spoznal mladca. — Koliko let bi še lahko živel! Kako slavno bi se lahko vojskoval proti polumescu, si spletel lavoriko za krst častni in svobodo zlato, a glej, tako mlad je moral oditi k očetom.
Na bledem licu niso več cvetele rože in junaška desnica je bila odsekana. Dolgi lasje so bili prepojeni s krvjo. Oči so bile odprte in steklene, a usta odprta, kakor da žele še nekaj povedati. Zaman, mladi Španjolce. Nikdar več ne boš govoril s Hrvatom, in kdo ve, morda bi mu sedaj povedal marsikaj za celo njegovo bodočnost. Kaka bo ta bodočnost? Ali pride srečno do Wadhe el Amerija ? Ali bo videl kdaj svojo Fatimo?
Smrt mladega junaka je globoko pretresla Strezinjo. In dolgo je gledal v lice mrličevo. Ko se je zopet vzdramil in se ogledal, je zapazil, da hodita med mrliči dva vaščana in jih plenita. Odloči se, da ju vpraša, kdo je zmagal.
Ko sta ga zapazila, sta se vstrašila in hotela pobegniti, a Strezinja je zaklical:
— Ne bojta se! Povejta mi, kdo je zmagal, Muhamed ali Soliman.
Vaščana pokimata z glavo in molčita.
— Zakaj ne govorita. Jaz sem pravkar dospel sem in ne morem vedeti, kdo je zmagal.
— A tako — reče starejši vaščan. — Zmagal je Soliman in je že krenil proti Kordovi.
— Za Boga — vzklikne Strezinja sam pri sebi. — Morda še pridem celo prepozno v to nesrečno Kordovo. Tega bi mi še trebalo, da se osramotim. V tej prokleti službi kalifa se mi je to že enkrat primerilo. Ako bi bili vsi poslanci taki, potem gorje kalifom. Sedaj je treba, da krenem po cesti in ne čez gore. Neprijateljska vojska me ne bo več zadrževala.
Poslovivši se od vaščana, je zajahal konja in v urnem diru odjezdil proti Kordovi.
XXVI.
Sam sebi se je čudil, da je prišel tako naglo do Kordove. A še bolj se je čudil, ko so ga stražniki pri vratih spustili urno v mesto.
A to se mu je takoj pojasnilo, ko se mu je približal vratar in mu rekel:
— Gospodar, ako hočeš, pa osrečiš dete, ki je bolno.
— Kako dete?
— To dete sem jaz.
— In tebe naj osrečim. Kako bolezen imaš?
— Moja bolezen je moje siromaštvo. Nag sem in bos in denar, ki ga zaslužim moram vreči v žrelo svojih otrok.
— Želiš torej, da ti dam miloščino?
— O ne! Dobro vem, kaj govorim. Po vsem opisu, ki mi je poznan, po tvoji lepoti in jeziku, po naglasu in vsem vidim, da si ti Hrvat. Ti si Strezinja ... Ti si Hrvat...
— Da, Hrvat sem. Ponosen sem celo na to, zakaj veliki ljudje v vašem cesarstvu so baš Hrvati.
— Tega nikdo ne taji in ravno to je vzrok, zakaj te prosim.
— Govori torej, česa želiš. Ako mi je v moči, ti pomorem.
(Dalje prih.)
Umor velikega vezirja — Mahmuda üevketa paše.
Iz Carigrada je prišla vest, da je padel turški v veliki vezir in vojni minister Mahmud Ševket paša od rok zavratnih morilcev. V v četrtek dopoldne se je peljal Mahmud Ševket paša v svojem avtomobilu na Porto. Na poti s trga Bajadoz na cesto Tramvy je naletel avtomobil na pogrebni izprevod in se je moral ustaviti. V
Betoniranje in tlakovanje ceste do Podsuseda.
tem momentu so priskočili neznani ljudje ter začeli streljati proti avtomobilu. Težko ranjen se je peljal veliki vezir v vojno ministrstvo, kjer je izdihnil. Njegove zadnje besede so bile: „Oh moj narod! Ti izdajalci države! Allah il Allah...“ Ustreljen je bil tudi njegov adjutant Ibrahim paša.' Aretirali so nekega Topala Tevfika, rodom Arbanasa s Kosovega, ki je na sumu, da je glavni storilec. Sicer pa je bil ves atentat obširen in premišljeno delo: mrtvaški izprevod je bil fingiran in krsta brez mrliča, samo da se je moral ustaviti avtomobil. Vse polno je bilo sozarotnikov
Gradnja cerkve sv. Blaža na Prilazu.
tudi po sosednjih ulicah, kjer so streljali, da bi zbegali policijo. Skupno cenijo, da se je udeležilo umora neposredno in posredno kakih 50 do 100 ljudi. Presenečenja pa zlodejstvo ni zbudilo nikakega. Že več dni je bil prepričan ves Carigrad, da plava smrt nad glavo Mahmuda Ševketa paše. Vsled mnogobrojnih svaril se je bil obdal siromak s celo armado straž in detektivov, toda vsi skupaj ga niso mogli rešiti smrti. — Mahmud Ševket je bil zadnji čas poleg Enver beja najmočnejša politična osebnost v Turčiji. Leta 1909. je prikorakal na čelo solunske armade v Carigrad, prisilil Abdula Hamida k odstopu in pomagal s tem Mladoturkom do zmage. Tudi v sedanji katastrofi Turčije je bil ena izmed redkih bistrih glav in nesebičnih značajev, ki so ostali njegovi poraženi domovini. Vsled mladoturškega puča dne 23. januarja t. 1. se je povzpel na mesto velikega vezirja; z železno roko je poizkušal privesti Turčijo po porazu čataldške armade v varne vode in do novega pro-cvita. Toda prijatelji starega režima so hoteli maščevati smrt Nazima paše; morilčeva krogla je prebila možgane Mahmuda Ševketa in poslala njegovo pošteno vojaško dušo v raj,, o katerem pravi Mohamed, da leži v senci mečev. Osveta je zadela Turčijo samo.
Svetovni škandal na Ogrskem.
V nebo upijoče sramotne razmere na Ogrskem so dosegle svoj višek: poslanec Desy, ki je imenoval ministrskega predsednika dr. Lukacsa „največjega panamista (goljufa)“ na svetu, je bil pred sodiščem oproščen in država obsojena v plačilo 2067 K sodnih stroškov; to se pravi: obravnava je dognala dejstvo, da sedi na stolcu ogrskega ministrskega predsednika slepar, ki si je dal izplačati od Ogrske banke v politične namene svoje 4 milijone kron!
— Ta škandal pa ni ostal osamljen: v ogrski zbornici je sledila seja, v kateri je podal panamist Lukacs demisijo; prišlo je do velikanskih demonstracij opozicije proti vladnemu nasilju. Predsednik grof Tisza je dal nato poklicati parlamentarno stražo, da iztira opozicijo iz parlamenta; in pri tej priliki se je zgodilo, da je neki Gero, stotnik straže, pobil poslanca Hedervaryja s sabljo na posvečenih tleh parlamentarne dvorane! Zdelo bi se, da je s tem napolnjena mera grehov, ki sramote državo pred
Začetek regulacije Kaptola (Pod Zidom).
celo Evropo. Toda Lukacsev naslednik v ministrskem predsedništvu je postal grof Tisza, ki vlada načeloma samo z bajoneti in surovo silo, in zloglasnemu Čuvaju sledi na Hrvaškem baron Rauch, desna roka Tiszova. Takšna so zdravila, ki jih dajejo bolni Avstriji — s takšnimi razmerami hočejo storiti donavsko monarhijo „privlačno_za izvenavstrijske'Jugoslovane“!
LI - i P* I
-
Novourejeno Štrosmajerjevo šetališče z betonskimi stopnicami, ki vodijo do njega.
% š
Novourejeni Jezuitski trg z	Gradnja podvožnjaka izpod že-
Roksandičevem kipom „Borba“	lezn.ške	v Kum.čicevi
v Zgornjem mestu.	U|ICI•
Arhitekt Janko Holjac, ponovno izvoljeni načelnik mesta Zagreba in nekatera javna dela, začeta ali dovršena pod njegovim dosedanjim načelnikovanjem.
Tržaške volitve.
Izid občinskih volitev, ki so se vršile v Trstu dne 9. t. m., je jako časten za naše zavedne narodne Tržačane. V 1. okraju II. okoličanskega volilnega razreda je zmagal slovenski narodni kandidat A. Miklavec s 580 glasovi absolutne večine; med slovenskim narodnim kandidatom dr. Ju-stom Pertotom in soc. demokratom J. Kopa-
Skandal na Ogrskem: Poslanec Zoltan Desy,‘ki je pred sodnijo dokazal ministrskemu predsedniku Lukacsu njegove nesnažne kupčije.
čem'—'ožja volitev; v3. volilnem okraju sta zmagala slovenska narodna kandidata dr. verne in ötefan Ferluga z 1066 glasovi absolutne večine. V 3. volilnem okraju IV. mestnega volilnega razreda sta prišla slovenska narodna kandidata dr. Rybar in dr. Slavik v ožjo volitev z italijanskima liberalcema; istotako slovenski narodni kan-didatje dr. Černe, Kravos in Muha v 4. volilnem okraju. Pri ožjih volitvah v 2. oko-ličahskem volilnem okraju je zmagal dr. Just Pertot z 1279 glasovi proti 777 glasovom, oddanim za sodruga Kopača. — To so gotovo lepi uspehi, ako vpoštevamo, da so šli Nemci in Lahi složno v boj zoper Slovenstvo. In kdor ve, kako ljut in težak je v Trstu volilni boj, se pridružuje od srca priznanju celokupnega naroda za naše vrle tržaške volilce!
Naše slike.
Bolgarke nočejo vojne s Srbijo! Mesto Plovdiv na južnem Bolgarskem je bilo te dni pozorišče pravcate ženske revolucije: Bolgarke so demonstrirale proti vojni. Vsaka vojna vodi za sabo kugo in lakoto, a plovdivske žene nočejo lakote zaradi bratomorne vojne s Srbijo in Grško. Ko so slišale, da zavlačuje bolgarska vlada zaključek miru, in izvedele kljub cenzuri, da odhajajo na bojišče nove čete, jih je pograbil obup; ob 10. uri so se zbrale z otroci na rokah pred mestnim zapovedni-štvom. General Stojlov, mestni zapovednik, jih je pozval, da naj pošljejo k njemu deputacijo, ki mu sporoči njihove želje. Žene so res izbrale osem najstarejših, ki so šle in izjavile mestnemu poveljniku, da jim je dovolj osemmesečnega trpljenja: deca jim strada, in nikogar ni, da bi obdelal polja
ia vrtove. One da nočejo vojne z Grško in Srbijo, one hočejo ali denarja ali pa moženazaj. Že med nagovorom tega odposlanstva je padalo prvo kamenje skozi okna mestnega zapovedništva; suhe, ogorele ženske so merile vrlo dobro. Pobile so okna, kamenita toča je padala v sobe in malo da ni ubila generala. Hitel je v kočijo, ki ga je čakala pred mestnim zapovedništvom, da bi se odpeljal domov. Toda žene so ga preganjale s klici: „Denarja! Denarja!“ Izvlekle so ga iz kočije in ga preteple neusmiljeno; ves krvav je pobegnil general na kolodvor in telefoniral odondot po vojaštvo, ki je napravilo red z bajoneti. Zdaj straži trg pred mestnim zapovedništvom cel bataljon, in ženskim je strogo prepovedano, približati se zapoved-niški palači.
Vodovod Cerknica - Rakek. Občini Cerknica in Rakek sta dobili krasen vodovod, ki ga namerjajo še podaljšati do Planine, tako da bo eden največjih in najpomembnejših na Kranjskem. Dela so trajala od jeseni 1. 19010 do pomladi 1. 1912.; vsa zgradba je stala 420.000 K, h katerim je prispevala država 168.000 K, deželni zboljševalni zaklad 126.000 K in občini sami 126.000 K. Izvršila je delo domača tvrdka Josip Lončarič v Ljubljani. V svoji sedanji razteznosti meri vodno ocevje 30 km dolžine; voda se dovaja iz močnega izvirka, 8 km od Cerknice in 653 m nad morsko gladino, ki daje v največji suši nad 6 1 vode v sekundi. Novi vodovod, ki pomeni veliko dobroto za prebivalstvo teh krajev, je vzlasti zasluga g. državnega poslanca dr. Ignacija Žitnika, ki je s svojim prizadevanjem največ pripomogel, da se je uresničila ljudstvu ta davna želja.
Slovenskim ognjegascem v zgled priobčujemo današnjo sliko: sevniško in raj-henburško požarno hrambo na skupnem izletu; sevniška požarna hramba se je iztrgala letos po dolgih in težkih borbah nemškutarjem iz rok. Naj jo posnemajo tudi ostale, ki tega še niso storile!
Za načelnika mesta Zagreba je bil zopet izvoljen dosedanji načelnik, arhitekt Janko Holjac, ki si je pridobil za napredek mesta že v svoji prvi dobi velikih zaslug. O njegovem neumornem trudu za moderniziranje Zagreba priča cela vrsta slik, ki jih objavljamo v današnji številki.
f Alojzij Arnuš. Dne 5. majnika so nesli pri sv. Lenartu v Slov. goricah k
večnemu počitku krčmarja g. Alojzija Arnuša, moža krepkega značaja. Kljub temu, da mož ni užival v svoji" mladosti več kot ljudskošolsko izobrazbo, je izpolnjeval pokojnik veliko bolje dolžnosti značajnega Slovenca kakor marsikateri somišljenik — akademik. Zaničevanje, zasledovanje, oči-vidna gmotna škoda — nič ni bilo v stanu skriviti mu tilnik pred nemškutarsko domišljavostjo. Poslednje časti mu niso izkazali samo ožji somišljeniki, marveč vsi Slovenci brez izjeme in celo tudi njegovi narodni nasprotniki. Umrl je kot cel mož.
Škandal na Ogrskem: Grof Tisza, Lukacsev naslednik v ministrskem predsedstvu, na čigar povelje je napadla straža opozicijo z orožjem.
NOVICE.
Redlovo vohunstvo. Ruski vojaški krogi izjavljajo odkrito, da je Redlovo vohunstvo Rusiji neizmerno koristilo. Trde, da če tudi vse mobilizačne načrte izpremene, bi to le malo koristilo, ker imajo Rusi v rokah ves tajni materijal avstrijskega generalnega štaba. Pripoveduje se pa tudi, da je Rusija v nespretnosti svojih agentov sama povzročila, da so na Dunaju postali na Redla pozorni in da so
ga zasledili. Redi je tudi pred dvema letoma ovadil barona Ungern-Sternberga kot avstrijskega špijona, da je odstranil neljubega mu avstrijskega vojaškega atašeja grofa Spalogija.
Švabske srake s slovenskim pavjim perjem. V mednarodni razstavi v Monakovem je razstavljen tudi „Simson“, ki ga je ustvaril kipar Friderik Gornik. Kakor že ime kaže, je ta slovenskega pokolenja, doma s prevaljske okolice. Kakor druge, tako slavijo koroški Nemci tudi tega kot „nemškega“ umetnika. Pribiti je treba take stvari, da se vidi, kako so in kako še sedaj koroški Slovenci podpirajo „nemško“ kulturo.
Železniški minister na Kranjskem. Železniški minister baron Förster je prišel preteklo nedeljo na Kranjsko, da si ogleda zgradbo belokranjske železnice. Železniškega ministra je spremljal na njegovem potovanju deželni glavar dr. Šušteršič.
Samomor ljubljanskega stotnika. Z Goriškega nam poročajo: Na Srednjem na Ročinjem je nastanjen oddelek vojakov-pla-nincev s stotnikom po imenu Fritsch. Ta stotnik ni bil le strog predstojnik, marveč strašen mučitelj vojakov; vsi so se ga bali. Ko je bilo le preveč muke, so se pritožili radi njega vsi vojaki od prvega do zadnjega. Vršila se je preiskava in pokazt.lo se je, kako neusmiljeno je ravnal z vojaki. Iz strahu pred posledicami in iz jeze se je Fritsch ustrelil. Pokopali so ga v Gorici.
Rezervni pomorščaki pridejo končno te dni na trajen dopust.
Marogasti legar v Trstu. — Na Lloy-dovem parniku „Vorwärts“ je obolelo več oseb na marogasten legarju. Bolniki so v infekcijski bolnišnici. Tudi izventržaški zdravniki hodijo gledat to izrodno bolezen.
Velikansko darilo. Avstrijski ministrski svet je sklenil dati radijski postaji dunajske Splošne bolnišnice v svrho zdravljenja raka na razpolago 1 gram razija, ki je vreden pol milijona kron.
Panama. Ta beseda, ki se zdaj zopet mnogokrat rabi in je bila osobito v veljavi v zadnjem procesu ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa proti Zoltanu Desyju, izvira iz Francije. Rabili so jo za polom podjetja, ki je gradilo panamski prekop v Ameriki. Podjetje je ustanovil Ferdinand pl. Les-seps in naloga tega podjetja je bila, da zgradi prekop, ki bi vezal Atlantski ocean s Tihim oceanom ter bi tako delil Ameriko v dva dela. Polom tega podjetja je bil leta 1888. in ni imel za posledico samo izgube 1500 milijonov frankov za akcijonarje družbe, nego tudi političen škandal. Izvedelo se je namreč, da se je dala republikanska stranka z ministri in poslanci vred podkupiti od panamske družbe. 510 poslancev zbornice,' med njimi
šest ministrov, je bilo obdolženih, da so si pustili izplačati dva do tri milijone frankov. Vrhtega je družba podkupila različne časopise, banke in privatne osebe. Najprej so zaprli ravnatelje družbe, (med njimi tudi Ferdinanda
Lessepsa in slovečega Eifla, zgraditelja znanega orjaškega stolpa v Parizu) in obsodili so jih radi bankrota na težke zaporne kazni. Pozneje so jih pa obtožili tudi še radi podkupljivosti in je dobil Karl pl. Lesseps, sin Ferdinanda pl. Lessepsa, eno leto in bivši minister Baihaut, ki je priznal, da je vzel 750.000 frankov na pet let zapora. Od onih, ki so faktično podkupovali, je izvršil baron Reinach samomor, glavna krivca Herz in Arton pa sta pobegnila. Nato so se ustavile nada-Ijne obtožbe. Vzlic temu pa je moralo več tedanjih znamenitih francoskih politikov, kakor Freycinet, Roche, Flouquet, Rouvier in drugi, zapustiti politično življenje.
Lovljenje ptic v Italiji prepovedano. Po sijajnem Luzzatijevem govoru je sprejela italijanska komora zakon, ki zabranjuje lovljenje ptic selilk; za tiste, ki bi ravnali zoper to prepoved, so določene velike denarne in zaporne kazni.
Osemletnica samostojnosti Norveške je bila dne 7. junija. Ta dan je Norveška, ki* je bila dolgo združena s Švedsko po personalni uniji, pretrgala to vez, ki je bila njej še vedno prežka. Težnja po prelomu je živela že prej, a 1. 1905. je dozorela popolnoma. Na čelu zarote so stali: ministrski predsednik Michelsen, predsednik storthinga Berner in glasoviti raziskovalec severnega tečaja Frith-jof Nansen. Narod jim je bil skrivaj tako
vdan, da so mogli v popolni tajnosti mobilizirati vojsko in jo poslati na mejo. Ko se je to zgodilo, je sklenil storthing enoglasno, da bo imela Norveška od 1. aprila prihodnjega leta samostojna diplomatika zastopstva. Nor-
vežani so samo čakali, da kralj ne odobri tega zakona, kajti že 7. junija je storthing enoglasno odstavil kralja in proglasil, da je unija s Švedsko prekinjena. Težko dihaje je čakala Evropa novih dogodkov; Švedska se je že začela oboroževati, in velik del naroda je bil odločno za vojno. A do tega ni prišlo. V popustljivosti je prednjačil Švedom sam sivolasi kralj, ki se je radovoljno odrekel prestolu naroda, ki ni maral zanj. Nato so si izbrali Norvežani sina danskega kralja, ki je zavladal pod imenom Hakon kot prvi kralj neodvisne Norveške.
Pouk s kinematografom. Za uporabo kinematografa v šoli bo zelo poučen poizkus, ki ga namerjajo v Ameriki po prizadevanju slovečega izumitelja Edisona. „Upam, da popolnoma preženem knjigo iz šole“, se je izrazil Edison, „vsaj poizkušal bom. Otroka bodo zanimale žive slike v šoli tako, da mu ne bo prezgodaj hiteti k pouku. In pouk z očesom je najnaravnejša pot. Pravkar delamo z vso vnemo na priredbi filmov, s katerimi se bodo otroci učili abecede.“ V načrtu pa imajo Edison in njegovi sotrudniki osemletni šolski pouk; takšno šolo, kjer bo nadomeščal kinematograf vse učne knjige, otvore prihodnje leto v mestu Orange v Novem Jerseyu" (Združene države).
Pred rezervarjem v Ivanjem selu. (Fot. J. Kavčič v Cerknici.)
Zajetje izvirkov v Podslivnici. (Fot. J, Kavčič v Cerknici.)
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	19. nadaljevanje.
vetrt ure nato je bila Jerica od nog do glave angleška dama v elegantno skromni popotni obleki; zunanja podobnost je bila tako popolna, da se je začutila lady Helena sama in se navdušila za ta posel tako zelo, da je začela tudi ona oblačiti Jeri-čino odelo.
Novi vodovod Rikek - Cerknica: Prekop glavne ulice v Cerknici. (Fot. J. Kavčič v Cerknici.)
„Paziva samo, da naju čez dan ne vidi kdo v obraz. Zvečer sva brez skrbi... Zdaj pa sediva k oknu, tako da bova kazali vratom hrbet; jaz imam tu svinčnik in nekaj papirja, kar sem oboje ukradla Halilu, ko sem bila ob sinočnjem posetu Alija Kemala v njegovem stanovanju. Pisali bova pisemca ..."
„Pisemca?“ seje zavzela Jerica. „Komu neki?“
„Nobenemu in vsakomur; to je dovolj jasno. Napisati morava vsaka čim največ listkov, ki jih nasloviva na angleško poslaništvo. Pot, po kateri naju bodo vodili nocoj, nama utegne dati priliko, da jih raztrosiva nekaj po pripravnih krajih. Kaj lahko se zgodi, da jih pobere kdo in jih odnese, kamor so namenjeni.“
To rekša si je podložila knjigo in začela pisati na kolenih:
„Rešite lady Heleno R*** in Jerico Javornikovo s Kranjskega v Avstriji! Ob tej uri se nahajava prej ko ne v oblasti Alija Kemala, oficirja v sultanovi arbanaški gardi, in njegovega brata Ise Kemala, ki je študiral na Dunaju. Kaj se zgodi z nama, ne vem; mogoče naju povlečeta tja gor v Albanijo samo. Do te ure sva bili jetnici v vili Halila beja, znanega po vsem Carigradu kot največjega razuzdanca. Ti podatki naj služijo v ravnanje; lady Helena R*** se obvezuje, povrniti iz svojih sredstev vsako nagrado, ki bi jo visoko poslaništvo izplačalo prinašalcu tega pisma.“ „Podpišiva obe,“ je dejala nato.
Ko je bilo pismo podpisano, ga je zložila ih ga zalepila z raztopljenim slad-
korjem, ki ga je bila pripravila v majhni čašici za kavo. Naslov je napisala v francoskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku takole:
„Kraljevsko britansko poslaništvo v Carigradu. Najditelj naj odda ta list nemudoma proti obilni nagradi.“
V teku dneva sta porabili ves papir in napisali do dvajset takšnih pisem.
„Razdeliva si jih: vsaka polovico!“ je velela lady Helena. „Ko napoči ura, jih skrijeva, kakor se bo zdelo kateri najbolj primerno; jaz na vašem mestu bi jih spravila v rokav. Kadar jih bova spuščali na tla, morava paziti . . .“
„Da naju nihče ne vidi,“ je menila Jerica.
„In še nekaj: da storiva to po krajih, kjer bodo pisma zaznamovala tudi najino sled; tako na primer na morskem bregu in na važnih razpotjih. Glejte torej, da boste odhajaje povešali glavo in jo obračali proti senci; ako bi vas kdo ogovarjal, dajte mu razumeti z visokomerno gesto, da se ne marate niti meniti z njim. Z vami pojde iz hiše tudi moja prtljaga, to je, majhen kovčeg, v katerem imam ravno najpotrebnejše za na pot; če se ne vidiva več, ga smatrajte za svojo last; ako ostaneva skupaj, nama bo služil obema — ako pa se ponudi prilika, izgubiti ga s pridom, mu tudi ne bova prizanašali.“
Jerica se je morala res čuditi daleko-gledni bistroumnosti te ženske; iz katere je bila napravila sila celega vojskovodjo. Preden pa je mogla izraziti svoje priznanje, je udrla v sobo stara sužnja, odurna babnica, ki je bila zoprna Jerici že v prvem trenotku. Prišla se je zahvalit za vest, ki jo je bila sporočila lady Helena po Lejli: da daruje spričo svojega bližnjega odhoda iz Halilove hiše vso vsebino svojih dveh velikih kovčegov njej in zamorskim služabnikom. Lady Helena in Jerica, ki nista niti mislili nanjo, sta se vrgli naglo druga drugi okrog vratu, tako da ni bilo mogoče razločiti obrazov. Lejla pa je skočila babnici naproti in jo začela riniti proti vratom, razlagaje ji v okorni turščini:
„Pustiti lady! . . . Lady zelo žalostna — lady plakati! . . . Vse dobro, samo ne motiti lady . . .“
Toda babura se ni dala odpraviti, ne da bi pokazala vsaj nekoliko svojo hvaležnost; priskočila je še enkrat in pritisnila svoje ogabne ustnice na Jeričino roko. Šele
nato je ubogala Lejlo in izginila z neštetimi pokloni.
Jerica se je nehote zasmejala:
„Hvala Bogu! Zdaj naju zamenjavajo v resnici . . . Izkušala bom torej igrati lady Heleno po svojih najboljših močeh !“
Najbolj sta se bali obedve, kaj bo, če ju poseti Halil bej, preden se jima posreči zvijača; toda lady Helena je prepričevala Jerico, da si ne bo upal po svojem sinočnjem neuspehu.
„Prepričana pa sem, da prilomasti, kakor hitro se zapro hišna vrata za nepravo lady Heleno!“ je dodala.
Novi vodovod Rakek-Cerknica: Zajetje v delu v Podslivnici; izvirnik. (Fot. J. Kavčii; v Cerknici.)
„Moj Bog!“ je vzkliknila Jerica v strahu za svojo velikodušno tovarišico in se je oklenila z obema rokama.
„Ne bojte se! Mene ščiti grožnja Alija Kemala, ki se ga Halil bej boji kakor črv pete; in če nihče drugi — se ščitim sama. Sklepam pa po vsej pravici, da me reši Ali Kemal takoj, kakor hitro bo imel vas na varnem, in da bo trajala najina ločitev kvečjemu par ur!“
Izkazalo se je, da je računala lady Helena povsem pravilno; Halil bej se ni pokazal ves dan do večera.
Slovenski ognjegasci: Rajhenburška in sevniška požarna hramba, ki se je iztrgala po dolgi borbi iz švabskih rok, ob skupnem izletu na Blanco pri Sevnici.
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. -----------^
Nestrpna vznemirjenost se je polastila obeh, ko se je pordečil izrezek neba za oknom — vznemirjenost, ki je rastla in postajala tem neznosnejša, čim gostejši je prihajal mrak. Hrup ulic je pojenjaval; le tu in tam se je začul osamljen krik, ropot voza ali lajanje psov, ki se je dvignilo, zaorilo v turobnem zboru in zamrlo. Duša
leni in ji poljubiti roko . . . Toda oholi Arbanas je sunil babo z nogo, da je veknila in se sesedla v kot; nato je segel Jerici pod pazduho in jo odvedel, govoreč ji namenoma glasno in slišno:
„Oprostili boste, mylady, da vas vznemirjam tako pozno; mudi se pač, in moj brat vam hoče ponuditi drugo bivališče,
Zaprt voz je čakal nedaleč od hiše. Ali Kemal jo je posadil vanj in prisedel, mrmraje ji razburjene, nerazumljive besede, nekaj v francoščini, nekaj v svojem trdem in divjem domačem jeziku. Kočija je drdrala prav malo časa; ustavila se je mahoma, in ko sta skočila Kemalova vojnika s svojega sedeža na kozlu ter odprla
Alojzij Arnuš t: Veteranski društvi pri Sv. Lenartu in Sv. Ani v Slov. Goricah v pogrebnem izprevodu pok. A.ojzija Arnuša.
je trepetala v prsih Jerice in lady Helene, zakaj napovedana jima ni bila nobena gotova ura: vsak trenotek se je mogel pojaviti Ali Kemal — vsak trenotek pa se je utegnil tudi zgoditi nepričakovan slučaj ter pokvariti in preprečiti ves načrt Jeri-čine rešitve. Prvikrat v svojem življenju sta okusili ženski nocoj, da je najhujša vseh muk — pričakovanje v negotovosti.
Vročično je sledila lady Helena na svoji zlati urici bežečim minutam; prišla je deveta, deseta, enajsta ura — Ali Kemal se ni oglasil!
„Nič ne de, če ga ni nocoj,“ ji je rekla Jerica. „Potem ostaneva pač še nekaj časa skupaj: tu ali tam, hudo nama je pov-sodi . . .“
Takrat pa se je zdajci oglasil šum, ki je prihajal iz veže. Lady Helena je skočila k vratom in prisluhnila.
„Ljudje so v veži!“ je vzkliknila z zamolklim glasom. „Da — Ali Kemal je tu!“
Hitela je k Jerici in jo objela:
„Posloviva se naglo, dete moje! . . . Tako! In zdaj — zategniva pajčolan prav na gosto . . . Dobro je! Ne pozabite se držati v senci . . . Bog z vami, dušica, in — do skorajšnjega svidenja! . . .“
Na hodniku se je začulo naglo, jezno govorjenje; bil je glas Alija Kemala, ki so mu najbrže branili dohod v Halilovo svetišče.
Lady Helena se je stisnila v kot, z obrazom obrnjenim proti steni. Jerica je obstala kakor kip, s povešeno glavo. Lučka, ki je brlela pod stropom, ni dajala toliko svetlobe, da bi ju bila mogla izdati; kljub temu pa si je Jerica zavihala ovratnik popotnega plašča in čakala s trepečočim srcem, kako se razvijejo dogodki.
A že je udarila po vratih trda pest.
„Ali je lady Helena pripravljena k odhodu?“ je zaklical zunaj glas Alija Kemala.
„Pripravljena!“ je odgovorila Angležinja glasno in mignila Jerici z roko proti vratom, ki jih je odprla trenotek nato vsiljiva stara sužnja.
Jerica se je stisnila v plašč in pajčolan, kakor je vedela in znala, ter stopila na hodnik. Zagledala je takoj Alija Kemala z dvema njegovih zvestih Skipetarov in dva Halilova zamorca, ki sta se tiščala k zidu ter merila tujce s sovražnimi pogledi.
Stara sužnja je zajokala z vijočim glasom hripavega šakala in se zgenila, kakor da bi hotela skočiti k dozdevni lady He-
Alojzij Arnuš f: Duhovništvo in krsta v pogrebnem izprevodu Alojzija Arnuša.
prijetnejše in varnejše od tega . . . varnejše, da . . . hehehe.. .“
Smejal se je suho in porogljivo; Jerica ni vedela, ali velja ta zlobni smeh njej ali Halilu beju.
Ko sta šla skozi vežo, se je mahoma odgrnila zavesa; pojavil se je Halil bej, vzravnan visoko, ustnice stisnjene, roke prekrižane na prsih. Na bledih licih mu je žarelo dvoje temnih lis; oči so mu gorele v čudnem ognju . . . Jerica se je prestrašila in zastokala v prvi grozi; toda Halilov pogled je plamenel mimo nje, ki je bila skrita za široko Arbanasovo ramo. Spomnila se je zdajci, da Halil ne misli nanjo, ki je njemu v tem trenotku lady Helena, marveč na Jerico, na dozdevno Jerico — na svoj plen, ki ga čaka trepetaje tam gori v skritem brlogu . . .
„Uboga lady!“ je vzdihnila sama pri sebi in pomislila z grozo, kakšna usoda čaka Angležinjo, ako se izkaže njena prevara prej, preden pride ponjo ta divji, ponosni razbojnik,'ki se očividno ne boji ne pekla, ne neba . . .
vratca, se je zagledala Jerica na bregu Bospora, ki je pljuskal monotono in umerjeno, šumeč temno melodijo svojih skrivnosti ...1
„Ali je barka pripravljena?“ je prašal Ali Kemal svoja Skipetara.
Eden izmed njiju je molče iztegnil roko in pokazal na čoln, ki se je zibal par korakov odondot, opremljen z jadrom in vesli.
Ali Kemal je pomagal Jerici na tla in jo izročil vojnikoma:
„Z glavo mi jamčita zanjo! ... In ti, krmar, pazi in ne oddalji se preveč od brega; čakaj, dokler se ne vrnem!“
S prožno, risovsko kretnjo se je obrnil in planil v noč; ustavil se je dalje tam in zažvižgal . . .
Deset temnih postav je prihitelo z mačjimi, neslišnimi skoki od vseh strani in se zbralo okrog svojega poglavarja ...
Skipetara pa sta prijela Jerico s svojimi neveščemi, grobimi rokami, dvignila jo v čoln in skočila sama za njo.
To je bil trenotek, ki ga je čakala. Ko sta jo vzdignila s tal, je zdrknilo iz
Gozdna romantika: Laški oglarji v Cimperškovem gozdu pri Sevnici v družbi s sevniškimi izletniki.
Toda že jo je objel nočni hlad, in zvezdno nebo se je razprostrlo nad njeno glavo. Neizmerno breme je padlo Jerici od srca, ko je slišala, kako so se zaprla za njenim hrbtom jezno in gromko vrata te strašne hiše.
njene roke nekaj drobnega in belega na peščeni breg. Bilo je eno izmed pisem, ki sta jih bili pripravili z lady Heleno.
„Da bi te našlo oko rešitelja!“ je vzdihnila sirota, ko se je zamajala barka pod njenimi nogami.
V barki je bilo prostora za več ljudi; dva temna, zaraščena dedca sta sedela pri veslih, tretji je držal krmilo in gledal mrko in topo, kakor da ga ne briga nič na svetu razen ukaza, ki mu ga je bil dal strašni skipetarski oficir.
Arnavta sta vzela Jerico v sredo; eden izmed njiju ji je podložil na sedež debel vojaški plašč, m o ml ja j e zadovoljno nekaj v brk, kakor da mu samemu imponira to njegovo neokretno kavalirstvo.
Nato so prijele krepke pesti za vesla; breg s svojimi redkimi lučkami se je začel odmikati in se je ustavil šele, ko je bil že tako daleč, da so oči komaj razločile, kaj se godi na njem.
Tisti hip sta ju srečala v neveliki razdalji dva čolna, ki sta hitela z vso naglico proti skutarskemu bregu; Jerica je razločila v njiju več temnih postav, ki pa jih ni mogla spoznati v nočnem mraku. Toda vztrepetala je: veter ji je prinesel mimogrede zamolklo govorico teh neznancev, in njej se je zazdelo, da sliši besede, sorodne njenemu jeziku, in glas — razburjen glas . .. tako podoben nekemu drugemu glasu, znanemu ji izza davnih, srečnih dni . . . Kateremu, se ni mogla spomniti sredi nemira, ki je utripal v njenem ubogem, zbeganem srcu.
Videla je, kako je čoln pristal ob bregu; možje so stopili na suho in se izgubili v noči.
A barka se je zibala pod njo na temni vodi; neznano nebo je zrlo izza megla s svojimi nemimi zvezdami — slika negotovosti prihodnjih usod, ki je legla na Jeri-čino dušo s težko, ogromno tegobo.
XV.
Katastrofa.
Poročniku Wheelerju se je bilo posrečilo najti že v Stambulu vstrežljivega človeka, ki je opisal kraj in lego Halilove vile v Skutariju tako natanko, da bi jo bili našli z zavezanimi očmi. Odpravili so se torej smelo na pot, na videz vsi dobre volje in brez skrbi, v resnici pa sleherni bolj ali manj vznemirjen in nervozen; lahko si mislimo, da sta bila tista dva, ki sta najslabše prikrivala svojo nestrpnost in notranji nepokoj — naša prijatelja Ivan in Dušan.
„Ako se nam ponesreči,“ je dejal Ivan svojemu pobratimu, ko so drčah proti sku tarskemu bregu v dveh najetih čolnih, kamor so bili presedli iz kapitanove lad-
jice pri sredi Bospora, „potem daj Bog, da izgubim glavo pri tem podjetju. Moj zunanji videz se je pomiril te dni — a kako je v moji duši, tega ne ve nihče drugi kakor jaz sam. Ampak trd posel bodo imeli, če nam bodo hoteli biti kos!“
Zaškrtal je z zobmi in stisnil ročaj širokega noža, ki ga je imel opasanega pod suknjo.
Stara ribiška barka z zadrgnjenim jadrom je zdrčala ta hip mimo njih, počasi in nemo, ne da bi se bil kdo oglasil.
Naši bralci so ugenili gotovo že v prejšnjem poglavju, da je bilo to srečanje Jerice in njenih rešiteljev, ne da bi vedel drug za drugega: usoda še ni hotela kon-
čati njihovih muk'1.". .1 H Priveslali so k bregu in"potegnili čolna do polovice na suho.
Zdaj je bil vsak trenotek dragocen. Brez razgovora so se napotili drug za drugim proti določenemu cilju, pripravljeni tvegati vse, pripravljeui umreti, če bi bilo treba.
Dušan in divji Marko sta korakala na čelu.
Kmalu so dospeli do Halilove vile, ki so jo spoznali po opisu na prvi pogled. Mrklo in zagonetno je strmelo njeno golo pročelje v nočni mrak.
„Tukaj je!“ sta si šepnila pobratima. „Korajžo zdaj!“
Neznosna napetost je zavladala v njuni duši, ko sta zagledala ječo svoje sestre tik pred seboj. Najrajši bi se bila vrgla z golo glavo na to zidovje, razrušila ga s silo svoje ljubezni in izkrvavela pred Je-ričinimi nogami, samo da bi jo videla še enkrat srečno in svobodno!
(Dalje prih.)
Prihodnji teden izide v ponatisu prva knjiga našega romana
„Za svobodo in ljubezen“.
Knjiga bo obsegala 15 pol ter bo stala 2 K, za naše naročnike pa le l K 50 v. S poštnino 20 v več, Ker se tiska knjige le omejeno število in ker je roman „Za svobodo in ljubezen“, kakor so se čitatelji že prepričali, velezanimiv, naj si ga naroče vsi ljubitelji dobrega čtiva. Naročila sprejemamo že sedaj.

Ublaženje balkanske krize.
Krvava borba med zavezniki, ki jo je hotela povzročiti samogoltnost bolgarskih šovinističnih krogov, se zdi zadnje dni manj verjetna. Brzojavka, ki jo je poslal ruski car Nikolaj srbskemu kralju in bolgarskemu carju baš v trenotku, ko je pretil izbruh vojne vsak hip, je dosegla vsaj del zaželjenega uspeha: tako Srbija kakor Bolgarija sta se izjavili za rusko razsod-ništvo; pač pa stavi Bolgarija pogoj, da se umaknejo Srbi iz tistih zavzetih pokrajin, ki jih dodeljuje pred vojno sklenjena pogodba Bolgarom, dočim naj se v pokrajinah, ki jih označuje pogodba za sporne, ustanovi kondominij (skupna uprava) do končne rešitve. Kako se bodo pomenili o teh podrobnostih, še ni gotovo. Za zdaj predlagata Srbija in Grčija, ki bi bili v morebitni vojni zaveznici, da naj zmanjša Bolgarija stanje svojih čet za tri četrtine, nakar demobilizirata tudi oni dve v isti meri. Preden izreče ruski car svojo razsodbo, se vrši v Petrogradu sestanek balkanskih ministrskih predsednikov, za katerega so mobilizirali Bolgari cel štab „strokovnjakov“. Najzanimivejše in za nas avstrijske Jugoslovane najvažnejše pa je dejstvo, da je stopilo dunajsko časopisje takoj po brzojavki ruskega carja iz svoje rezerve in se postavilo kakor en mož zoper rusko razsodništvo. Tudi oficielno baje protestira Avstrija, češ, da gre tu za „njene interese“. . . Spričo tega pač ni težavno sklepati, za čigave interese je šlo ljudem, ki so nahujskali Bolgare k njih sedanjemu početju, s katerim si jemljejo simpatije ne le Srbov, marveč tudi nas ostalih, krajšajo pa tudi, kar je dunajskim poštenjakom prva briga, Jugoslovanstvu njegovo politično moč . . . Čas je, da povzdignejo v avstrijskem parlamentu slovanski zastopniki svoj glas in zakličejo razdvajalcem naših bratov brezobziren in nedvoumen „Dovolj!“
Steehnpferd-iilijinomleimo milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
Književnost.
Conan Doyle. Zgodbe napoleonskega hu-zarja. V komisijski založbi L. Schwentnerja v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 3 K, s pošto 3 K 30 v. — Knjiga, ki leži pred nami, bi pač zaslužila, da postane ena izmed najpopularnejših zabavnih knjig, kar jih imamo Slovenci. Star huzarski oficir iz Napoleonove armade pripoveduje v njej svoje vesele in žalostne zgodbe, to pa s tolikim humorjem in tolikšno prisrčnostjo, da je nemogoče odložiti knjigo, dokler jc nisi preči tal od kraja do konca. Viharji bitk, razne drobne aventure vojaškega življenja v časih Velike armade in ljubki ljubezenski Intermezzi — vse to skrbi, da se zabava ob tej lepi knjigi vsak, bodi si te ali one starosti, tega ali onega spola. Kdor si želi nabaviti prijetno in velezanimivo čtivo za razmeroma majhen denar (knjiga obsega nad 500 strani!) mu bodi ta knjiga prav, prav toplo priporočena!
Aleksa Šantič; Na starim ognjištima. Mostar, 1913, izdanje knjižarnice Trifka Dudiča. — Tenka knjižica pesmi, nastalih pod mogočnim uplivom osvo-bodiTne vojne na Balkanu; Aleksa Šantič, eden najboljših srbskih poetov, je v teh stihih dovršeno izrazil čustva, ki prevevajo dušo zmagovitega srbskega naroda.
Konserviranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo. Spisal in založil J. Zupanc, dež. vinarski inštruktor v Ptuju. Vešče in jasno je opisal pisatelj; kako se delajo razne sadne konserve: 1) Razno vkuhano sadje ali sadni kompoti; 2 ) sadni šoki; 3.) sadne strjcnine (žele, zdriz); 4 ) sadne mezge ali marmelade; 5.) sadne testenine ali poste; 6.) sadni siri; 7.) razna jagodna vina; 8.) sadjevec; 9.) sadni likerji in kako se konservirajo povrtnine (fižol, grah, Spargel, špinača itd.) v patentiranih steklenicah, v kisu in v soli. — Knjiga je potrebna vsaki slov. gospodinji in jo vsem prav toplo priporočamo. Staue 1 K, s poštnino 20 v več. Naroča se pri pisatelju v Ptuju. Kdor še pri naročilu sklicuje na „Slov. llustrovani Tednik“ in pošlje 1 K (lahko tudi v znamkah), dobi knjigo po* štnine prosto,
Slovenski učiteljiščniki-abiturijenti v Gorici.