Leto IV., štev. 241
V Lfublfanr, nedelja dne 14. oktobra 1923
PoStuIna pavšallraca,
Uhal« oft 4 zlutral.
Stane mesečno 12-50 Din ja inozemstvo 25-— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta St 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 1*50 Din
UpravnlStvo)
Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet it 34
Podružnice:
Maribor, Barvarska uL V
Tel. št 22. Cel|e. Aleksandrova o.
Račun pri poštn. čekor. zavodu štev, 11,842.
Ljubljana, 13. oktobra. Italija je stopila v vojno proti svo-jm jugoslovenskim državljanom. Dan na dan prihajajo nove vesti o novih krivicah. Potem ko so požgali Narodne domove, potem ko so odgnali inteligenco in je osebna varnost padla na minimum, so začeli nov boj proti — deci.
Minister Gentili, katoliški duhovnik, e izdelal zakonsko uredbo, ki v stvari lovsem odpravlja šole s slovenskim in lrvatskim učnim jezikom. Celo v eno-razrednicah ima biti pouk čisto itali-anski. Uboga deca, ubogi stariši! S kakšnimi čustvi morajo puščati svojo tlečo v šolo!
Dasi novi zakon niti proglašen ni, io ga začele nekatere učne upravo same izvajati. Nastal je kaos. Pretresljivi prizori so sporočajo o odporu na-liega ljudstva, ki je brez obrambnega orožja izročeno nasilju na milost in nemilost.
Za šolami prihajajo nedolžna dru-ftva. Slovensko planinsko društvo v Trstu jo razpuščeno. Kaj pomeni vso to? Kaj hoče Itall-a? Ali res misli, da s temi sredstvi doseže kaj druzega, nego da šo bolj zastrupi odnošajo med našo državo in seboj? Ali res misli, da bo s takimi odredbami imela uspeh napram narodu, ki živi sklonjeno na teh svojih tleh Jo nad tisoč let? Ali ne vidi neuspehov svoje učiteljice Avstrije in Nemčije na polju potujčevanja?
Lahko bi bilo prav trpko kritiko napisati proti Italiji. Leta 1918. jo ta država. prišedša na ju goslo venska tla, s slovesno izjavo prisegla, da ne bo taka kakor jo bila Avstrija. Tedaj je izjavila Slovencem: »Italija, velika država Svobode, Vam da iste državljansko pravice, kakor vsem drugim državljanom, da Vam šole v Vašem jeziku, več kakor Vam jih je dala Avstrija! V dokaz Vam je zgodovina.* To je proglasila kralieva italijanska armada v imenu najvišjega komandanta kralja, v imenu suverenega naroda italijanskega!
V Parizu je Italija ogorčeno protestirala, ko se jo podvomilo, ali bo polena napram manjšinam. Rekla je, da je njena poštena beseda več vredna, kakor če bi podpisala posebno konvencijo v korist manjšinam. In ros, velike države so ji verjele in njej ni bilo treba podpisati manjšinske konvencije.
Vse svoje viteške izjave Italija danes urnika. Lotila se je slovenskih in hrvatskih otrok.
Ali res ves italijanski narod hoče •o? Ali ie to resnična'volja tega naroda? To vprašanje mora razčistiti Italija sama v sebi. Za nas je za dejanja v Julijski Krajini odgovoren ves narod.
Kakor je videti, Ttaliia danih obvez ne snoštuje. Ona ne izpolnjuje, kar nudijo manjšinam celo najmanj kulturne države. Ona hoče zatreti svoje državljane jugoslovenske narodnosti. Zmage praznuje nad deco in nad ljudstvom brez obrambnih sredstev.
Pozabila pa je, da je tega ljudstva sicer malo, a za njim s t o j i ž i v o telo Jugoslovanstva. ^milijonski narod tostran granico občuti nbodliaj z iglo v telo naših bratov. Toliko boli občuti udarce s kolom, ki jih zdaj bije italijanska uprava proti & .i i m.
Italiia naj no misli, da smo to prejeti. Mi smo mirni, a ta mir je strašen. Boj med narodi je naraven, a ko prekorači neke meje, postala obupen. Če so Italija loteva nedolžne dece, mora računati na našo reakcijo.
Italija se ni iz zgodovino naučila nič Prav kakor propadla Avstrija in Nemčija.. Greši proti mednarodni etiki, 'talija no more pogledati v oči mednarodnemu forumu, ki jo bo poklical 'a odgovornost.
Prva posledica italijanske kulturno vojne bo, da se bo morala metoda na-Nra dela in razmerja do Italije t e -® e 1 j i t o revidirati. Italija goni stvar tako daleč, da kmalu ne bo-mo imeli nič več izgubiti.
Mi opominjamo italijansko javnost, "aj se Se v zadnjem hipu premisli. Naj si prebudi vest, naj prečita, kar jo ohetala. Naj prouči, ali ie naroda Maz-Zlni.ia vredno, da pnstona tako barbarsko. Apeliramo zlasti na novlnst.vo Italije, naj pazi na ugled svojo države. Apeliramo na njeno javnost, naj do opomni, da no gro do skrajnosti. ampak da pravico tlačenim Juso-E'0venom Juliiske Kraiino.
Priprave za jesensko zase-
VESTI O OPOZICIJONALNEM BLOKU. — IZJAVE DRJA. SPAHA. -HOMATIJE MED RADIKALI. — SLOVENACKA AFERA. — SKLICA-NJE GLAVNEGA ODBORA JDS.
Beograd, 13. oktobra, d. Politična javnost živahno razpravlja o pripravah za jesensko zasedanje parlamenta. Mučno pozornost med radikali vzbuja afront Stojana Protiča proti Pašiču. Danes dopoldne je ministrski predsednik sklical konferenco nekaterih radi-kalskih prvakov, na kateri je kategorično zahteval demanti govoric, da se Protiča vabi nazaj v stranko. Sklican bo glavni odbor stranke, kateremu bo predložen sklep, da stranka odklanja vsak stik s Protičem. Vsled Protičc-vega nastopa so se poostrili odnošaji med Pašičem in Ljubo Jovanovičem, ki ga dolžijo, da je pripravljal Proti-čev povratek.
Na konferenci je bilo tudi razgovora o razcepu med radikali v Sloveniji. Glavno vodstvo stranke jo zadnjo dni prejelo od raznih krajevnih organizacij izjavo, ki se doloma izrekajo za Štefanoviča, deloma za Lukana. Prevladuje mnenje, da je organizacija stranke v Sloveniji bila od početka za-grešena stvar in je služila le kot sredstvo gotovim koterijam. Pašič je pri tej priliki poudaril, da je bil »slove-načkom poduzoču* od začetka proti-ven. Sklenjeno je, da se počaka referata ministra Peleša, ki bo po možnosti obiskal tudi Ljubljano.
Radikalski listi so pričeli z veliko kampanjo proti demokratom, čoš, da so »sovražniki Srbijo in Srbov*. Nagibi te kampanje so očitni: bojazen pred trdnejšo organizacijo opozicije. Včeraj in danes so so vršili opetovani razgo-
vori med šefi opozicijonalnih skupin glede eventualnega skupnega nastopa pri volitvi skupščinskega predsedni-štva dno 20. t. m. Današnje konferenco so se udeležili Davidovič, Spaho in Korošec. Govori se, da bi bil skupni predsedniški kandidat dr. L ukini 6. Dosedanji razgovori so informativnega značaja. Značilne so izjave, ki jih jo dal danes Vašemu dopisniku predsednik muslimanskega kluba dr. Spaho: »Danes vlada državo ekskluzivno plemenska stranka s pomočjo tujerodnih manjšin,* jo dejal dr. Spaho. Tako stanjo pa jo nevzdržno. »Treba jo neizprosno nadaljevati boj proti temu režimu. Blok parlamentarno opozicije bi bil potreben, da napravi konec brezvestni politiki in korupciji. Sporazum pa jo odvisen od demokratov in njihovega stališča napram današnjemu birokratičnemu centralizmu.* Kar se tiče radičevcev, odklanja dr. Spaho odgovor, češ, da o tem nima točnih podatkov.
Popoldne sta se razgovarjala dr. Spaho in dr. Korošec, ki je zvečer odpotoval v Zagreb, kjer se sestane s prvaki Radičeve stranke, nato pa gro v Ljubljano.
Z velikim zanimanjem so pričakuje odločitev Demokratske stranke. Dne 16. oktobra je sklican strankin glavni odbor na sejo, katere se udeležijo delegati iz vse države. Glavni odbor bo sklepal o glavnih taktičnih vprašanjih bodočnosti. Dne 19. t. m. dopoldne se sestane demokratski klub.
Vojni minister o oficirskih
Sfrašna eksplozija v Varšavi
MUNICIJSKO SKLADIŠČE ZLETELO V ZRAK. — VELIKE ŽRTVE. -KATASTROFO POVZROČILI KOMUNISTI?
Varšava, 13. oktobra, s). Danes ob 9. zjutraj le zletelo v zrak skladišče za smodnik v varšavski ciiadell. Vojaške bolnice so prenapolnjene z ranjcncl. Žrtve so največ delavci in delavke. K sreči je bil 21. pešpolk, ki je tamkaj stacioni-ran na vojaških vajah. V okolici citadele so bile razbite vse šipe. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla velike kamne na drugi breg Visle. O usodi poveljujočega generala 28. divizije Norwid-Neu-gebauer ni nič znanega. Število žrtev zna ša do sedal 150 mrtvih in 300 težko in več sto lah/M ranjenih. Še vedno pa sc nahajajo na razvalinah mrliči, ki jih še ni bilo mogoče pobrali.
V eksplodlrancm skladišču le bilo 25 vagonov smodnika. Kako velika je bila eksplozija, se vidi tudi iz tega, da je na kraju nesreče nastalo žrelo visoko kakor štirinadstropna hiša. Okolica skladišča le vsa v razvalinah. Mnogo oseb se ie pri nesreči vrglo v Vislo ter utonilo.
Kdo je zakrivil eksplozilo ,sc še ne ve. S trdovratnostjo pa se širi trditev, da
gre za političen atentat, k| so sa povzročili komunisti.
Žalna seja parlamenta.
Varšava, 13. oktobra. J. Ko se le po
mestu razširila vest, da gre pri strašni eksploziji za zločinski atentat, se je lo^ tila prebivalstva velikanska razburjenost. Seja parlamenta ie bila takoj prekinjena.; Seniorskl Jconvent jc sklenil, da se ob L popoldne vrši žalna seja.
V skladišču je bilo mnogo artilerijska munlclje. Med mrtvimi Je 18 civilnih oseb, med njimi dve ženski in več otrok. Ta-t koj po eksploziji je pribite! na lice mesta! vojni minister Szeptycki ter vodil rešilno akcijo. Vojaški škof dr. Gal je umirajočim dajal zadnjo versko tolažbo.
Političen atentat.
Varšava, 13. oktobra. J. Dosedanji potek preiskave potrjuje prvotno domnevo, da gre v resnici za političen atentat. Policija le zasledila obsežno komunistična zaroto. Neka/ osumljencev le že aretiranih.
Nemški izjemni zakon sprejet
ZGODOVINSKA SEJA PARLAMENTA. — OGROMNA VEČINA ZA
ZAKON.
FINANČNI RAZLOGI. — NADALJNIH UPOKOJITEV NE BO.
Beograd, 13. oktobra, p. Po nalogu demokratskega kluba je danes poslanec doktor Hinko Krizman obiskal ministra vojske iu mornarice gen. Pešiča, da mu predloži težke pomisleke proti upokojitvam oficirjev, katere so izzvalo zlasti med hrvatskim in slovenskim delom našega naroda zelo slab utis. Poslanec Krizman je osobito opozarjal na govorice, da so se upokojitve izvršile radi nerazumljivosti dotičnih častnikov, kar je skrajno žaljivo za upokojene oficirje, ki so zvesto in vneto služili kralju ln domovini. Sedaj se čuje, da se bodo izvršile še nove upokojitve, s katerimi bi bili zopet v večji meri prizadeti hrvatski in slovenski oficirji. Dr. Krizman je izjavil, da je od demokratske stranke pooblaščen opozoriti na 6krajno škodljivost takih ukrepov.
Minister Pešič je odgovoril, da so govorice, da se je penzijoniranje Izvršilo radi sumnje nezanesljivosti ali sicer iz moraličnih razlogov, povsem neosnovane. Razlog je povsem finančnega značaja. \ okviru od skupščine votiranih kreditov je bilo povišanje oficirskih plač le mogoče ob istočasni redukciji oficirskega zbora za 10 odst. Glavno merilo pri upokojitvah sta bili starost in službena uporabnost dotičnih oficirjev. Plemenski oziri so njemu osebno, pa tudi vojni upravi kot taki
povsem tuji. Umirovljenih je bilo vsega skupaj 511 častnikov, in sicer od generalov 5 Srbov, 1 Hrvat in 1 Slovenec, od polkovnikov 52 Srbov, 7 Hrvatov, od podpolkovnikov 50 Srbov, 10 Hrvatov in 10 Slovencev, od majorjev 11 Srbov, 22 Hrvatov ln 21 Slovencev, od kapetanov I. klase 17 Srbov, 28 Hrvatov, 29 Slovencev, od kapetanov II. klase 54 Srbov, 10 Hrvatov, 10 Slovencev, od poručnikov 35 Srbov, 21 Hrvatov, 6 Slovencev in od podporočnikov 0 Srbov, 10 Hrvatov, 32 Slo vencev. Ostali so drugo narodnosti.
Vesti, da bodo sledila nova številna penzijoniranja, 60 neresnična. Povodom prestolonaslednikovega krsta izide ukaz o vojaških napredovanjih, ki bo dokazal, da se v vojski ne dela razlike med posameznimi plemeni.
Končno je posl. Krizman opozoril tudi na krivico, ki so godi oficirjem, ki so bili upokojeni pred 1. oktobrom. TI oficirji debijo staro pokojnino, dočim dobijo oni, ki so bili upokojeni po 1. oktobru, novo pokojnino. Novi zakon o ustrojstvu vojske daje ministru možnost, da prevede vso povodom redukcije upokojene oficirje na nove pokojnine. Minister je priznal, da so pritožbe v tem oziru upravičene ter je obljubil, da se bo z vnemo zavzel za izenafenjo pokojnin.
Berlin, 13. oktobra, j. Državni zbor je danes z veliko večino sprejel pooblastil-nl zakon. Ob veliki napetosti je ob 2. url popoldne naznanil predsednik izid glasovanja. 347 poslancev ;e oddalo svoje glasovnice. O teh je glasovalo 316 za pooblastilnl zakon, 24 proti, 7 poslancev, med njimi Stlnnes, se je vzdržalo glasovanja. Izid so vse stranko razen komunistov sprejele z burnim odobravanjem. Tudi tribune so ploskale, ko je predsednik sporočil, da je zakon sprejet.
V Imenu komunistov se je dvignil poslanec Froellch ter prečltal proglas, ki poživlja delavce, da se z orožjem splošne stavke bore proti vojaški diktaturi. Predsednik državnega zbora Loebo je nato zaključil sojo ter sporočil, da so bo prihoduia seja vršila koncem drugega tedna.
Ko je ob 1.15. predsednik otvoril sejo, so bili prisotni skoraj vsi poslanci koalicije. Le klopi nemških nacionalcev so bile prazne. V kratko debato pred glasovanjem, so posegli le komunisti, ki so poskušali zavleči sejo. Z veliko na. petostjo so jo pričakovalo, kakšno stališče bo zavzela bavarska ljudska stranka. Njen govornik poslaneo I.eicht je med grobno tišino izjavil, da ostane njegova stranka v dvorani, da reši zakon. Glasni klici odobravanja so sledili tem besedam. Takoj po seji državnega zbora so je pod predsedstvom notranjega ministra sestal državni svet, ki jo odobril sklep skupščine. Lo zastopnik Bavarske jo podal izjav j, da vztraja Bavarska pri odklonitvi zakona, da pa pri danih razmerah noče vložiti priziva.
Izgredi gladufočih po celi
NEDOSEGLJIVE CENE. - MOKE IN KROMPIRJA NI VEC. - BREZ-POSELNI PLENIJO TRGOVINE.
uradniitva
Prve tri kategorije.
Beograd, 13. oktobra, p. Nocoj je imela vlada sejo, ki je trajala do 20.30. Seje so se udeležili načelniki ministrstva pravde, ki so izdelali načrt za razvrstitev uradnikov v kategorije. Vladi je nocoj uspelo, da razvrsti uradnike v prvi dve skupini prve kategorije. V prvo skupino pridejo poleg predsednikov kasacijskega sodišča, državnega sveta in glavne kontrole, ki so uvrščeni že po zakonu, na izrecno zahtevo zunanjega ministra dr. Ninčiča naši poslaniki v inozemstvu, ki nosijo dostojanstvo prvega Tazreda. V drugo skupino so bili poleg članov najvišjih sodišč in vsSUčiliških profesorjev z 20 letno službo uvrščeni pomočniki ministrov, naši poslaniki v inozemstvu drugega razreda In upravnik državnih monopolov. Ako pride na mesto pomočnika ministra zunanjih poslov poslanik prvega razreda, spada tudi ta v prvo skupino. V tretjo skupino ie vlada uvrstila načelnike ministrstev, generalno direktorje in pomočnike generalnih direktorjev. Različni naslovi sc ukinejo.
Dalje sc ie ua vladni seji razpravljalo o pomiloščenjih in odlikovanjih povodom prestolonaslednikovega krsta in o eene-ralskem ukazu.
konference
Vprašanje naše razmejitve z Rismunijo.
Beograd, 13. oktobra, p. Danes dopoldne je poselil ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča tukajšnji italijanski odpravnik Summonte. Konfcrcnca je trajala eno uro.
Beograd, 13. oktobra, p. Danes je dospel iz Sofije naš tamošnji poslanik Milan Rakič, ter je podal ministru zunanjih poslov dr. Ninčiču obširno poročilo o sočasnih razmerah na Bolgarskem ter o delovanju naše in bolgarske delegacije za izvedbo liiškega sporazuma.
Beograd, 13. oktobra, r. Danes dopoldne in popoldne sc je vršila v ministrstvu zunanjih del •konfcrcnca med ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičcm, njegovim pomočnikom Panto Gavrilovičcm In ru-munskim poslanikom Emandijem glede dcfinitlvne ureditve mejo pri Zombolji, Modošu in Pardanju. Rumunj zahtevajo, da se prizna Rumiinijl nemški kraj Zom-bolja, proti izročitvi Zomboljc Rumuniji pa so nastopili vsi pridobitni krogi v Vojvodini, zlasti pa Nemci, ki so odločno protestirali proti temu, da se prizna Zom-bolja Rumuniji. Izgleda, da naša država Imenovanih treh krajev nc izroči Rumuniji, da pa ji jo pripravljena izročiti nekatere druge kraie maniše važnosti.
Berlin, 13. oktobra, s. Prehrana prebl valstva zlasti velikih mest povzroča nemški vladi vedno večje težkoče. Kruh, ki se dobiva na izkaznice slane sedaj že G00 milijonov, funt sirovega masla 2 milijardi. Meso se bo od ponedeljka naprej prodajalo le za zlate marke. Moka in krompir sta pošla. Prihodnji teden peki no bodo več imeli moke za kruh na izkaznice. K temu prihaja še grozno pomanjkanje plačilnih sredstev. Denarja ni, tako da ima industrija težkoče pri izplačevanju mezd, kar povzroča ogromno razburjenje med delavstvom.
V več krajih Berlina in ostale Nemčije je prišlo do spopadov med brezposelnimi in policijo. Brezposelni skušajo ple-
niti skladišča z živili. V Stiglitzu so brezposelni napadli tovorni kolodvor, da bi dobili krompir, ki je bil v vagonili. Policija se vozi na tovornih avtomobilih po mestu, da prepreči izgrede. Francosko zasedbene oblasti so proglasile nad mestom obsedno stanje. Pozno zvečer je bilo v Dilsseldorfu več skladišč živil oplenjenih.
V Hoechstu jo prišlo pred magistratom do demonstracij. Močan oddelek policije jo moral ščititi poslopje. Množica jc metala na policiste kamenje, nakar so ti rabili orožje. En delavec jo bil tismrčen, trije težko, več pa lahko ranjenih. Ceste med Frankfurtom in Hoechstom so strogo zastraženo.
FAŠISTOVSKI VELIKI SVET.
Rim, 13. oktobra, s. Fašistovski veliki svet je sinoči rešil slučaj Rocce tor anuliral njegovo izključitev iz stranke z vsemi proti dvema glasovoma. Mussolini je govoril eno uro o notranji in zunanji politiki Italije, nakar jo bil sprejet sklep, da mora stranka neposredno sodelovati z vlado in odklanjati vsako politiko, ki bi skušala prenesti politično in moralno odgovornost na druge stranke. Onim strankam pa, ki posredno ali neposredno sodelujejo s fašistovsko vlado, so mora priznati priviligirano stališče. Veliki svet nadaljuje nocoj svoja posvetovanja.
VODJA AMERIŠKEGA DELAVSTVA.
London, 13. oktobra, s. Rcuterjcv urad javlja iz Portlanda: Ameriška delav ska zveza je na svojem sedanjem zasedanju zopet izvolila za svojega predsednika Oompcrsa.
BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER V RIMU.
Rim, 13. oktobra, j. Prihodnjo nedeljo pričakujejo tukaj bolgarskega zunanjega ministra. Mussolini so bo z njim jiosvelo-val o vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije in Bolgarije. Komentarji listov poudarjajo, da je Italija vedno kazala svoio blago-iiotnost napram Bolgariji
PRESTOLONASLEDNIK Beograd, 13- oktobra, d. Včeraj so prvič peljali prestolonaslednika na šetnjo v parku pred dvorom.
H krstu pride tudi grški kralj, ki prispe v Beograd 19. t. m.
Na dan prestolonaslednikovega krsta izda poštna uprava v promet posebno razglednico, eno s sliko prestolonaslednika, drugo s sliko kralja in kraljice.
InosemsHe borze
13. oktobra:
CURIH: Ne\v-York 557, London 25.29, Pariz 33.85, Milan 25.40, Praga 10.35, Budimpešta 0.0307, Bukarešla 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0006, Duna] 0.0079.
TRST: Beograd 25.40 do 25.60, Paril 132.50 do 133, London 00.60 do 99.85, New-York 21.85 do 21.97, Curih 392 do 395, Berlin (1 milijarda) 4 do 10, Praga 65.20 do 65.60, Dunaj 0.030 do 0.031, dinarji 25.50 do 25.70. dolarji 21.85 do 21.95, carinski franki (20) 86 do 86.5.
LONDON: Beograd 3S2 do 402, Berlin 23 milijard, Milan 99 do 99.25, Dunaj 320 tisoč do 325 tisoč.
NE\V-York: Beograd 117, London 452.50, Pariz 607.50, Berlin 0.000.00003, Milan 454, Curih 39.29. Praga 298.50, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.5525, Bukarešla 46.75.
DRUGE BORZE niso poslovala.
Prvi slovenski iupan v Ptuju
Ptu], 13. oktobra.
Po odstopu župana Losinschegga so se pričeli med obema narodnima strankama, jned JDS in NSS v Ptuju razgovori glede jenotncga nastopa da se zasigura Izvolitev slovenskega župana. Demokratska Btranka je pokazala polno razumevanje za [važnost položaja. Kot jačja od obeli frakcij je imela pravico, da postavi kandidata, toda mož njenega zaupanja dr. Sen-čar, je kandidaturo odklonil, da je omogočil kompromis z narodnosocijalno stran ko ter lojalno vzajemno delo obeh grup za gospodarski in kulturni narodni pro-cvit mesta Ptuja.
Danes ob 6. se je sestal občinski svet t volitvi župana. Navzočih je bilo 23 občinskih svetnikov. Vlado je zastopal okr. komisar g. Bratina.
Pri volitvi župana le dobil dosedanji todžupan g. Bla že k 12 glasov, 7 demokratskih In 5 narodnosoellalnlh.
Socialno demokratski kandidat g. še-fula je dobil 10 glasov, 1 glas |e pa dobil soc. dem. Pepelko.
Dosedanji podžupan Blažek Je torej Izvoljen za župana. On Je prvi slovenski narodni župan mesta Ptuja ln je zato razumljivo, da je večina občinskega sveta pozdravila njegovo izvolitev z glasnim odobravanjem. Izvolitev je izzvala v mestu iskreno zadoščenje ter jo gotovo pozdravlja vsa slovenska Javnost.
Zupan Blažek se je v kratkem lepem govoru zahvalil za zaupanje ter je začrtal svoj program. Kot prvi slovenski žu pan bo vedno imel pred očmi narodne Interese, pri tem pa se hoče z vso vnemo posveiiti gospodarski povzdigi mesta.
Po volitvi župana ie bila seja zaključena. Volitev podžupana se bo Izvršila na prihodnji seji. Upati Je, da bo župan v najkrajšem času potrjen, da zavladajo na magistratu zopet normalne razmere.
K. s. a k' a 3 o m 1K o v ! z P r f m o r-
j a; Rad. stud. klub »Slav. Jug».»
To izjavo je nato utemeljevalo in komentiralo na takten in lojalen način več zastoimikov svobodomiselnih grup. Akoravno je bilo napredno dija-štvo v veliki večini, bo se govorniki vzdržali vsakih izpadov. Klerikalni dijaki so to lojalnost kvitirali z neslanimi in hujskajočimi opazkami ter z neprestanim izzivanjem. Skupščina je postala burna in le treznosti naprednih akademikov se je zahvaliti, da se ni razbila še pred glasovanjem.
Ko je mcddružtveni odbor predložil svojo resolucijo, ki zahteva ohranitev medicinske in teološke fakultete, so zastopniki naprednega dijaštva izjavili, da vztrajajo pri svoji izjavi. Navzlic temu so klerikalci zagnali hrup, da je resolucija meddruštvenega odbora sprejeta. Kor so namreč nekateri napredni akademiki dvignili roke, da se oglasijo k besedi, so klerikalci trdili, da je tudi svobodomiselno dijažtvo se izreklo za resolucijo. Neorganizirani akademik Š. jo izzval velikanski hrup, ki naj bi bil preprečil, da napredni akademiki podajo protost proti nepravilnemu glasovanju. V znak protesta proti neparlamentarnemu obnašanju klerikalne manjšine so zato napredni akademiki zapustili zborovanje in skupščina se je razšla.
Ogorčenje med napredno omladino je veliko. Svobodomiselni akademiki so bodo proti nelojalnostim klerikalnih dijakov v bodoče bolje zaščitili.
Protestna skupStina ljubli. akademikov
Izjava jugoslovenske napredne omladine.)
Ljubljana, 13. oktobra.
Danes ob pol 3. popoldne je sklical meddruštveni odbor strokovnih akademskih društev na univerzi skupščino, ki naj bi zavzela stališče k poročilom o ukinitvi ljubljanske medicin eke in teološke fakultete.
Zborovanje je vodil tehnik Jenko.
Pomen ljubljanske medicinske fakultete.
Govoril je najprej dekan medicinske fakultete prof. dr. Š e r k o, ki je naslikal stanje in delovanje medicinske fakultete na naši univerzi. Zastopniki Jvs eh univerz v kraljevini so ponovno zahtevali, da se ustanovi v Ljubljani popolna medicinska fakulteta. Na zadnji medfakultetni seji se je na predlog govornika sklenilo, naj se za enkrat počaka z ostalimi semestri, pač pa se naj takoj uvede vsaj peti semester, da bodo mogli slušatelji redno polagati prvi rigoroz v Ljubljani. Prostori, ki so neobhodno potrebni za fakulteto, se ji celo odvzemajo, mesto da bi se dala prilika čimprejšnjega povečanja in razširjenja. Vsi kandidati, ki so položili v Ljubljani delne izpite i— 190 njih po številu — in oni, ki so napravili prvi rigoroz (38), vsi ti študirajo sedaj na univerzah v Zagrebu, Gradcu, Krakovu, Varšavi in v Nemčiji in je njihov položaj v študijskem 'oziru kar najboljši. Zanimivo je, da nemška praška univerza, ki nam zadnja leta ni bogve kako naklonjena, priznava in visoko ceni naše izpite.
Na materijalu za seciranje smo izredno bogati, kar se vidi že na dejstvu, da prihajajo medicinei z zagrebške univerze k nam na te vajo. Vsaka premestitev ali ukinjenje naše medicinske fakultete bi bilo torej prosto rečeno nesmiselno. Razume se, ia protestiramo proti členu 83. finančnega zakona, ki predvideva ukinjenje naše fakultete. Treba je pa še razen trga opozoriti narodno skupščino, ki prične zasedati 20. t. m., da pri novem univerzitetnem zakonu upošteva navedena dejstvo o potrebi in dobrih uspehih naše medicinske fakultete. Izvajanja prof. Šerka so. bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Nato je dekan teološke fakultete prof. dr. L u k m a n skušal dokazova ti potrebo teološke fakultete. Država "a njo itak malo plačuje.
Pn referatih obeh dekanov se je ogla-fil predsednik Centralnega tajništva 'Juposlov. napredne omladine ter jo utemeljil stališče svobodomiselnega dijaštva tako-le:
Jugoslovenska napredna omladina odklanja, da bi se kulturna vprašanja in obstoj kulturnih institucij reševala kot zgolj politična vprašanja. Ne odobravamo tudi. da se princip Sledenja izvršujo na škodo kulturnim institucijam. Vprašanje ukinjenja teološke fakultete smatramo za kulturno, ki naj se edino in vselej rešuje s kultura ?ga vidika. Zato vztrajamo na kulturnem boju proti teološki fakulteti, koje dog-matičua veda ne spada na zavod svobodne znanosti. Naša društva so se zedinila na sledeči resoluciji: »Apeliramo na narodno skupščino, naj ne ruši obstoječih kulturnih institucij. Pridržujemo pa si svoje nrincioijelno stališče glede teološke fakultete. Podpisi: J. n. a. d. »Jadran«; J. a. d. •»Triglav«: J. a. a. k. »Njiva*:
Seja ravnateljstva Otred. urada za zavar. delavcev v Zagrebu
Zagreb, 13. oktobra.
Danes se ie zaključila večdnevna seja ravnateljstva centralne soclalno-zavaro-valne Institucije po Izčrpanju obsežnega dnevnega reda. Bila je prece) živahna, mestoma celo burna. Dogodki ln poročila na seji so dokazali, kako v visokem interesu socialnega zavarovanja Je, da nad izrastki v socialnem zavarovanju, ki so se v posameznih pokrajinah tekom desetletij razrastli v nevarne bule, bdi neka objektivna vsedržavna Institucija, katere najvišja naloga in dolžnost mora biti ustvariti trde temelje v zgradbi soc. zavarovanja. Da ta socialno-higljenična uredba postane res to, kar mora biti: sreča vsega ljudstva v državi. Razne po-krajinsko-osebne želje ln samovoljnosti, ki so globoko zaraščene v mnenju, da Je socialno zavarovanje domena samo posameznikov In ne celega naroda v državi, morajo dobiti svoj regulativ v modri centralni upravi. Dogodki na seji so pokazali, da posamezne pokrajine še niso prodrle v bistvo zavarovanja.
Dnevni red je obsegal v glavnih točkah odobritev proračuna posameznih pokrajinskih okrožnih uradov, pravilnik o dra ginjskih dokladah rentnikom, prevedbo uradništva na podlagi novega službenega pravilnika, predpisovanje prispevkov In druge manj važne zadeve.
Proračun Središnjega urada znaša za prihodnje leto 6 milijonov Din. Od tega od pade nad polovico na plače. Celokupno ravnateljstvo je mnenja, da so Izdatki odločno previsoki in je zahtevalo od upravnega odbora, da pristopi takoj 5t načrtu reforme birokratične administracij. Iz proračuna so sc črtale postavke v celokupni višini ca 800.000 Din.
V debati je bila nad posiovanlem ljubljanskega okrožnega urada soglasno Izrečena ostra obsodba in je bila z vsemi glasovi proti glasu člana M. Čobala ravnatelju Kocmurju v smislu službenih, sta-tutaričnih in zakonitih predpisov izrečena kazen. Ravnateljstvo je zahtevalo v tem oziru še ostrejše odredbe. Povdarja-lo se Je, da je ljubljanski okrožni urad v svojem poslovanju najslabši, tako v poslovanju napram delodajalcem kakor v poslovanju napram delojemalcem. Postopanje ljubljanskega okrožnega urada se more smatrati kot pasivno rezistcnco proti vsem ukrepom centrale, ki so potrebni, da se zavarovanje izvaja po enotnih smernicah in po načelu cene uprave. Od 22 sedaj obstoječih okrožnih uradov v državi je bil edini okrožni urad v Ljubljani, ki kljub večkratnim pozivom ni poslal svojega proračuna. Veliko okrožnili uradov se je pobrigalo tudi za svoje urad ništvo in so predložili predloge za pro-vedbe. Ljubljanski tega ni storil in tako bo to uradništvo na ureditev svojega službenega razmerja moralo čakati do prihodnje seje.
Ljubljani je dovoljeno, da 70 odst. vseli svojili prihodov potroši za svojo stavbo na Miklošičevi cesti. Ljubljana pa je zakasnela s pobiranjem prispevkov sploh s tem tudi z nakazilom 30 odst.
prevedeni na stsfemMrana mesta. Prevod nameščencev okrožnih uradov bo Izvršil upravni odbor, Izpopolnjen z nekaterimi člani Iz ravnateljstva, v prihodnjih
tednih.
V upravni odbor Je bil mesto odstoplv-šega člana g. Kalserja Izvoljen g. M. čo-bal (Zagorje).
Politične beležke
O provedbl administrativne razdelitve države je zadnje dni opetovano razpravljal ministrski svot. Kakor znano, je likvidacija pokranjinskih uprav v Sarajevu in Splitu že jkoraj dovršena. Glede zagrebške in ljubljanske prevladuje, kakor poročajo zagrebški listi, mnenje, da je treba postopati bolj polagoma, Izvršila se bo zaenkrat le združitev S r e m a z vojvodinskim področjem v dve oblasti, pokrajinski upravi v Zagrebu in v Ljubljani pa bi do nadaljnega ostali. Nedavno je lz demokratskih vrst izšel predlog, da naj bi se dekoncentracija upravo izvršila gori do IU. stopnje in da naj bi v razbremenitev ministrstev ter v prilog lokalnim interesom posameznih pokrajin v važnejših centrih države, predvsem pa v Ljubljani in v Zigrebu bili postavljeni pomočniki ministrov, ki bi v samostojnem delokrogu do nalogu svojih titularov izdajali odloke in rešitve. Po vesteh iz Beograda se je ministrski svet te dni bavil tudi s to idejo in so nekateri ministri jo označili kot praktično. Gotovo je, da predstavlja solucijo naprednega vpražanja ki je mogoča brex novih ustavnih bojev.
+ Ka) Je z reformo koledarja? Kakor smo že poročali, le v Carigradu posebna komisija, v kateri so bile zastopane razna ruske vse pravoslavne cerkve, sklenila uvesti tudi za pravoslavno cerkev novi koledar. Izenačenje bi se Imelo Izvršiti v pondeljek, 14. t. m. Ker pa so vse pravoslavne cerkve samostojne, caTi-grajskl sklepi za nje niso formalno obvezni ln Jih mora potrditi zato še vsaka cerkev posebej. Pri nas se to doslej še ni zgodilo ln tako se pravoslavni cerkveni koledar v pondeljek še ne premeni. O vzrokih zavlačevanja listi ne govore Jas no, namigujejo pa, da gre za Intrige go tovih ruskih emigrantskih krogov pri nas, ki se iz političnih razlogov, deloma morda tudi iz tesnogrude konservativnosti prolivijo Izenačenju koledarja in delujejo s svojim vplivom, ki ga imajo na vodilne kroge srbske cerkve nato, da koledarsko reformo preprečijo. »Politika prav umestno zelo odločno obsoja to nelojalno rusko postopanje, ki ga označuje za zlorabo našega gostoljubja. Z zahtevo »Politike«, da je treba te mahinacije čimprej odstraniti in koledar takoj Izenačili, se pač strinja vsa uvidevna jugoslovanska javnost, saj bo izenačenje koledarja mnogo pripomoglo k omlljenju verskih razlik med našim narodom.
+ Borba za mitre. »Riječ» objavlja dopis katoliškega duhovnika, ki dolži slovenske klerikalce, da skušajo z intrigami spraviti na beograjsko nadško-fovsko in skopljansko škofovsko sto-lico dva zagrizena svoja partizana iri separatista. Jugoslovanski škofje niso bili nikdar vprašani za kandidate, temveč jih vsiljuje dr. Korošec preko pa-peškega nuncija Pellegrinettija. Vatikanska politika je bila vedno neprija-teljska napram Jugoslovanom, zato ni čudno, da je Pelleprinetti predložil vladi kot kandidata za nadškofijsko stolico v Beogradu Koroščevega nri-staša, ki je znan protivnik glagolice. Pismo končuje z apelom na ministra ver, naj energično odbije klerikalne kandidate ter se zavzame za imenovanje svečenika, ki bo iskren pristaš narodnega jedinstva ter propovednik sloge, miru in ljubavi med našiai narodom.
-j- Kongres slovaške narodne stranke. Slovaki v Vojvodini imajo svojo politično organizacijo »Slovaško na rodno stranko«, ki je v četrtek imela v Novem Sadu kongres delegatov. — Glavni predmet razprave je bil, ali se naj Slovaki priključijo vladajoči stran-" i. Kongres je postavil pogoje, pod katerimi bi SNS bila pripravljena pod-pirati radikale. Ti pogoji so v glavnem: popolna enakost v agrarni reformi, v prvih treh Ta-zredih ljudske šole pouk v slovaščini, reaktiviranje bivših slovaških učiteljev, otvoritev slovaških šol zlasti pa razširjenje slovaške gimnazije v Petrovcu v popolni zavod. Posebna deputacija stranke se je podala v Beograd, da predloži te pogoje N. Pašiču. Kongres je tudi sklenil ustanoviti v Novem Sadu slovaški politični dnevnik. Slovaki zatrjujejo, da razpolagajo z 12.000 volilci.
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 8. url zvečer,' Nedelja, 14.: «Alda». Izv, Pondeljek, 15.: Zaprto. Torek, 16.: »EvgeniJ Onjegln«. B, Sreda, 17.: »Alda«. D. Četrtek, 18.: »Nlkola Sublc Zrlnjskl«. E. Petek, 19.: »Novela od Stanca«, »Zape-
čatencl«. A. Sobota, 20.: »Evgenlj Onjegln«. C. Nedelja, 21.: »Prodana nevesta«, Ljudska
predstava. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Nedelia, 14.: »Zlatorog«. Izv.
šentjakobski oder v Ljubljani
Nedelja, 14.: »Zenitev«.
Mestno gledališče v Celja.
Totek, 17.: »Pelikan«. B.
Šport
Najdražji okrožni uradi v državi so Beograd in Sušak, ki porabijo 33 odst. svojih celokupnih prilogov za režijske troškcl Najcenejši je Osijek z 10 odst. Povprečni izdatki ostalih uradov pridejo na 19 — 20 odst. Na urgcnco ministrstva za socialno politiko, da se čimprejo vrši jo volitve v Središnji urad se jc ugotovilo, da je mogoče izpeljati volitve naj preje šele prihodnje leto na jesen.
Z ozirom na zahtevo ministrstva, da sc nameščenca Sred. urada plača tako kot državne uslužbence, sklene ravnateljstvo uvesti Curni delavni čas. Uprava ima vedno pravico povišati delavni čas do 8 ur. Nadure se ne bodo več plačevale.
Draginj.,ke doklade rentnikom Sred. urada sc zvišajo sporazumno za 50 odst.
Nameščenci Sred. urc3a v Zagrebu so bili na sozlasen sklep vsi (razven dveh)
Rešimo sokolski Tate!
Prosvefa
Ljubljanska drama.
Začetek ob 8. url zvečer. Nedelja, 14.: »Smrt majke Jugovičev«. Izv.
Pondeljek, 15.: »Judit«. Gostovanje Ma-
Tije Vere. F. Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: »Kar hočete«. C. 1 Četrtek, 18.: «Azazcl«. B. Petek, 19.: »Judit«. D. Sobota, 20.: «Smrt majke Jugovičev«. H. Nedelja, 21.: "Ugrabljene Snhi|ke», (Striže Putjata) Izv. Pondeljek. 22.: »Kar hočete«. A v
SK. STURM (Gradec) : SK. ILIRIJA 3 : 2 (3 : 0). Oraškl nogomet Je v zadnjetn letu Izredno napredoval. Spominjamo se tekme med reprezentancama Dunaja in Oradca, ki se je vršila novembra lanskega leta. Gradčanl so bili takrat strahovito tepenl z 9 : 0. Med takratnimi Igralci so bili tudi člani Sturma, ki je včeraj gostoval v Ljubljani ter dosegel proti naši Iliriji zasluženo zmago. Dunajske kritike niso bile ravno ugodne za Oradčane, katerim je takrat manjkalo precej tehnične rutine ter taktične prevdarnostl, ln z oziram na višino njihove takratne nogometne umetnosti Je bil izid gotovo upravičen. Toda od lani Je napredek v graškem nogometu zelo velik. S. K. Sturm lahko smatramo za prvega zastopnika graškega nogometa ln reči moramo, da smo bili včeral z njihovo igro zelo zadovoljni, ker so kljub slabemu vremenu — skoraj neprestani dež Je precej kvaril — dokazali, da so zadnji njihovi rezultati proti močnim dunajskim in tudi Inozemskim klubom upravičeni. Skoraj vsi Igralci Sturma so se izkazali kot Izvrstni tehnlčarji, ki so Imeli tudi na ne ravno dobrem terenu žogo v svoil oblasti Tudi taktično so nadkrl-lievali svojega nasprotnika. Odlikovali so se z lepimi kratkimi pasi. V napadu se ie odlikoval notranji trlo, predvsem leva zveza. Krilska vrsta Je bila večinoma dobra, naravnost izborna sta bila oba branilca. Da bi mi imeli branilca kot le n. pr. njihov desni, Diamand, bi Ilirija pri svojih tekmah gotovo boljše odrezala. Sigurni in dolgi osvobodilni streli, hitro in pravilno pojmovanje nastalih nevarnih situacij karakterizlrajo tega odličnega branilca.
Čeprav Je rezultat z ozirom na moč
Oradčanov za našo Ilirijo docela zadovoljiv, ne moremo trditi, da smo z vsem moštvom Ilirije mogli biti zadovoljni. Predvsem ie docela odpovedal branilec Beltram, ki je včeraj Igral eno svojih najslabših tekem. Dolinar je bil priden ter mnogo pripomogel, da ni bil rezultat za Ilirijo slabšL V krilski vrsti je mogel zadovoljiti edinole srednji krilec Lado, dočim oba druga nista Izvršila svoje naloge. Zlasti Hus je bil zelo slab naslednik Tavčarjev. V napadalni vrsti, je notranji trio pokazal lepe kombinacije, ki Jih pa zaradi neodločnosti ln hude nasprotnikove obrambe nt Izrabil. Le Vidmajer je dvakrat pravilno razumel nastali situaciji ter zabil oba gola za Ilirijo. Pevalek Je bil mnogo pod svojo običajno formo. Na desnem krilu Je J. Zupančič vsled napačnega placementa zamudil mnogo lepih prilik. Vratarju Miklavčiču gre kljub trem golom vsa pohvala. Predvsem se mora pri njem občudovati obramba nizkih strelov.
Tekma je v prvi polovici kazala precej šnjo premoč gostov, ki so v prvi polovici dosegli tri gole. Izredno lep je bil tretji. Izgledi za Ilirijo niso bili torej najboljši. Vendar pa se Je Ilirija v drugi polovici zbrala in Vidmajcrju se je posrečilo zabiti oba gola za Ilirijo. Gosti pa so, zlasti obrambe, napeli zato vse svoje sile, da onemogočijo domačim izenačenje. Njihova zmaga je bila popolnoma zaslužena.
Današnja tekma (ob 15.30) obeta biti še bolj zanimiva, ker bo tudi Ilirija storila vse, da popravi včerajšnje napake, predvsem v obrambi in v krilski vrsti. Sodnik Hus je bil dober. Občinstva z
ozirom na slabo vreme mnogo.
*
S. K. Ilirija naznanja, da Je v bodoče naslavljati vso klubovo korespondenco na naslov: Fran Jerala, Ljubljana, Ljubljanska kreditna banka, korespondenco namenjeno izrecno za nogometno sekcijo pa še nadalje na naslov: Krsnikova ulica 3/II. Tajnik I.
Lahkoatletika proti plavanju. Danes ob 14.30 se vrši na igrišču Primorja ob Dunajski cesti zanimiva nogometna tekma. Člani lahkoatletskc in plavalne sekcije S. K. Primorja so sestavili nogometni moštvi, ki hočeta pokazati svoje šport ske vrline tudi na tem polju. Noben od igralcev nI verificiran nogometaš, toda izključeno ni, da se med njimi najde kak nogometaški »veletalent«. Slične tekme se vrše tudi v drugih krajih ter so vedno zelo zanimive in — zabavne. Opozarjati je le na lanske in letošnje tekme med starimi gospodi S. K. Maribor in S. K. Rapid, ki so itnele rekorden obisk. Tudi med ljubljanskim prebivalstvom vlada ve llko zanimanje in Je pričakovati obilo občinstva. Postava lahkoatletskcga moštva se v toliko Izpremenl, da nastopita tudi znana športnika Ferči Ludvik in A. Ba-šin. — Ob 14. se vrši na istem igrišču propagandni damski lalikoatletskl miting, ki bo gotovo tudi zelo zanimiv.
Objave
'X Rešimo sokolski Tabor. Nabrano po
bratu Jakopiču za zgradbo Sokola I. 30 in za St. Petersko podružn. družbe Ciril. Metoda 80 Din. Iskrena hvalal
X Sokol I. v Ljubljani Ima pil »vo, jem izkopu na Taboru mnogo zemeljskega materiala. Kdor ga rabi, naj se pri. glasi takoj ln Blcer popoldne v društva. nI pisani! na Taboru (n e na Btavbišču) ali dopoldne v Tiskovni zadrugi nasproti glavne pošte pri br. Vrečarju. — Odb,
X Stepanjskl Sokoli prirede ▼ nedui ljo dne 14. oktobra 1923. vinsko trgatev pri Ivanu Bricelju v Stopanji vasi. Pri. jatelji neprisiljene zabave se vabijo k obilni udeležbi. Ker je grozdje i« dozo. relo, so vrši trgatev ob vsakem vremenu
X Zborovanje dobrovoljcev bo danes, v nedeljo ob 9. url v areni Narodnega doma.. Udeležba obvezna.
X! Veliko vinsko trgatev priredi »Prostovoljno gasilno društvo Kožarje. Podsmreka« danea, dne 14. oktobra 1923 ob 2. url popoldne v prostorih M. Kan; v Podsmrekl št. 26. Spored je Izvrstno sostavljen ln bo nudil obilo zabave. — Vstopnina 8 Din. Gasilci ▼ kroju VBtop. nine prostL V slučaju slabega vremeni se vrši prireditev prihodnjo nedeljo. — Odbor.
X 500 lepih' dobitkov, med temi pek
glavnih, je že pripravljenih za tombolo vojnih invalidov, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 14. oktobra na glavnem trgu v Mariboru. Dobitki se še vedno množijo in bo ta tombola prekašala vse dosedanje, ki so bo vršile v Mariboru. Ker je rok jako kratek, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, si nabaviti o pravom času srečke, ki so dobo komad po 8 Dia pri gosp. Zlati Brišnikovi v Slovenikl ulici ln * vseh trafikah. S vi rs 'rojaška godba.
X Klub esperantlstoT t LJubljani, n*
znanja, da otvorl kurze iz esperantskega jezika v torek dne 16. oktobra ob 7. ari zvečer v šentjakobski šoli, IL nadstr. Učna pristojbina bo znašala 10 Din, za di. jake 5 Din mesečno. Ta dan naj pridejo tudi vsi člani ln lanski učenci. — Odb.
X Poljudno predavanje o gobah bo danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne na ljubljanski realki (risalnlca v L nadstr.), Predava avtor knjige »Naše gobe* g, Ante Beg. Brez vstopnine.
X Kegljaškl klub «Venček» t LJoS. IjanI zaključuje danes ▼ gostilni «Dra-šček«, Bohoričeva ulica 9 tekmovalno kegljanje. Sodeluje orkester Dravske dt vizije.
X Kuhamo In gospodarsko društvs
na Barju priredi danes vinsko trgatev v gostilni pri »Usniku« na Rudniku, Do. lenjska cesta. Začetek ob 17. uri. Vstop, nina 8 Din.
X Odbor za obnovo lokolskega doma v Litiji, priredi danes v prostorih sokol-skega doma v Litiji veliko vinsko trgatev. Pričetek ob 19. uri. Vstopnina 5 dinarjev. Vabimo vse prijatelje druitva d« nas posetijo.	.
X Umetnostna razstava slovenskih nI hrvatskih mlajših umetnikov ostane odprta le še kratek čas; vabimo vb«, ki «1 šo razstave niso ogledali, na obisk. Običajno vodstvo je danes v nedeljo ob lt uri; vodi g. Zorman.
Sah
»Ljubljanski Šahovski klub« nam*
nija, da priredi njega predsednik, sv* tovni šahovski mojster dr. M. Vidmar t ponedeljek dne 15. t. m., točno ob 8. nri zvečer, "v »Narodni kavarni« veliko javno simultansko šahovsko produkcijo.
Ker vlada za to prireditev v tukaj Snjih šahovskih krogih izredno zanima-nje in proglaša tem potom »Ljubljanski šahovski klub« k navedeni Bimultanki splošno šahovsko mobilizacijo vseh toja-željnih in zmožnih šahistov, je pričakovati ogromnega navala in rekordnega poseta, vsled česar naprošamo vse šahi; sto in prijatelje šaha, ki žele igrati pri simultanlu, naj po možnosti prinesejo šahovnice s seboj.
Dopisi
TRBOVLJE. O Bog reši nas gerenstv« ali prej no dam miru, da pridem do korita, je bil vedno pobožen izrek ironične ga bivšega opozicionalca. Seveda odka je pa pri koritu je vse v najlepšem re dul Koruza, ki so jo naročili, da bi ■ njo pomagali ubogim občanom za stavke, so bo scimila, vrhutega so jo po dražili, ker so bajo pozabili računati do voz itd. O kuruzni moki, še ne govori mo, da no kratimo mlinarju zaslužka Idealna »ciglanca« že obratuje samo n1 vemo ali bo kot »delniška družba« cre tela ali pa pride občini v breme? Opu stošenjo v občinskih gozdovih je vidne Odkar so začeli šteditl so odpustili 1 urada tudi vse pomožne uradnice in na stavili v kamnolomu pristaše režimi bivše komuniste od rudnika odslovljen delavce, da tako z hitrim delom in" liko plačo »koristijo« občini. RadiKa pač znajo čeravno so razcepljeni na dv stroji. Prva bolj z moskovskim! nače in slično urejenim gospodarstvom, drug pa idealna s strankarskim denarjem, f se pa razni Jožcti, Mihcti Korlnl indn pred »maso« pokažejo, da nimajo rudnikom nikakih stikov, so si nabav li tudi konjičke in kočijo, seveda to . vso doblčkanosno in občina še tako n. prednje, kar ti gospodarijo, da ima u» žo novo napisno tablo in nekdo nov w bukl O podoknic!, vinčku in nemšKo petju pa šo drugič, ko bomo zopet l-ovall in bo Stanko o rdeči zastavi pravem radikalizmu razlagali
Prttoaa „Jutru'* St. 241, dn« 14. oktobra 1923.
Politični odmevi
pitajte" — ležite!
Trst, 12. oktobra.
Kaše grenkobe polno življenje je postalo že tako bridko, da je iz svojih žrtev začelo zbijati krute šale.
Kljub temu da prosvetno ministrstvo v Rimu šo ni dalo odloka, po katerem se mora z letošnjim šolskim lotom v prvem razredu vseh ljudskih gol v Julijski Krajini uvesti italijanščina kot učni jezik, s čemur postaneta slovenščina in hrvaščina samo neobvezen učni predmet, so šolska obla-stva v Julijski Krajini že odredila izvršitev tega še neizdanega odloka. Posledice so naravnost strahovite. Ker so po deželi šole večinoma enorazrod-nicc, se vso te šolo z vsemi oddelki kar čez noč izpreminjajo v italijanske, V vseh oddelkih je pouk italijanski. Ubogi otroci gledajo debelo italijanskega učitelja ali italijansko učiteljico, ki jim govori italijanski in ne razumejo niti besedice. Učitelj so huduje nad njimi, jih zmerja z vsemi mogočimi psovkami, tepci, osli, bedaki kar frče okoli njega, a otroci gledajo in gledajo, nekateri tudi jočejo in no vedo, kaj n;ij store.
En sam primer: V Škofijah v koprskem okraju so namestili učiteljico, ki je prišla nekje od Napolja. če bi slovenski otroci tudi znali kolikor-toliko italijanščine, seveda v narečju, bi je ne razumeli, ker Primorec, četudi zna precej dobro italijanski, le s težavo razume Napolitanca. Tako pa, ko italijanščine sploh ne znajo, ne razumejo prav ničesar, kar jim pripoveduje učiteljica, ki sanu ne v4, kaj naj bi storila s to »čredo neumnežev, nevednežev, tepcev.*
Otroci imajo pred seboj na klopi knjigo, sevoda slovensko, ker italijanskih učnih knji" še niso dobili Da bi vondar ne sedeli v šoli kar tako tja-vendan, jim učiteljica ukažs: »Leggo-te!« (Ležčto — »Čitajte!«) Otroci strme v učiteljico in nihče se ne zgane. Ker pa učiteljica vedno le pmavlja svoj «Leggete» — se začnejo spogledovati in celo nekoliko muzati, potem se jim pa le posveti v glavi. Sklone se najprej eden, potem za njim drugi in končno — leži ves razred ali po klopeh ali pa po tleh! Otroci so si učiteljičin »Leggete!« tolmačili, da naj se «vležejo», in polegli so se, kamor in kakor je kdo mogel in znal. Učiteljica, videča ta prizor, si je začela puliti lase in z glavo butati ob steno in je končno zbežala iz šole.
To se je zgodilo oktobra meseca leta 1923., v prosvetl.jenem XX. stoletju, v deželi dvatisočletne kulture, v Italiji, ki se s ponosom imenuje naj-svobodoljubnejša država na svetul
Razpust tržaškega planinskega društva
Trst, 12. oktobra.
Približno pred tednom dni je prišla rta policijo ovadba, da skrivajo Slovenci orožje in municijo v podzemski jami «Dimnica« v Slivju pri Kozini. Včeraj, v četrtek, je Slovensko planinsko društvo v Trstu prejelo odlok tržaškega prefekta, ki razpušča društvo, češ, da organizacija ne dosega več pogojev obstanka.
Italijanska oblast je segla s tem po eni naših kulturnih institucij, ki je mirno, pohlevno in gotovo brez vsake škode za Italijo in njene državne in nacijonalne inštitucije vršila svojo kulturno poslanstvo med našim narodom na domačih tleh v Italiji. Težko je ra zumeti, kaj je dalo povod temu oblastnemu ukrepu. Društvo ni zagrešilo ničesar. Stvar postaja razumljiva šele tedaj, če povemo, da je prefektu-ra odredila, da imetje Slovenskega planinskega društva v Trstu preide v last italijanskega planinskega društva »SocietA alpina delle Giulie«. Gospoda pa se je pri tej »transakciji« ureza-
la, zakaj Slovensko planinsko društvo v Trstu nima nikakršnega imetja. Kar je imelo premoženja, je zgorelo svoj čas v »Narodnem domu«. Ali za po-žgano imetjo italijanskemu društvu tudi ni bilo, pač pa za nekaj drugega, — za eno najlepših kraških jam, za »Dimnico« pri Slivju.
Ta jama, ki po sodbi strokovnjakov s svojimi naravnimi čudesi prekaša celo postojnsko jamo, je bila last sli-venskih občinarjev, v najemu pa jo jo imelo tržaško planinsko društvo. S precejšnjimi stroški so naši planinci uredili dostop v jamo ter od časa do časa prirejali skupne izlete v podzemlje. To dejstvo jo Italijane že davno bodlo v oči. Slivenci so namreč vedno izjavljali, da bo imelo jamo v najemu lo naše planinsko društvo. Ker torej ni šlo zlepa, so Italijani posegli po sredstvu, ki so more označiti samo z enim izrazom — podlo lopovstvo.
Ko jo oblast dobila — seveda naročeno — obvestilo, da je v »Dimnici« skrito orožje, je poslala v Slivje kara-binijerje, ki so zahtevali od oskrbnika t jame ključe. Šli so v jamo in se vrnili;
Iz nje z avema avstrijskima vojaškima
puškama. Obenem so uvedli nekako hišno preiskavo v celi okolici Slivja. Pri jamskem čuvaju so našli zastarel samokres. To je bil za Italijane popoln • dokaz« krivde. Seveda so bili povzročitelji afere pri svojem delu zelo ne-previdni, V jami, kjer se voda cedi od povsod, so našli obe puški tako lepo svetli in očiščeni, kakor da sta pred pol ure bili vzeti iz omare. Niti pegice rje ni bilo na njima: očividen dokaz, da je bilo orožje podtaknjeno. Ti dve puški so Italijani skozi neko luknjo spustili v jamo, ln ju potem seveda «našli». Našli pa so ju na mestu, kjer bi se bil ob zadnjem skupnem društvenem posetu jame moral vsak obiskovalec —- spodtekniti nad njima.
Tako je bilo »dokazano«, da jo v »Dimnici« skrito orožje. Odgovorno jo soveda za to »Slovensko planinsko društvo«. Oblast se je v tem slučaju poslužila starega avstrijskega zakona. Izkopala je iz njega določbo o pomanjkanju pogojev za pravni obstoj društva — ter izigrala, slivensko jamo v roko italijanskih planincev.
S tem je naše planinske društvo zatrto po zaslugi italijanske zahrbtnosti, samogoltnosti in nasilja. Pa naj še kdo zine, da se nam v Italiji ne godi boljše kakor pod prejšnjo tiranijo!
Domače zadeve
Bodočnost srednješolskih profesorjev
Beograd, 11. oktobra.
Povodom predložitve zakona o srednjih šolah in njih učiteljih se jo vršila to dni konferonca razširjene seje glavne upravo Profesorskega udruženja, kateri so prisostvovali dolegati iz vse kraljevine. Za ljubljansko sekcijo sta bila navzoča podpredsednik prof. Fran J o ran (Ljubljana) in prof. dr. Adolf P e č o v -n i k (Maribor). Posvetovanja, ki jih jo vodil predsednik Udruženja prof. 1 i v a-n o v ič so bila zelo temeljita. Končno jo Glavna uprava izdelala memorandum, ki so je kot trezno premišljeni kompromisni predlog srednješolskih nastavni-kov predložil vladi.
V to svrho so so zglasili člani glavne uprave v navzočnosti vseh pokrajinskih delegatov predvčerajšnjem in včoraj pri ministru prosvete Trifunoviču, ministru financ Stojadinoviču, za izenačenje zakonov Tri'koviču tor končno tudi pri ministrskem predsednika Pašitu ter ,im izročil tudi zahteve glede ureditve profesorskega položaja v novem srednješolskem zakona, odnosno službeni pragiua-tiki.
Glavno njihove zahtevo so:
1.)	Profesorji naj so uvrstijo po polo-žajnih plačah tako, da prično Blužbo v 8. skupini ter jo končajo v 4., ravnatelji in inšpektorji pa v S. skupini.
2.)	Ako ni mogoče doseči za profesor-jo poseben zakon, naj se jim odmerijo doklade enako kakor sodnikom.
8.) Maksimalno osnovno plačo naj doseže profesor po 23 službenih letih.
4.)	Profesorska mesta naj so oddajajo konkurznim potom ter naj bodo nepo-kretna.
5.)	Naj se profesorskemu udroženju zakonito prizna vpliv na srednješolsko zakonodajo.
Konferenca z ministrom prosvete je trajala dve uri. Končala je v bistvu negativno. Minister jo pristal samo na zahtevo glede maksimalne osnovno plače. Glede zaključne skupine jo minister smatral, da ni mogoče iti dalje nego do 5. skupine pri profesorjih ter do 4. pri ravnateljih in inšpektorjih. Uvedbo stečajnega razpisa je minister za novi zakon odklonil, češ da jo to morda krivično, toda on kot državnik mora uvaževa-ti potrebe prehodne dobe. Profesorska mosla so bodo torej po novem zakonu oddajala po vsej državi kakor dosedaj v Srbiji in na Hrvatskem brez natečaja s prostim imenovanjem. Kar se tiče zadnje zahteve je minister mnenja, da bo prosvetna uprava sicer vedno rada vpo-števala mnenje prof. organizacije, vendar ji iz ustavnopravnih razlogjv ne
more priznati direktnega vpliva na zakonodajo.
Min. predsednik Pašič je zagotovil profesorjo svojo naklonjenosti tor v ostalem izjavil, da bo žo minister prosvete storil primerno korake.
Danes so se delegati vrnili v svoio kraje.
Beseda naših žen
V dvorani ljubjansko Kazine so je v petek zvečer vršilo zelo zanimivo predavanje. Gospa Vera Albrechtova je govorila o propagandi in ciljih mednarodne »Ženske lige za mir in svobodo«. V svojem predavanju so jo ozirala zlasti na letošnji kongres »Zonske lige« v Pod-jebradu na Češkem.
Pravilno je gospa predavateljica v svojem govoru podčrtala oklic, katero ga je liga letos ob 9 obletnici izbruha svetovno vojne izdala na javnost in v katerem pravi, da mora vsaka žena čutiti v sebi pogum, da se zoperstavi vsaki odredbi bojažeijno politike, ki uničujo življonje, onemogoča razvoj in ovira bodočnost in srečo človeškega naraščaja. Nato jo ga. predavateljica navzočo poslušalstvo scznaiila z zborovanjem lige na letošnjem sestanku.
Kardinalna točka kongresa »Ženske lige« v Podjebradu je bila točka o zaščiti narodnih manjšini Na ta kongres je liga pozvala tudi zastopnice iz naše države. Dočim so bili naši nasprotniki na tem kongresu zastopani številno, je bila na zborovanju za celo Jugoslavijo navzoča samo gospa Albrechtova, ki je ime la lepo priliko videti, kako je razpredena propagandistična mreža naših sovražnikov pred zastopniki velikih in civiliziranih narodov, dočim so za nas vsled našo pasivnosti no zavzame nihče. Gospa Albrechtova jo morala čestokrat ugovarjati bolgarskim zastopnicam, ki so na kongresu čitale tondenciozna poro čila o masakriranju Bolgarov s strani Srbov. Gospa predavateljica je imela jako tožko stališče tudi v pričo italijanske zastopnice. Ta je na obtožbe, da postopa Italija z jugoslovansko narodno manj šino po barbarsko kratko in cinično izjavila, da jugoslovenska narodna manjšina v Italiji Sploh nt znana. Na kongresu se je poročalo tudi o narodnih manjšinah v Avstriji. Na,s zanima tu v prvi vrsti Koroška.
Z ozirom na vnebovpijoče krivice, ki ,iih izziva italijansko tlačenje našega živ-lja v Primorju, jo gospa Albrechtova sestavila protestno resolucijo, katero jo koncem predavanja prebrala in ki jo v imenu jugoslovanskih pacifistk namerava poslati predsednici »Žensko lige«, da se izroči onako mislečim italijan. ženam.
Tekst resolucije se gmsfi
• Drago sestre! Skupno smo prevzelo težko nalogo zbližanja naših dveh narodov, ki naj bi bil pogoj za obstoj miru v Evropi. Z odlokom okrajnega Šolskega sveta v Postojni od 80. septembra 1923. Opd. 5/8952 ad in z enakim odlokom prefekta Trsta in Gorico Be jo našim otrokom vzel v ■ prvem razredu pouk materinščino in so liočo otroku 6 let nuditi izobrazbo v njemu nerazumljivem jeziku, jo naša medsebojno delo otežko-čeno in znova jo vsojana kal sovraštva med obema državama. Mi se obračamo do vas, enako mislečo paeifist.ko Italijo, da dvignete svoj glas proti takšni politiki, da odprete oči zaslepljencom, da zahtevate najnujnejšo reformo za odstra nitev vseh naredi), ki nasprotujejo brezpogojni enakopravnosti vseh narodnosti v državi. Notranjepolitična reakcija, ki pridiga lo sovraštvo in ščuva medsebojno narode, vzdigujo vedno smolo.išo glavo. Roški konflikt jo os, okrog katero se vrši mir med vašo in našo državo. V vseh slučajih, kjer se določila mirovnih pogodi) teptajo z nogami, vsi samovoljni pohodi D'Annunzia, imenovanje Giardi nija na Reko, ostajajo od Zveze narodov noopaženi, nazadnje pa so bo sankcioniral vsak tak nasilen rop.
Me, kakor ve, stremimo po pravični in definitivni ureditvi Bpornih vprašanj, z resničnimi garancijami v obrambo obeh držav proti vojni. Vplivajte na svojo vlado, da predloži sprejemljiva pogoje in da omogoči naši manjšini svobodon razvoj. Naj se ne razbije vašo delo in naši upi na zlobai nameri nerazumeva-
nja b Btram vlado! Odlok', b katerim B€f
jo odvzel naSim otrokom prvega razreda pouk materinščino colo v privatnih šolali, b katero so jo nad 230 jugoslo-venskih učiteljev vrglo na cesto, ta odlok zavračamo na podlagi samoodločbo narodov. Zavračamo ga v imonu miru, ki jo vedno ogrožen, čo so narod poniža,
L>rage sestre! Odkrito vam moramo! reči, da je naše ljudstvo v Italiji toli-> kanj pretrpelo, da ne verujo več na ob-ljubo brez garancij. Vsa današnja bol Jugoslavijo in beda Evropo izvira vsled, kršitve pravic in vsled tega, da po sa vladajoči povspeli nad vsako moralo. Skoraj vsi odmevi našega ljudstva v. Italiji so en edini vzklik ogorčenja na-, pram početju vaše vlade. Cim hujšo bo postajalo to nasilje, tembolj se bodo pripravila pri nas tla nacionalistični proti-agitacijo in nasilju, kot odgovor s strani italijanske večine.
Zato vas jugoslovensko pacifistko prosimo, da združita Bvoja 6tromljonja z našimi in da dvigneto svoj glas za svoto pravico naših manjšin, da propročimo zlo in krivico nasilja ter smo bolj kot kedaj poprej uvorjano, da bo nas skupen program mednarodne organizacije mnogo pripomogel k mirni rešitvi obojestranskih' konfliktov.
Ljubljana, 12. oktobra 1923.«.
Tako sb jo zgodilo, da jo namesto naših mož-diplomatov vložila prvi protosl proti nasilnemu potujčovanju našega naroda v Italiji žena. Bodi ji to dejanja priznano v čast, kakršne so dandanos deležni lo rodki!
Iz življenja in sveta
Kaj nam piše mož modne dame
Droga prllaielllca!
Dolgo Vam že nisem pisal, ker veste, da sem pač pisec iz poklica In da pišem le za honorar. Seda) sem pa le prijel za pero (v resnici za svinčnik!) in Vas hočem kot damo dobrega okusa vprašati nekaj, o čemer vem, da si bova sporekla. Pa nič za to. S tem Vam hočem mimogrede dokazati, da nisem kavalir, kar ml vedno očitate, razen tega pa, da imate blago srčece, ki vse odpušča. Po našem dnevnem časopisiu se sedal doka! pišo o modi. Ker čltate tudi tuje liste, vesto, da se o tem med inorodci Izgublja še več besed; neusmiljena moda ima cclo svoja posebna glasila, lepo poslikana s suhobe-driinl dečvami in natrpana z glnljivimi •pesmicami«. Pa ni to, kar sem Vam hotel povodati. Pač pa tole:
V nedeljo sem bral programatlčen član-čič, kako se mora modna daina oblačiti. Da se mora oblačiti, Jo jasno, sicer bi Jo zeblo, naposled bi Jo pa še prepeljali na Studenec. Sedaj nama gre samo še za vprašanje: kako? Kaj mora vse imeti modna dama? Nogavice (od 100 Din dalje) iste barve kot obleko. Seveda ne smejo biti volnene, temveč iz blaga, ki se čim prej raztrga. — (Svila je že prevsakda-lijal) Ne kreinžito obrazka, draga moja, da ne postanete grda! Saj plača Vaš mož!
Joj, modna dama mora imeti navadne in menda tudi nenavadne obleke, potem pa še toaleto za zjutraj, podnevi, zvečer in ponoči; zadnja mora biti po mnenju kraljic mode precej pomanjkljiva. Poleg tega mora imeti medna dama kostume. Po tem šc plašč, ki mora biti podnevi drugačen ponoči drugačen, za vsak letni čas drugače prikrojen. No da, šivilje si znajo pomagati! Kako genljivc so bile svoje čase v čitankah in berilih storijce o •ubogih šiviljah«. Sedaj pa sc vozi šivilja moje žene z avtomobilom, jaz krevsam peš mimo nje, mola žena pa postano zelena, ko jo zagleda.
Vam, draga prijateljica, jc morda lahko, ker še nimate otrok. Povem Vam pa, da jaz za svojo osebo prej preštudiram še bolj zamotani in še bolj v nerazumljivem Jeziku spisan akt ali celo zakonik nego odstavek modnih predpisov. Zato mi Je neumljlvo, kako more modna dama opravljati gospodinjstvo in vzgajati deco. Seveda m| boste, draga prijateljica, očitala, da vsega tega ne razumem; da imam
predsodke, kar končno priznavam. Opozarjam Vas pa na dejstvo, kakšna je današnja mladina, dasi si šola z najpreizkm šenejšimi in najnovejšimi metodami prizadeva kako bi vzgojo izpopolnila. No, da, če modna dama---
V duhu ste mi z dobro ročico zaprli usta. Zato moram začeti z druge strani. Torej začniva! VI potrebujete najprej ko-< strnila, ki stane lepe tisočake, tudi dva plašča hočete imeti, da si upate na cestoi in v družbo. V gledališče si ne upate M stari večerni toaleti, ker se bodo naj Vami ljudje zgledovali. Bosi ste vcdn.>< •ker Imate samo pet parov čevljev, za doi ma pa sploh nič. S porilom žc šc gre, ker. ga letošnja moda zapoveduje kolikor mogoče malo.
Draga prijateljica! Pričakujem liude plohe, ko sc prihodnjič srečava. Vendat nadaljujem. Vzcmiva, da je Vaš mož višji uradnik! Celoletna njegova plača ne lil zadostovala, da Vas opremi kot modna damo. Da jc kulturni delavec? f.j ironije!
Pa tudi moške je letošnja moda grozovito udarila. Kekla Jc: «Kot raglanl vre* zanl plašči se podnevi ne smejo nositi!•( Trdo povelje! Ker imam slučajno ta M plašč in nobenega drugega ter si drugega tudi ne moretn kupiti, ne smem podnevi na cesto. To sem že sporočil svojemu šefu in bom ostal do prihodnje pomladi doma, Takrat pa na veselo svidenje, draga prU jatcljica!	Vaš udani N. N.
Za zločince in lažnivce usodna iznajdba
Toliciji in sodiščem, a tudi človeštvu sploh, dela največje preglavice iskanja resnice, ki edini lahko tvori podlago za pravilno in pravično sodbo. Koliko doka-* zov in prič je potrebnih, da se izkaže a kakem dejanju resnica in za njo pravica! Iz Amerike prihaja sedaj glas o novi iznajdbi, ki bo, ako ni raca in ako se zanesljivo potrdi njena vrlina, provzročilol v človeški družbi velikanski prevrat, zlo-čincem in lažnivcem pa opravičen strnil in trepet. Amerikanski listi poročajo, da se je dr. Ilouseju posrečilo, človeka 1 zdravili narkotizirati (uspavati) na tak način, da jo mogoče v tem stanju z njim še govoriti, ne da bi se on zavedal. Izkazalo so je, da govori tak uspavanee čisto resnico in brez ovinkov prizna tudi svoja najtežje grehe. Dr. Ilouse je napravil več zelo zanimivih poskusov v tem pogledu na zločincih v jetnišnicah. Zločinci, ki jih je uspaval, so izpovedali točno, kako so
Operne premiere in reprize
Ne navzdol, nego vedno navzgor! Na to stališče smo se postavili nedavno, in pritrjevala nam je vsa publika. Obžalovali smo, da niso več v ansamblu naših opernih solistov nekateri pevci in pevke, ki so bili odlični nosilci glavnih partij ln pri občinstvu posebno cenjeni. Dosedanje Predstave so dokazale, da smo imeli prav. Ga. Thlerry-Kavčnlkova je bila pevka si-iajnlh glasovnih kvalitet in tudi v igri Je dosegla visoko stopnjo. Za tako pevko se morajo najti sredstva in repertoar. To je zahteva vseh abonentov. O. Balaban nima naslednika. O. dr. A. Rigo mu v nikakem Pogledu in niti približno ni dorasel. Gospo Lovšetovo baje nadomestita Hrvatica ža. Vesel-Polla in znova angaževana Slovenka ga. Gajeva. Toda glasovno Jc ne odtehtata.
Na svoje stvarne pripombe glede nodo-statkov v personalu smo prejeli v »Slovencu« odgovor, da so drugi — in sicer mi, »gospoda okoli »Jutra«, krivi »ijullke in plevela« pri gledališču.
Ne vemo, koga misli »Slovenec« pod 'lluliko in plevelom» ter na koga strelja
dr. Klmovec v »Slovencu«, češ, da ie — *kuga». Vemo le to, kar ve vsa Jav-"°st, da "nima »gospoda okoli Jutra« z eledališčcm prav nikaklh zvez. da m nikogar angažirala niti odpustila, da nc
sestavlja repertoarja ter da odloča pri našem gledališču v vsemi edinole gledališka uprava.
Ako meri »Slovenec« na Gledališki kon-sorcij, k) Je našo opero In dramo 1. 1918. oživil, sestavi! operno In dramsko osobje in dosegel tudi podržavljenje, potem kon-statiramo, da je bil Gledališki konsorcij prav toliko «Jutrov» kolikor »Siovenčev«. V konsorciju so namreč bili pristaši vseh političnih strank in v upravi so bili somišljeniki naprednih in drugih listov. Bistveno Je gledališki ansambl še danes prav isti, ki Je bil v dobi Oledališkega konsorcija: ostali so tudi zvečine glavni solisti, dirigenti, tehniško osobje, zbor in orkester. Nekaj jih Je pomrlo, nekaj odšlo v Beograd in drugam. Kar le novega osobja, le bilo angažirano pod novimi, državnimi upravami.
Kje sta torej «ljulika in plevel?« Morda misli »Slovcnec« na baritona Nemca Hacka, ki je bil angažiran za prve bari-tonske partije, a ni bil niti za druge ter je moral po treh mesecih oditi; morda na tenorja Nemca Slrksa, ki je bil angažiran za prve junaške partije ter Je moral po dveh mesecih oditi, ne da bi bil nastopil; morda na baritona Vlšnjevskega, ki Jc po osmih dneh izginil; morda na Nemko Kattnerlevo. ki ie v poldrugem letu pela
menda le tri partije, morda gdč. Krystalo-wicz, ki Je nastopila le enkrat? — Toda vseh teh in drugih Gledališki konsorcij — ali celo mi! — nismo angažirali. Niti poznali jih nismo. Tako resnično ne vemo, katere starejše in novejše člane označuje «Slovenec» tako poetično s plevelom, Iju-liko In kugo ter kaj imamo mi opraviti z gledališkimi razmerami. Zato prosimo:
govorite Jasno! Potem vam odgovorimo. •
Operna sezona se je z veliko zamudo otvorila letos z dvema enodejankama: B. Sirola: Novela od Stanca (Sala s Stan-ccm) in L. Blech: Zapečatencl (»Versic-gelt«).
Prof. dr. Božidar Sirola (rojen leta 1889.), izvrstni hrvatski muzikolog in skladatelj, Jo prvi s svojo enodejar.ko (leta 1915.) ustvaril poskus hrvatske nacionalne opere; napisal je tudi balet »Sence«. Mar. Deržlčcva pustna šala v dubrovni-škem starem dialektu je morda kot dramsko delce v Dalmaciji zanimiva in razumljiva; nam ni žalibog ta dubrovniška mešanica z Italijanščino prav nič umljiva ter jo uživamo kakor balet. Operna oblika dejanje neprestano retardira in ovira v urnem razvoju. Zato vzlic režiji vpliva le malo veselo.
V operi so najlepše uspel! zbori, mešani in ženski, ki zvene bujno, krasno in tudi samoraslo. Tudi mediera (v mese-
čini) se odlikuje po instrumentaciji in har-monlzacijl. To dvoje že dokazuje, da Je dr. B. Sirola talent. Ker Jc plodovit, bi bilo želeti, da ustvari večje, vsevečerno delo. V «Stancu» mu ic orkester šc predebelih barv, uporablja se preveč trobil in mu godala še nimajo dovolj zvoka. Pevski part je pisan vobče okorno in mu je melodična linija včasih zanemarjena. Iz-vzemno lepo je pisana partija Stančeva, ki jo g. Zatlicy izvaja v pevskem in igralskem oziru zelo okusno in vzlic tc-škočam z lalrkoto. Razen v zborih Je kan-tilena prezirana; kolo, Stančev spev in mestoma tudi orkester pa učikujejo z uporabljenimi narodnimi motivi in ritmi tem bolj simpatično. Počctek uver':™ ostaja zmeden in nejasen, a dasi je Sirola svojo opero kasneje pilil, je delo še ostalo melodično revno masivno, nepregledno, premalo sočno. Zanimiva kontrapunktika in že naštete vrline pa delajo vzlic vsemu Stanca vrednega, da smo sc po njem seznanili z Jugoslovenskim komponistom, ki išče novih potov in izrazov.
Med izvajalci je pohvalno omeniti še Gjiva g. So\\'ilskega silnega ln blestečega tenorja ter živahne Igro, In sila okretnega Vlaha g. Banovca, ki Je pel Jako lepi1, skoraj brez nazalnosti, in g. Puglla, ki napreduje. Dirigent g, Mntačič.
Blechovi »Z apečaleneh so komična burka brez nosebne glasbene cene iu za-
nimivosti, a z dosti zabavnim iibrcttoirt starinske fakture. Uprizoritev Je bila okusna, izvaianjc prav dobro. G. Levar jd podal zaljubljenega župana z nobleso; gdč. Thalcrlcva jc bila poredna, izvrstno karikujoča hčerka, ga. Rc\viczc\va elegantna vdova simpatične igre in inteligentnega speva, g. Kovač prav dober zaljubljenec, a g. Zupan kot obč. sluga vir-tuozcn gostobesednik in drastičen komik( Tudi g. Pcrko se je kot nočni čuvaj ob« nesel dobro. Posebno priznanje gre zboru, ki je bil živahen In v svoji nclahkl nalogi zanesljiv. Opero dirigira g. Ba-latka.
Vcrdilevo «Aldo» (dir. ravnatelj Ruka< vina) smo čull v obeli prvih zasedbah, kajti »prvi« sta obe in «rangov» vsaj pri gledališču sc nc poznamo. O uporabi so-listov odloča edinole razvrstitev repertoarja; dvakrat zapored namreč ne nastopa liolien večji solist brez posebne sile. To izraža tudi uradni Gledališki list, ki navaja soliste le allabctično, ne pa po ka' kili «rangih«.
Verdijeva »Aida« ie bila vedno paradni komad vsakega repertoarja. Tudi pri nas, I.etos je uprava žrtvovala za kulise, kostime in rekvizite posebno veliko; oprema, delo g. Skružncga, 1(1 se je znova Izkazal vse časti vrednega mojstra (angažiranega leta 1918.), In ge. Waldsteinove, te naše stare umetnice s šivanko iu kro-<
Ja zgodilo vse ono, člgnr so ttlll obdolze-nl. Ne samo to! Povedali so v narkozi tudi še vse drugo zločine, ki so jih kdaj zagrešili, a zanjo oblast ni izvedela. Doktor Ilouso porablja z auspavanjo v to svrho tako zvani skopolamin, zdravilni strup, ki se ga pridobiva tudi od korenin volči-fca, po senčnatih gozdih, hribovitih in goratih krajev rastoči rastlini. Skopolamin uporabljajo zdravniki kot pomirjevalno in zelo naglo uspavajočo sredstvo pri bolnih na umu. Dr. House pripisuje skopola-minu sedaj tudi moč, da 60 more z njim iz človeka potom uspavanja izvedeti resnico. — Ko že pišemo o 6kopolaminu, naj omenjamo mimogrede še to postransko zanimivost, da ima volčič, ki se latinsko imenuje Scopolia atropoides, svoje znanstveno ime po Skopolju, rudniškem zdravniku v Idriji. On se je izven svojega poklica toliko bavil z rastlinstvom, da so njemu na čast imenovali znanstveniki volčič Scopolaminum atropoides. Prof. —ak.
Nobeno delo ne onečašča
Stara resnica je lo in vendar se zgodi fedno znova, da jo je treba b silo uveljaviti. Predsodki proti delu ne izginejo. Na Ruskem izveslni aristokratski in intelektualni krogi poginjajo, ker jih je sram delati. Naravnost tragično je, kako se ne morejo premagati, ne morejo udušili svojega ponosa in ošabnosti ter se prilagoditi razmeram. Toda tudi drugje jo še mnogo takih, ki se nočejo ukloniti in delati. Celo med srednjimi stanovi eo taki. Zanimiv in značilen za današnjo dobo pa je dolgotrajni proces, ki ga je imel upokojeni avstrijski državni uradnik Ar-uold Ticho na Dunaju.
Ločil sc Je od žeue in sina ter je moral plačevati alimente. Ko bo alimenti poslali zaradi draginje prenizki, Bta ga tožila, da mora alimente zvišati. Okrajno sodišče je Ticha obsodilo, da mora za sina plačevati po 15 odst. pokojnine, a na sinov priziv je deželno sodišče odredilo novo razpravo, češ, da mora oče plačevati več. Ako nima in ako pokojnina ne zadošča, naj oče služi in dela, da bo mogel izvršiti svojo očetovsko dolžnost.
Okrajno sodišče je nato Ticha obsodilo, da mora poleg 15 odst. plačevati še po 130.000 K na mesec, Ceš, da.Ticho toliko in še več lahko zasluži kot stenograf iu s pisanjem na stroju. Zdaj se je pritožil Ticho na civilno deželno sodišče, češ, da se akademično izobražen državni uradnik ne moro ouečastiti in ponižati b tem, da bi pisal na stroj. K takemu doklasiranju se ne more siliti državnega urednika, ki je dovršil akadomične študije. Noben sodnik ali državni pravdnik bi si ne hotel flužiti več kruha s tipkanjem. Tako se jo branil Ticho. Zastopnik sinov pa ga je zavrnil, da je nesocijalno govoriti o de-kiasiranju po delu, zakaj vsako pošteno delo je častno. Tipkajo dandanes največji umetniki in bogataši, stenografirajo najvišji duhovi, a vsi s tem služijo. Zakaj bi si torej sodnik, državni pravdnik ali kdorkoli ne smel častno služili kruha s tem, da več dela, da tipka ali stenografira ali počne karkoli, je neumljivo. Senat je nato Tichov priziv zavrnil, češ, višja izobrazba usposobi ja le za višje delo; ako pa tega ni, mora vsakdo vse delati, da vrši svoje dolžnosti.
političnih pravic, osoblto volilne pravice. Debata o vojaški službi žensk Je v Javnosti povzročila mnogo smeha. Neki pariški novinar le Izjavil, da naj ženstvo kar razpiše plebiscit — pa bo videlo, da jim možje prav radi prepustijo vojaško dolžnost.
X Trinajsti general. Oeneral Olardi-
no je na Reki trinajsti general, ki jo prišel v nesrečno mesto, da ga «rešl». Evo generalov, ki so Imeli nalogo »reševati« italijansko Reko: Ralner, Grazioli, Pltta-luga, Caviglia, Ferrarlo, Sanna, Faccini, Denicotti, Bassignano, Faschinl, Amantea Spreafico in Giardino. Trinajst generalov — poleg teh še admirala Capri In Millo ln nebroj polkovnikov, podpolkovnikov In majorjev. Vsa ta množica visokih častnikov Je Imela eno in Isto nalogo: upo-stavltl na Reki mir in red. Resnične nemire in ncTcde so povzročali vedno samo Italijani. Trinajsti general je prišel na Reko z velikim pompom ln dasl Je Izjavil, da je z nlegovim prihodom na Reki le en vojak več, Je nepobltno dejstvo, da se nahaja danes na Reki okoli 20.000 vojakov. Lahko trdimo, da pride na dva Rečana po en vojak. Italijansko časopisje mnogo piše o energiji generala Giar-dina, ne pove pa nikoli, koliko italijanskih vojakov ga ščiti.
X Pornografska literatura. Nedavno se Je v Ženevi vršila mednarodna konferenca, ki je razpraljala o borbi proti pornografski literaturi, ki Ima svoje središče v Berlinu. Berlinska policija Ima v svojem muzeju obsežen oddelek, kjer se nahaja naravnost fantastična množica pornografskega gradiva vsake vrste. Tu najdeš celo vrsto mladinskih knjig, ki vsebujejo najpustolovnejše kriminalne povesti, serijo knjig brez vsake notranje vrednosti In nepregledno množino zloglas nih romanov. V muzeju se nahaja tudi veliko število erotsklh del, Ilustrovanlh In brez slik, dragih in poceni, krasno opremljenih. Produkcija erotske literature, osoblto v luksuznih Izdajah je zlasti v prošlem letu silno narasla. In z njo se bavijo baš taki Izdajatelji, ki so poprej Izdajali prav dobro literaturo. No, oni so ravnajo po čitateljih, meneč, da bodo na ta način najlažje obogateli. Oblasti sicer ostro nastopajo proti pornografiji, toda Izdajatelji in tiskarji so tudi spretni in zato se take knjige tiskajo večinoma ponoči. Vedo sicer, da Jih lahko zadenejo težke kazni, a vedo tudi to, da se lahko odkupijo z denarjem. Z ozirom na dobiček na katerega vedno računajo, pa se jim vendar ne zdi, da preveč risklrajoče razmnožujejo pornografijo.
Gospodarstvo
X Ženske hočejo k vojakom. Te
dni se je v nekem pariškem feminističnem klubu vršila zanimiva debata o tem, ali morejo tudi ženske postati vojaki. Moderni feministki se ie dosedaj res posrečilo pokazati sposobnoti v številnih pod ročjih Javnega življenja in s tem dokumentirati ravnopravnost z moškimi. Nezasedena je ostala edinole še vojaška služba. Izgleda, da je dolžnost braniti domovino monopol moških, toda v zadnjem času si ženstvo prizadeva, da tudi na tem polju pokaže svoje sposobnosti. Odlična Parižanka dr. Madelaine Pelle-tier se je odločno zavzela za to, da tudi ženske vršijo vojaško službo. »Me smo prav tako hTabre, kot moški — Je na-glašala v svojem govoru — da pa tudi mnogo izdržimo, pač najbolj dokazujejo moderne športistke. V vseh velikih vojnah je ženstvo dokazalo, da lahko prav tako dobro kljubuje sovragu kot mo ški. Ženske pa bi za slučaje vojaške obveznosti morale biti deležne tudi vseh
Lesni trg
Dasl Je lz inozemstva dovolj povpraševanja, se vendar izvoz ne razvija ravno povoljno. VzTok je v velikem pomanjkanju gotovine In nedostatku vagonov bolj nego v čvrstoči dinarja. Razen tega nepovoljno upllva povišanje železniške tarife. Prenehal Je zlasti izvoz drv za kurjavo.
V zadnjem času Je precej povpraševanja iz Francije. Izgledi so celo, da bi se mogel Izvažati les v Japonsko. Slovenija, ki dobiva mnogo povpraševanj lz Italije, pa za enkrat nima ravno velikih količin, pripravljenih za izvoz. Pri sedanjih neugodnih razmerah Je pričakovati znižanje cen, posebno, če bo dinar še nadalje čvrst na zunanjih tržiščih. Cene so namreč kljub zboljšanju dinarja že dalje časa v splošnem stabilne.
Postavno slavonska postaja, odnosno postaja Gorski kotar, so zadnje dni noti-rall: hrastovi hlodi I. 1900 — 2200, II. 1500 — 1600, hrastovi hlodi za furnirje 2100 — 2700, hrastovlna na zrcalni rez 3200 — 3800, francoske dožlce (1000 komadov) 1500 — 1800, bukovi hlodi I. 300
—	400, javorjevl hlodi I. 700 — 800, Ja-senovi hlodi I. 500 — 700, brestovi hlodi I. 450 — 500, mehko tesano blago 370 — 400, mehko žagano blago 600 — 700, brzojavni drogi hrastovi 50 — 70, železniški pragi hrastovi 60 — 80, bukovi 40 — 50, drva za kurjavo bukova I., 1 vagon 2750 — 3200, II., 1 vagon 2200 — 2400, mešana 2400 — 2700, oglje, 1 vagon 10
—	12 tisoč Din.
Na zunanjih tržiščih ni posebnih sprememb. V Češkoslovaški povišanje železniških tarif In nejasni položaj v Nemčiji ne dopuščata oživljenja na lesnem trgu. V Rtimunili Je nastopila Grčija kot močan kupec za mehki rezani materij al In so cene tamkaj čvrste. Drugače pa za bodoče niso baš najugodnejši Izgledi za izvoz lesa Iz Rumunije. Jako malo Izvaža nadalje Avstrila, kjer si samo Italija nabavlja nekaj večje količine.
TRŽNA POROČILA*
Novosadska blagovna borza (13. t.
m.) Pšenica: baška, 78 — 79 kg, 2 vagona 352.5. Turščica: baška, okrogla, duplikat kasa 267.5; baška, 5 vagonov 250; marc-april, 9 vagonov 240; Tisa, duplikat kasa, 24 vagonov 262.5; zuban, 1 vagon 260; april, 100 odst. kasa, ponudba 217.5; marc-april 240. Fižol: baškl, beli, ponudba 530. Moka: baška, baza «0», 1 vagon 560; «00», ponudba 560; «6», november-Januar, 6 vagonov 377.5; «7», noVember-januar, 5 vagonov 320. Otrobi: v Jutlnih vrečah, ponudba 145. Tendenca mirna.
DOBAVE.
Dobava sena in slame. Pri intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljublja-
ni se vrši 29. t. m. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 600 tisoč kg sena in 270 tisoč kg slame.
Dobava zlatih ln plutovlnastih bo-bin za Izdelovanje luksuznih cigaret. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 30. t. in. ofertalna licitacija glede dobave 8000 komadov zlatih ln 6000 komadov plutovlnastih bobln za Izdelovanje luksuznih cigaret.
(Predmetna oglasa sta v trgovski In obrtniški zbornici v Llubllanl na vpogled.)
■ — VpraSanJ« nemškega posojila. Iz
Londona javljajo. V London bo dospeli Stinnoaovi pooblaščal v svrLo vodenja razgovorov o poiojllu v znesku 5 milijonov funtov štorliogov. Glede posojila v Amoriki vodi razgovore nemški poslanik v Vfaihiiigionu. Skupina amoiiš-koga bankirja V. inburna je pripravljena dati posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, a jamstvo bi bilo nemško Imetje v Ameriki.
= Polom štirih bank v Budimpešti, Iz Budimpeš'9 javljajo: Zaradi hauiso, ki traja žo več tedno« na borzi, bo štiri mlado bank j pr i|>adle. Bankir Ernst in dva borzna komibarja so na prija.o upnikov aretirani.
= Mednarodna konferenca za carinska vprašanja. Zveza narodov je sklicala za 15. okt. v Ženevo mednarodno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o olajšanju carinskih formalnosti. Naš zastopnik je že odpotoval.
= Trgovinski promet Amerike z Evropo v fiskalnem letu 1922.-23. Uvoz Zedinjenih držav lz Evrope Je bil proti vBem prerokovanjem večji nego doslej. Znašaj je vrednost 1162 milijonov dolarjev in je bil za 40 odst. večji nego v predhodnem letu in za 30 odst. večji ne go v zadnjem predvojnem letu. Nasprotno pa jo potroba Evrope po ainer:5i-ih živilih in slrovlnah nazadovala in Izkazuje kljub nekoliko zvišanim cenam nazadovanje od 2068 na 2035 milj. dolarjov.
r= Stroga kontrola nad carinarnicami.
Iz Beograda javljajo: Zaradi različnih zlorab, ki so ee v poslednjem času pojavile pri carinarnicah, bo finančno ministrstvo preko generalne direkcije carin uvedlo strogo kontrolo nad njihovim po-Blovanjem. To kontrolo bodo v celi državi vršili kontrolni organi finančnega ministrstva, ki bodo imeli pravico, da v vBakem slučaju izvršo kontrolo po carinarnicah in ugotovijo vae nepravilnosti.
d Vprašanje notlranja marke v Zagrebu. Iz Zagrebu javljajo: Zaradi neznatne vrednosti marke te je sprožilo r tukajšnjih bančnih krogih vprašanje, ali naj bi Zagreb sledil Curihu in črtal marko. Vendar za enkrat na borzi še ne nameravajo črtati notiranja marke.
= Izposojeni vagoni. Prometno ministrstvo je izposodilo 200 tovornih zaprtih vagonov od dunajske firme Metzger. Ti vagoni te bodo uporabljali le za notranji promet.
e= Izredno dobra vinska letina v Dalmaciji. Po podatkih, ki jih je do-u'0 ml-r.lstiftvo za po'jedelstvo in vode, jj letošnja vinska trgatev v Dalmaciji uspela zelo dobro in bo po mišljenju strokovnjakov dala okrog 659.000 hI vina, ki bo po kakovosti na.iboijše viuo % teh krajih po vojni.
r= Beograjska tvornica papirja se svečano otvori dne 14. oktobra. Računa se, da bo ta tvornica, ki ima veliko kapaciteto, z drugimi našimi obstoječimi tvornicaml mogla r glavnem kriti potrebo papirja r državi.
— Produkcija premoga In bakra v naši državi. Po podatkih ministrstva za šume in rude je znašala v letu 1922. v naši državi produkcija premoga 4 milijone ton, a bakra 851.000 metrskih sto-tov. Letos bo produkcija premoga in bakra znatno večja.
c=3 Umetna Inflacija v AngBJL Iz Londona javljajo, da ima angleška vlada namero z umetno inflacijo svojo valuto nekoliko oslabiti, da se omogoči večji izvoz ier da se z oživljeno industrijo zmanjša brezposelnost. Anglija je po vojni dosledno vodila deflacijsko politiko, v nameri, da doseže pariteto s tečajem dolarja. Funt šterling kaže zadnje dni v resnici oslabljenje na tržiščih v državah z zlato valuto.
Na kakovost morate paziti, a ne na ceno
kadar kupujete gumi potpetnike. Zshte-vajte od Vašega črevljarja izrečno samo pnve Palma kaučuk potpetnike in kaučuk polplate in odklonite vsako po; narejenost.
kupite najooneje pri is3
Dražbi ILIRIJA, Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. — Tel. 220.
Stavbenik
128
RUD. ROCAK
v Trbovljah
Izvršuje vsa stavbena dela. Lasti« tesalMa. Izdelovanje stopnic, Teraco-tlak. Brezkonkurenfine cene.
ElM
za vselej ie Vam
priporočil samo
veletrgovina R. 8TERMECBT Celje, ako hočeU res dobro in poceni kupiti
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepico in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo xa dame in gospode. — Trgovci en • gros - cene.
jenjem historičnih oblek, je krasna in zato zunanji uspeli največji. Vprašujemo se le, tiam sta izginili dve krasni kovinski kroni za Ramfisa (z rogoma) in Amneride ter egiptovski meč za Radainesa? Vse troje dragocenih rekvizit je bilo v historičnem staroegiptskem slogu, zelo zanimivo in okusno. Morda tiče v kakem zasebnem muzeju?
Gdč. Zikova je bila v igri in petju zmagovita Aida; njen glas je imponujoče prodiral najsilncjSc ansamble, se uveljavljal preko orkestra, a piana in pianissima jc prinašala z dovršeno umetnostjo. Tako je — vzlic hipni nedisponiranosti — rasla s predstavo, bila v 5. sliki izvrstna, a v 7. na vrhuncu. Zcla je priznanje.
Ga. Lc\vando\vska, naša marljiva in .vrla Jcnufa, se, žal, šc ni doccla opomogla po težki bolezni; nekdanji visoki toni (v glavi) ji še delajo ovire in jih more jedva naznačitl. V celoti pa je podala Aido dostojno.
Gdč. Sliligolcva jc gotovo vilo nadar-fena in simpatična pevka in igralka. Izredno hitro napreduje. Ali še zelo mlada Je, drobna po telesu in šibka po glasu. Amneris pa specijelno zahteva linpozant-ne zunanjosti in glasovne prodirnc sile. Oboje gd:. nedvomno pridobi. Pela Je lepo, jasno, inteligentno; žal, da je igrala medlo, pač še premiicrsko negotovo,
Amneris je ošabna, strastna, hinavska, kovarna, osvetljiva, močno tragična oseba; torej v igralskem pogledu mnogo pestrejša, silnejša ln tudi hvaležnejša partija, nego Aida. Amneris in Aida sta enako važni in krasni ulogi. Hrvatska umetnica Milka Tmlna kolosalnega glasovnega objema in čudovite igralske umetnosti je pela izmenoma obe partiji. In kdor ie čul go. Horvatovo, je ne zabl.
Ga. Rewiczewa je bila Igralski in zunanje bliže pravi Amneridi. Predvsem zunanje, po osebnosti lil kostimu, zlasti pa po igri; Izražanju vseh črt značaja. Kako je Izvrstno uporabljala geste, mimiko, poglede, kako izvrstno je Igrala in bila zlasti v 6. sliki na vrhuncu, tega ji nc sinemo prezreti brez priznanja. Tudi ta pevka jo šc mlada, sredi razvoja in stalnega napredovanja. Glasovno po vztrajni ohrlpclostl — danes vsaj pol Ljubljane zopet kašlja! — šc nI bila čisto svoja; toda v ccloti je pela prav lopo. Spočetka 2. dej. Je težko arijo absolvirala sijajno, avl. sliki 4. dej. je bila vsestransko na višini. Tercct Sowllskl, So-wilska in Zatlicy je žel za Izborno izvajanje v tej sliki viharen aplavz in sc jc — kar beležimo kot redkost — zastor dvignil devetkrat zapored.
G. g. So\vilski in Šimenc se vrstita z Radaniesom. Dva iunaka. Oba sta žela
že po prvi romanci 1. dej. specijalen aplavz. Odlikovala sta se zlasti v duetu, tercetu in ansamblu 1. dej., v kolosal-nem finalu 2. dej., v duetu 3. In 4. dej. ter v finalu 4. dej., ki Je najlepša, najvišja krasota v vsej operi. »Prva« sta bila oba; Šimenc bolj lirski, Sowllski dra-matičnejši, ta mclanholski, ta agresivnejši, ta bolj ljubimec, ta bolj borec. Dva zdrava, zmagovita organa, oba prijetna in imponujoča.
Isto velja o g. g. Betettu in Zatheyu. Užitek ju je poslušati, dasi imata vsak svoj značaj, ne Ie po glasu, umetnosti, nego tudi po zunanjosti.
Amonasro g. Cvc/iča nas Jc obradoval prav posebno. Mladi inteligentni pevec se dviga skokoma In se polagoma usposob-lja za vse barltonske partije. Radi bi ga čull kot Scarpia. Amonasra je podal prav dobro in si Izbral primerno masko. V temperamentu (brez večjih gest) prinese lahko še več divjosti.
O. Zupan je bil impozanten kralj egiptovski. — Zbori so bili pevski prav dobri. V ansatnbskili prizorih naj bi se držali bolj ozadja. Petje za odrom nI vselej — zlasti pri ženskah In posebej pri gdč. Saxovl — dovolj uglašeno. Balet Je reven, prazen in večinoma prav komičen. V nilski sceni naj bi ostalo ospredje odra mračno, a ozadJe svatleje; meseči-
na Je pretrezna. Orkester na odru In pod
odrom zelo dostojen.
V splošnem prav dobra predstava.
Čajkovskij: Onjegin. Od 1. 1918. Je
ta neskončno sladka, čustvena mska opera stalno na našem repertoarju. Tekmuje že s »Prodano nevesto« In «Butterfly». No naveličamo se ie. Zasluga za to Je predvsem gdč. Zikove, ki je izvrstna Tatjana, in ker hnamo vedno zanimiva pevca za Lenskega in Onjegina. Zdaj poje zopet g. Burja, mladi tenorski začetnik, ki gostoli te sladke, duše vzburkajoče arije (»Jaz vas ljubim«... »V vašem domu« ... »Kje si, kam si...») kakor droben slavček.., kajpada še nekoliko preveč šolski In s še ne dovolj primerne strastnosti ter osebnega čustva. V Igri pa se Je vidno razmajal. O. Rlgo kot Onjegin je bil dostojen, a bo znatno boljši, ako opusti grlmase in se razigra. V 7. sliki je gdč. Zlkovo v Igri naravnost oviral. Glasovno se še ne uveljavlja enakomerno. Morda bo Imel več uspeha v drugI partiji. — Specijalno priznanje je že! po svoji ariji Gremina g. Zathey. Prav dober Triquet Je bil g. Mohorlč; gdč. Ropaš pa je lepa nova Nada, k! nas, upajmo, ne prevari...
Izredno se je odlikoval sinoči zbor (z gosp. Banovcem) in orkester, ki je svl-ral fino ln diskretna
Glavno zastopstvo
I. ŽUŽEK
LJUBLJANA
SODNA ULICA 11 mm Telefon 461

18
sainciair pogleda po sobi. Svežnja, Iti ga je tajinstvena potnica imela s 6Cboj v vlaku, ne vidi nikjer. Takoj pa opazi, da kljuS steklene omarice ne ti5i v ključavnici. Z vitrihom so vratca v hipu odprta: v omarici najde jaželjeni sveženj.
Minuto pozneje ima Njrctalope zvož-JSIft v rokah. Mod prolistovanjem pazi Ba najmanjči šum. Vsak trenutek je pripravljen, da spravi sveženj v rod, da zapre omaro in izgine v svojo sobo.
Dvaintrideset strani, popisanih z gotico v nemščini, lično pisan zvezek brez prečrtanih besod in popravkov.
»Izobražena ženska,» pravi sam pri sebi Nyctalope. »Samo to slabo navado ima, da piše dnevnik. No, oglejmo si ga!»
Sainciair je poleg francoščino govoril še pol tucata jezikov: tudi nemščina mu je šla povsem gladko. Ko čita dnevnik, se na njegov neprodoren obraz prikrade nasmeh zadovoljstva.
Potom postavi zvezek na prejšnjo ffiesto, zaklene omaro, so vrne v svojo sobo, pa ne zaklone vrat Dorotejine Bobe, odpre okno na vrt in zažvižga počasi, jasno in razločno osem tonov {kale: do, re, mi, fa, so, la, si, ut. — Nato zapre okno, si prižgo cigareto ter začne korakati zamišljeno po sobi gor in dol.
Ne minejo tri minute, in neslišno »stopi Corsat.
Sainciair ne preneha hoditi gor in dol. Ko mu postane do tri četrtine popušena cigareta vsled vlažnosti nikotina grenka, vrže ogorek v prazen kamin in so ustavi prod Burgundcom:
«Ko se Doroteja vrne, pojdi za njo [n se ne brigaj za Pilouja. Ko pride ona do svoje sobe, počakaj, da odklone vrata in ko bo hotela v sobo, skoči k njej, zamaši ji z roko usta, da ne bo mogla kričati, in stopi obenem z njo v sobo. To jo vso. Pojdi!«
»Dobro, gospodar!*
Corsat se vrne k svoji mizi lia vrt in si naroči novo steklenico limonade. Nato vzamo iz žopa debelo, kratko pipo tor si jo zapali.
Zgoraj pa odpre Sainciair znova okno in sede tako, da objema s pogledom ves prostor pred hotelskim oknom. Tudi on si nažgo pipo in začno pušiti...
Cas poteka.
Nekje začno ura hiti sedem in baS ko odzveni zadnji udarec vstane Sainciair naglo, odloži pipo in so skrije prod bleščečimi žarki zahajajočega solnca v ozadje okna: zagledal jo namreč kakih dvajset korakov od vhoda na vrt Dorotejo, ki stopa počasnih korakov proti hotelu. Tri metre za njo se prikaže Pilou. Ko sta oba, zasledovanka in zasledovalec žo na vrtu, zažvižga Sainciair kakor slučajno pravtako kakor poprej, m m o dosti hitreje celo skalo, zategnivši prvi ton: dooo..., re mi, fa, so, la. si, ut, in zapre okno. Pilou pospeši korak, prehiti Dorotejo, steče po stopnicah, ki jih preskoči po štiri in štiri, plane v gospodarjevo sobo, ne da bi potrkal, in zapahne vrata za seboj.
«2e vem,» ga ustavi Sainciair. ♦ Ostani tukaj in pazi; kadar ti rečem: Naprej! skoči h Corsatu in mu pomagaš držati deklico. Pa brez šuma in ropota!«
In oba se postavita za vrata v Dorotejino sobo, ki jih je bil prej Sainciair pustil malce odprta, tako da se lahko vidi v njeno sobo.
Začujejo so koraki, najprej na stopnicah, potem na hodniku . . . Nato škripanje ključa v ključavnici . . .
Vrata se odpro in prikaže so Doroteja, vitka in visoka, za njo Corsat, širok in velik. Deklica napravi korak naprej, v tem jo že zgrabi od zadaj težka roka in ji zasenči obraz . . .
<Naprej!» do Sainclar in odpre vrata na stežaj.
Plion smukne ročno fn preden se je dekle dobro zavedlo,, kaj so godi, so bila vrata na hodnik zaprta in zaklenjena, ona sama pa se je znašla i za-mašenimi usti v naslanjaču, polog nje pa Corsat in Pilou.
Vsa prestrašena in s solznimi očmi gloda na Sainclaira, ki stopi k njej in jo nožno nagovori v nemščini:
»Gospodična, prosim vas, no bojte se! Nič hudega so vam no zgodi. Treba pa je, da se vse izvrši broz šuma. Zato vas vprašam: ali mi obljubite, da no boste kričali? Potom vas ostavita ta dva človeka. Ostala bova sama, kajti imava sc pomeniti o zelo važnih stva reh . . . in hočem vas rešiti prod onim strašnim, ki vas muči žo dva meseca .. . Nikar se ne čudite, da vem! Hočem vas rošiti, vam pravim . . . Torej, dajte, gospodična, zamižito trikrat s trepalnicami v znak, da hočete biti mirni!»
Njene trepalnice z dolgimi plavimi vekami se trikrat krčevito odpro in zapro.
»Odidita v mojo sobo!» ukaže Sainciair Piloujn in Corsatu.
Obadva izgineta. Ker pa gospodar ni nič pristavil, sta vedela, da želi Sainciair, da slišita in vidita vse, kar so bo v sobi godilo. Zato pustita vrata nalahno priprta in prisluškujeta.
Upadli in od trpljenja shujšani obraz deklice se kmalu zjasni in zažari z izrazom zaupanja in udanosti. Doroteja se ni mogla upirati vplivu Nycta!opovo voljo in njegovih oči. Brezmejna trudnost so jo polasti, da se pogrezne šo bolj v naslanjač in b slabim glasom zajoc.lja:
»Wer sind Sio? Was wollen Sie?»
»Kdor že 8em,» odgovori Sainciair prav tako v nemščini, »hočem vam samo dobro ... Da!... glejte mi v oči! In ne upirajte so! Kar jo dozdaj uporabljal vaš mučitelj vam v škodo in v trpljenje, vam hočem j a z storiti v vašo srečo ... Zaspite, Hcdviga, za-spite, jaz hočem, da zaspite!...»
»Tudi mojo ime veste?« se začudi ona. Glas ji jo vsled hipnotizerjevega vpliva oslabel do tihega šepetanja.
»V e m!» odgovori Nyctaiope resno in s težkim poudarkom.
Nato začne delati z rokami rnagne. tično poteze, sprva v zraku, potem pa po dekličinem čelu in sencih, lahno božajoč...
In Doroteja, ali kakor je njeno pravo ime Hcdviga, skrivnostna Lucifer-jova poslanka, pade v par trouutkih v hipnotično spanje.
Izpraševanje so začne, nemško seveda. Salnclalrova vprašanja bo jasna in kratica, energična; deklica odgovarja sprva s težavo, potem pa vodno lažjo in končno Bkoro prostovoljno, kakor da jo zapušča mora, ki ji jo toliko časa težila prsi.
»Hcdviga,» jo pokličo Nyctalope, »Hcdviga, litisni si mojo besedo v spomin in slušaj mo!... Jaz sem močnejši kakor demon, ki jo toliko časa vladal nad teboj in podjarmi! tvojo voljo. Moj vpliv jo bil vzrok, da si so po odhodu iz bolnico v Parizu vodno bolj in bolj oproščala peklenskega objema. Meni se moraš zahvaliti, da si imela toliko moči, da si h o t o 1 a pobegniti in da si so podala mesto na Ren, na Sredozemsko morje. Sedaj h o C e š v Brazilijo, kjer so tl ponudili službo, kajne? ...»
»Da, da!... da!... O, koliko trpljenja! No morom ...»
»Moreš, jaz ti pravim. In odgovori mi, jaz hočem, ukazujem ti. Kje si spoznala zločestega človeka?.
Hcdviga se zvija v naslanjaču. Obraz se ji krči, ustnice trepečejo in z muko odgovori oklevaje:
»V Kolmarju ...»
»Kdaj?»
«25. decembra ... lani...»
»Pod kakimi okolnostmi? Kje !>i bila? Kaj si bila?»
»Pri božičnem drevescu v rodbini Nortmund ... v vili Saules... V kotu velikega salona. Bila sem otrokom vzgojiteljica...»
»Ti — vzgojitoljioa v rodbini Nortmund?! .. .>
»Da, prevarila sem jih. Izdala sem se za Alzačanko.«
»Kakšen je bl! o n ? .,.»
»Visok, rdeč, suh, z bleščečim/ očmi, strašen!«
»Njegovo ime?»
»No vem.»
»Si se že poprej kdaj z njim sre« čalaV*
»Nikdar!«
»Kako jo priSel tja?»	'n
»No vem ... Bilo jo toliko ljudi!. In toliko neznanih med n jimi...»
»Kaj ti jo rekel? In storil?«
»Govoril ni nič. Pogledal me je ln z rokama so mo jo dotaknil... Zdelo so mi je, da mi jo izpil dušo... Tisti večer drugega nič ...»
»In potom? Govori! Povej vse! 'Jaz hočem, Hedviga, ukazujem ti!«
»Drugi dan... po večornicah... bila sem sama... Srečala sem ga... pogledal mo jo tako čudno. Sila sem za njim, no da bi mi rekol. Zunaj mesta me jo fotografiral, trikrat. Nato mo jo prijel za ruko in mi dejal: »Ti si moja!« O, groza!... Odvodel mo je seboj v noko hišo na samem ... Nisem so mu mogla upirati... Zlomljena sem se vrnila na grad Saulos ... Izpraše-vali so me, kaj mi je, kajti bila sem kakor smrt. Nič nisem vedela odgovoriti, samo da Bem trudna, do smrti izmučena...»
»Daljo! Govori dalje, Hedviga, govori!«
»Minili so mosccl... Mislila som le, da jo bilo takrat lo strašen sen ... Kar dobim nekega dno po pošti pismo, v njem pa je bilo samo to-le: »Jutri, v nedeljo, to pričakujem ob štirih sto metrov od Baselskih vrat.. Sežgi to pismo! Molči... in pridi!...» Ubogala sem ga ... Odvodel me je zopet v ono malo hilo na desnem bregu potoka Lauch... Mala rdeča hiša. Tam ... o, strašno, strašno!... Potem mo jo uspaval, mi naložil celo kopico ukazov, ln mi dal listnico, polno donarja in neko modro kuverto ... Še tisti večer sem se odpeljala v Parit In...»
»Dovolj! Ostalo ml je mano.,,
Odkod je ta človek?«
»Ne vem.«

Zobozdravnik specljalist
Med. unlv.	»»•?
dr. IVAN OBLAK
se je ppeselll v novozgrajeno palačo „ Vzajemne posojilnico" poleg hotela „Union".
Dosedanja ordinacija Stari trg št 84 ord. od 8—12 in od 2—5.
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem s tem zavarovalni zadrugi „Croatia" v Zagrebu, katera mi je vsled pogorele opekarne nudila takojšno pomoč z izplačano zavarovalnino, Ier jo zato najtopleje priporočam.
Pavel Perešutti
posestnik v Gorenji vasi.
trn
po najvišjih cenah star zlat in srebrn
9
Btaro zlatnino in srebro tudi v kosih in drage (žlahtne) kamene
R. Almoslehner
il&tir ia juvelir
Celje, Gosposka ul. 14
Popravila se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.	tu
KINO »LJUBLJANSKI DVOR"
.... Kolodvorska ulica štev. 39. • • • •
TTTTTT TTTTTTTTT
P. n. občinstvo!
Podpisano ravnateljstvo vljudno naznanja, da otvori
v torek dne 16. oktobra 1923
«
novo, najmoderneje kino-podjetje v novo zgrajenem delu palače »Ljubljanski dvor".
Podrobne objave, sporedi in začetek predstav so razglašene na dnevnih letakih. Za obilni obisk se priporoča
velespoštovanjein
Julij Cesar
raunatelj Hino-potijetja „L]UBL3ilN5Hi DlfOH".
Dr- Ivan Drobnič
specialist za pljučne in notranje bolezni se Je preselil ssss n Ulkloilčivo cesto, v hišo Vzajemni piiejllnlci
(poleg hoteli „Uolio"), Rentgeni	Rentgeni
Razkuievalna + sredstva +
Uradna potrdila stalne baktcrijološke stanice t Celja in medic, higijeničnega instituta na Dunaja.
Popolnoma enakovredna Inozemskim Izdelkom ln znatno eenejia.
; jrBOformtn odvrača vse kali bolezni. Prijetna par-timiran. Noobhodno potreben za vsakdanjo telesno nega
Form&lln 40'/, za razkužovanje žita in b levov.
Lyiolln, zajamčeno kemično čist, vsebuje 50'/i kresola ia jo trikrat destiliran.
Sirov lyaoformln za razkuževanjo delavnic in pisarn, ker vsebuje kalijevo milo in formaldehid, je to jako čistilno, močno razkuževalno sredstvo, ki je tudi jako poceni.	M71
Urlnol za stranišča.
Turško rde6e olj« "/„,'/, in 60«/, iz najboljSoga marseljskega olja znamka »havoisier«. Polnjeno r steklenico in pločevinaste konvo po 2*/,, 6 in 25 kg.
Kemo-telniiM farmacevtski zavod MM"
dipl. In!. Ed. Kandušar, Celje, Prešernova ulica člen. 22.
Iiredno ugodna priliki! Dokler zaloga traja!
Kuhinjska posoda
emajlirana in aluminijasta, na debelo ln drobno 6370 po izredno nizkih conah pri tvrdki
I. PESTOTNIK & DRUG
LJUBLJANA, Dunajska oesta it. 33.
BkladlSfie: „Balkan". Telefon it. 366.
Zahvala
Jugoslovanski banki „SlavfJa" v Ljubljani.
Nemila smrt mi je prerano ugrabila soprogo Marijo, ki je bila zavarovana na življenje na kapital
Din 50.000—
pri banki „SlavlJI" še le od 1. oktobra 1922., katera pa mi je po predlotitvi police in dokaza o smrti izplačala brez kakoršnihkoli sitnosti in daljših poizvedovanj ves zavarovalni kapital brez odtegljajev.
Čut dolžnosti mi veleva, da se banki ,,Slavljl" za hitro, točno in kulantno izplačilo najislyeneje zahvalim ter jo vsakomur najtoploje priporočam.
Sv. Anton na Pohorju, dne 1. oktobra 1923. 6396	Mihael Sterdln.

Naročajte, črtajte in razširjajte dnevnik
Gustav Puc
Ljubljana 7
Vodnikova ceata št. 9, Sp. Šiška.
Priporočam se za vsa velika in mala dela, kakor tudi za popravila. Izvršujem strokovnjaško in poceni.
Stavbeni galanterijski klepar.
Tvrdka FHAN SViGELJ, lesna industrija na Bregu pošta Borovnica, sprejme dobrega, zanesljivega ter treznega strojnika, kateri je vešč ključavničarskega ali kovaškege dela. — Ravno tako dobrega brusača' na šmir-kove plošče in 2 dninarja pri lesu. Nastop službe, strojnik in brusač 3 prvim novembrom, dninarja lahko takoj. e2s«
£ Brata Pohlin in drug
tvornica
glasnic, fiouinastih gumbov, kljukic ln rinili za čculje Ljubljana I, poštni predal IZB,
Bprejoma vsa naročila, ki so takoj in v vsaki mnoJin) IzvrSujojo. Zahtevajte vzorco in ceniki Pri večjih naročilih popust.	13(
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn Biiiendorfer, Czapka, Ehrbar,
8ohwelghofer, Original Stlngl itd.	u
JERICA HUBAD, roj. DOLENC
LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5.
mmmnmimuiiiiiiiiiroiminiiiniisininii:
rTTTTTTTTVT'
liilitiiAliiiiiiiiiiliiii.
znrnmzuimmiuiiD
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, panlografe, nivelačne in trasirne lotvo, merilne trakove, libele, logaritmična računala, šablono za pisma, trioglata, prizmatiCna in druga precizna merila; risalno orodje, risalno stole, aparate za svetli tisk, svetlobno, prozorne in druge tehniško papirje ima stalno v zalogi
Viljem @equardt
delavnica sa prodino mehanike	M
Ljubljana, Šeienburgova nlica štev. 4 (na dvorišču).
Vsa v to stroko spadaioča popravila sc izvršujejo točno in solidna
stanejo * državnim dokom na Interate vred do 20 beaadl Din , veaka aadal|n|a betada 50 par ve«. — Plafia »a vedno naprej (lahko tudi v znamkah). Na vpraianla odgovar|a uprava la, ako )« vprafianln prtložana znamka za odgovor t ar manlpulocllaka prlato|blna (I Din).
(dobe)
Knjigovodja
fmožen vseh pisarniških del, Biovenskega. srbohrvaškega in namškega jezika, samec, se sprejme. Ponudbe sprejema tovarna zlatnine O a t e J & Comp. v Celju. Reflektlra bo samo na prvovrstno moč.
12375
Učenec
ftočan, za mešano trgovino v mestu na Gorenjskem, se takoj sprejme. Hrana In stanovanje v hiši. Z dežele s
primerno šolsko Izobrazbo Imajo preduost. Ponudbe ua upravo ,, Jutra" pod šifro ..Gorenjsko".	12371
Prodajalko
starejšo, dobro izvežbano manufakturlstlnjo. z dobrimi referencami, sprejme Vluko feket, manufakturna trgovina v 11. Bistrici (Bisterza. Julijska Krajina, Italija).
12372
Učenec
jmštenth staršev, močan, s pimerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdkl ftu-mer & Ilerlach, Laško. 12250
3-4 stroj, ključavničarji
zanesljivi ln sposobni delavci, se Iščejo za takoj t tovarno furnirja Radoha, žel. postaja Rožni dol-Pribišje, Dolenjsko.	12206
Krojaški pomočnik
(Togschnelder). starejša moč, se sprejme pri J. Sušnik v Ljubljani. Sv. Petra cesta 16 12166
Vpokojenec
finančne kontrola na deželi, 37 let star, nemščine dobro zmožen, Išče primerno službe takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Delaven".	12365
Gospodična
z znanjem slov. ter nem. Jezika, strojepisja, korespondenca ter nekaj knjigovodstva, želi primernega mesta. Prva dva meseca gre brezplačno. — Ponudba uod šifro ..Porabna" na upravništvo ..Jutra".	12320
Poslovodja
železnlnar. tudi t špecerijski ter barvni atrokl verziran, starejša samostojna moč, agllen s Ia. referencami, želi premepltl mesto. — Prevzame vodstvo podružnice na deželi Predpogoj: malo stanovanje. Dopisi pod šifro: ,,Poslovodja 2630" na upravništvo ..Jutra".	12283
Deklica
stara 15 let a primerno šolsko Izobrazbo, teli vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom v mestu aH na deželi. Nastopi takoj. — Ponudbe pod Slfro ..Pridna učenka" na upravo ..Jutra".
12199
Elektrikar-strojnik
Išče službo. Popolnoma samostojen delavec ter absolvent ..Technlsche & Maschl-nenschule". Cenjene ponudbe pod ..Elektrlkar" na podružnico ..Jutra" r Celju. 12194
Izurjeno Štrikarico
t e 1 š 0 e za takoj. Hrano 6 stanovanjem ev. v hiši. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
12132
Urarski pomočnik
'dober delavec, ae sprejme takoj pri R. Marš, urarju v Ljutomeru. Plača po dogovoru. Hrana ln stanovanje v biSl.	12113
Zelezninar
trgovski nastavljenec, prvovrstna moč z daljšo prakso, se pod dobrimi pogoji sprejme. Stanovanje ua razpolago. Ponudbe pod ,,Zelezninar" na upravo ,.Jutra".	12063
Gostil, blagajničarka
išče službe, gre tudi t kako
trgovino. Ponudbe prosim pod ,,Točna" na upravo „Jutra".
12188
Delnice
Jadranske banke Beograd, 450 komadov, se prodajo. — Ponudbe pod „5e druge delnice" na upr. ,,Jutra". 12038
Več vrat
dvokrllnlh, stanovanjskih in podstrešnih oken, Je naprodaj. — Naslov pove uprava ..Jutra".	11876
Znana registr. znamka
likerja ..Triglav" KJauerse s originalnim receptom se proda. — Reflektlra se samo na resne Interesente, ker bl se ev. sedanji imejltelj soudole-žil. Ponudbe pod ..Dobička-nosno" ua upravo ,,Jutra".
11829
Bukova drva in trame
ponudite Družbi Ilirija. Ljubljana, Kralja Petra trg St. 8.	12171
Suhe gobe in fižol
najbolje plačuje
Hifia
. bližini Kranja, naprodaj. Kupeo ima takoj stanovanje na razpolago. Natančneje so polzve pri Antonu Bldovc v Kranju.	11907
HiSa s tremi stanovanji
in vrtom v Ptuju, Ljutomerska 14, Je naprodaj. Polzve se tudi v Kolodvorski ulici št. 33 v LJubljani. 11916
Najfinejši furnir
slavonski hrast, eksotičen, rožnati jesen, mahagonl, beli Javor, amerlkanski oreh, neparana in parana bukovo ter hrastove deske, popolnoma suhe, 7 let, debelina 30 in 40 mm, ima vedno v zalogi Tovarna stolov Jos. S t a d 1 e r, Ljubljana, Sodna ulica 11.	11828
Auto 12/14 HP Laurin Klement
s sedežem v najboljšem stanju, se ceno proda, nadalje 1
dinamo
A E o 0.7 HP 110 voltov, 060 vrtilnih obratov na minuto. — Naslov pove uprava „Jutra".	11827
Plačilna natakarica
Išče službe, najraje v kakem večjem obratu. Ponudbe pod šifro ,.Spretna" na upravo ,,Jutra".	12186
Različna ročna dela
prevzamem v popolno Izvršitev. Vezenje vseh vrst, kvačkanje, ažurlranje itd. Pismene ponudbe pod ,,Postranski zaslužek" na podruž. .Jutra* v Celju.	12128
Inštrukcije
lz vseh predmetov za srednje šole, zlasti matematiko, fiziko in opisno geom., dajo tehnik višjih semestrov. Ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" pod „Matematikar". 12118
Knjigovodja
popolnoma samostojen, obenem tudi korespondent za slovenščino, nemščino, event. tudi italijanščino ali francoščino, se takoj sprejme. Ponudbo s spričevali pod šifro ^Centrala" na upr. ,,Jutra".
12040
(iščejo)
Natakarski pomočnik
teli mesto izpremenlti lz Maribora v LJubljano v kaki restavraciji ali hotelu. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 12378
..... ——*---—
Gospodinja
fctarejša in prvovrstna kuharica, inteligentna, Išče mesta gospodinje ali v pomoč gospe. Gre tudi k samskemu gospodu. Naslov pove uprava ,,Jutra".	12331
Praktikant
s trimesečno trgovsko prakso, ki Je absolviral drž. dvorazr. trgovsko šolo, išče namestitve v kakšnem večjem trgovskem podjetju. Naslov pove uprava ..Jutra". 12114
Primorka
17 let stara, brez staršev, sedaj na deželi, išče kako službo pri dobrih ljudeh. — Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Pridna ln poštena".	12426
Dve lokomobili
10 ln 15 konjskih sil najboljše angleške znamke, malo rabljene, se prodajo. Prikladni sa vsak obrtniški obrat. Naslov pove uprava ..Jutra".	11826
Dinamo stroj
0 konjskih sil, 120 voltov, 60 amp., 1410 obratov ua minuto in 1 motor 4 HP, 110 voltov, 80 amp., 1125 obratov na mluuto, se prodasta. Naslov pove uprava „Jutra".
12409
Več vrat
dvokrllnlh, atanovanjsklh ln podstrešnih oken, Je naprodaj. — Naalov pove uprava „ Jutra".	11876
16 HP motor
na surovo olje, nov, se proda za 45.000 Din. Pokojninski zavod, Šolski drevored št. 2.
12416
M. G e r š a k & Co.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Malo posestvo
na prometnem kraju, ako mogoča i gostilno, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na naslov: Franc Zupane, krojač, 2alec, Sav. dolina.
12383
Hiša
_ 1200 m* vrta, blizu Krškega, se proda za 140.000 K. Kupec ima stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe pod šifro ,,Krško" na upravništvo „ Jutra".	12415
Lokal-stanovanje.
Proti nagradi dam stanovanje, obstoječe is 8 sob in prltiklln sa trgovski lokal v sredini mosta. Ponudbe pod .Trgovski lokal" na upravo , Jutra".	12314
Dražbeni oklic.
Dne 21. oktobra t. 1. prodam potom Javne dražbe posestvo v Zgor. Otoku štev. 10 — okrog 5 ho zemlje, pritlična hiša c gospodarskim poslopjem, pol ure oddaljeno od Radovljice, lepa lega. Oglasiti se Je pri J. Resmanu, Gorica, p. Radovljica. 12289
Gostilno
na krasnem prostoru sredi LJubljane, s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 80 konj ln obširnim atavblSčem, proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 650.000 Din Realltetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta itev. 12.
12379
Trgovina, gostilna
ln trafika z gospodarskimi poslopji, obširnim vrtom v prometnem predmestju LJubljane, se proda s vsem inventarjem ln koncesijami za 375.000 Din v Realltetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.	12380
2aga ln mlin
na stalni 70 HP močni vodi,
20 minut od postaje v boga tem gozdnatem kraju, naprodaj vsled družinskih razmer za 575.000 Din v Realltetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.	12381
Naprodaj!
Gosli ln 330 knjig
slov., nem. ln v raznih drugih Jezikih, prodam najraje 6kupno. Naslov pove uprava „ Jutra".	12433
Filatelisti!
Valvasor
dobro ohranjen in Mayerjev konv. Leksikon, 17 zvezkov, ae proda. Ponudbe pod šifro ..Knjlge" na upravo ,,Jutra" 12351
Uradnica dobra moč, zmožna nemško, ogrske in češke stenografije in korespondence, govori per-fektno nemško, ogrsko, češko in srbohrvatslio, z večletno prakso, išče mesta v zasebnem podjetju, banki, ali advokatski pisarni za takoj. — Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,.Zmožna št. 1000".	12345
Francoščino in nemščino
poučuje gospod z univerzitetno strokovno naobrazbo, bivši domači učitelj, oz. inštruktor v najboljših dunajskih in zagrebških rodbinah. Honorar na uro 10 dinarjev. — Cenj. ponudbe pod ,,Strokovnjak" na upravo „Jutra".
12346
Tračnice za poljsko žel.
150 komadov po 6 metrov dolge, teža 8 kg pri metru, se prodajo. Vprafia se pri j "'Blagajna'". Leopoldu Jaku, Ljubljana, i " Slomškova ulica 31. 12353 j
Zbirka znamk nad 8500 komadov, zlasti mnogo slov. In jugoslov. specljalitet. Bosna skoraj kompletna, nekaj redkih komadov (Srbija Vvert 15) za 5000 Din naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra".
12134
Krompirja
več vagouov, kakor brinja ln orehov večje množine, naprodaj. Ponudbe z najvišjo ceno je poslati na upravo „Jutra" pod ,,Dolenjsko".
12357
Blagajno (Werthcim)
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo velikosti in ceno prosimo poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro
12366
-------yeg sabljaških oprem
Dobro ohranjeno kočijo (umske, sabljo Itd.) se kupi.
Pismeno ponudbe pod fiifro
Vile s prostimi stanovanji Ljubljani in predmestju, stanovanjske hiše od 40.000 Din naprej, gostilne, trgov! ne, pekarije, kmečka posestva, gozdi, stavbne parcele itd. Pojasnila dajo Realltetna pisarna, LJubljana, Poljanska cesta 12.	12382
Hiša v Trstu.
Nova, moderna, enonadstr. hiša treh sob, kuhinje, kleti, podstrešja, vrta, voda, plin, elektrika, v Trstu, prodam nli zamenjam z enako Ljubljani ali drugem mestu Jugoslavije. Naslov pod šifro ,,Tredentlst" na upravništvo ,,Jutra".	12387
Prodam hišo
ki obsega 3 sobe, kuhinjo, 2 kleti, veliko dvorišče, elektr razsvetljava, velik vrt in oralov gozda. Hiša Je pripravna za vsako obrt in so kupec lahko takoj vseli. Radeče št. 45 pri Zidanem mostu.	12406
Vila na Bledu
z velikim vrtom, se radi izselitve zelo ugodno proda. — Radi s 1. novembrom veljavo stopivšlh taks Je prodaja nujna. Ponudbo pod ..Izselitev" na upr. ..Jutra" 1234
Trgovina
porabno za eno- in dvovpre-go, proda Fran K r a J n I k , pedlar, Godešče, pošta škofja Loka.	12356
Pisarniška moč
t lOletno prakso, vešč dvo-stavnega knjigovodstva, zmožen slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine, išče primerno službe s 1. novembrom. — Cenjeno ponudbe jo nasloviti na: I. Likar, fikofja Loka št. 62.	12351
Izurjena šivilja
B* priporoča za izdelavo otročjih oblek po Izredno nizki ccnl. — Na3lov povo uprava ,,Jutra".	1215G
Zelo ugoden nakup
dokler zaloga. Ostanki prvovrstnega češkega blaga, zavitek 20 metrov za 400 Din (za ženske domače obleke, bluze, srajce, predpasnike, šifon), proti povzetju razpošilja Josip Matek, Ljubljana, Dalmatinova ulica.
12340
,,Šport" na upravo
.Jutra". 12261
Različni predmeti
n. pr. postelje, oniaro, mizo, stoli, okvirji, slike, okna, vrata Itd., se prodajo Polzve se v brivnlci Frančiškanska ulica.	12318
Več starih vozov
Vezilja
sprejme delo na dom : belo in pisano vezenje, zlate, pisane mouograme, kakor tudi kvačkanje Jumperjov, otroških oblek In čepic. Cenjene ponudbe pod šifro ,,Vezilja" na upravo ,,Jutra".	12360
Službo oskrbnika
ekonoma, poslovodje, pisar, uradnika ali podol.no prevzame agilen in pod.'eten sa-tneo sredrj.h let. Ima dolgoletno prakso v omenjenih strokah, Je zmožen je*iKOV ln Jako delaven. — Pismene ponudbe pod ..Trezen" na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni tre 3» I2aaft
primernih za kovače in ko-larje za predelavo, velika blagajna, železna (Sommer-meyer Comp. preje Guts-mutha Comp), za shrambo trgovskih knjig in manjša slfimoreznlca. se proda. Po-
Kupim delnice
pivovarne ,,Union". Ponudbo z označbo cene naj se pošljejo pod ..Gotovina" na upi-.
Suhe deske
za mizarstvo, takoj rabne, Javor, hrast, češnje, kupi v vsaki množini Lesna industrija ,.Javor" v Logatcu.
12368
na dobrem mestu in stanovanje s 5 sobami, sobe družino, 7 skladiščnih prostorov, klet, hlev za 5 konj govejo živino in svinje, vse še potrebne druge prostore, vrt, Leži na železnici, je za prodati. Vpraša se pri upr. ,, Jutra".	12293
Majhna hiša
pripravna tudi za letovišče ali upokojenca, 3 sobe, ku hlnja in hlev v prijazni Go renjskl, 25 minut od kolodvora, so proda. Zraven je sadni vrt. Cena po dogovoru, Ponudbe pod „H15a 40" na upravo „Jutra".	12261"
Polhove kože
ln vse drugo kožo divjačine, kupuje skozi vso leto trgovina usnja D. Zdravi-':, LJubljana, Sv. Florijana ulica 0.
175
Tramove
stare, dobro ohranjene, 18/21, 20/20, 21/26 dolži-. ... ;	nc, 3—3'20 m dolge kupim
linrnvn tii! " '	«ono večjo množino ln 6 c»» de-
1 »Jutrft •	12298 be!ih smrekovih plohov. Ta-
Gramofon
v dobrem stanju B 48 ploščami. se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 12212
Lepa jedilnica
(maha poni), se proda radi pomanjkanja prostora po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava „Jutra".	12151
Novo vodno kolo
Iz mecesnovega Iona, močno okovano, 3 m visoko, in lep štedilnik, proda Josip Tri-plat, Moste ori Žirovnici.
12049
belih smrekovih plohov. Ta kojšnje ponudbe ra upravo ,, Jutra" pod ,, Dobro ohranjeni tramovi".	1232S
Suhp gobs in fižoli
pon,ulito
Ljubljana, Wolfova ulica St, 12.
Hiša
zidana, s hlevom, vrtom sa-donosnikom, čebeljnjakom, velikim vrtom ln njivo, proda po nizki ceni. Več pove Franc Koropec v Stu denicah pri Poljčanab. 1225:
Enodružinsko hišo
ali vilo z vrtom v LJubljani, kupim. Pismene ponudbe do 20. oktobra na upravništvo ,,Jutra" pod ,,Resni kupec 35".	12231
Trgovino
llčem v najem ln prosim cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod ilfro ,,Solidno".
12274
Skladišče
za približno 10 vagonov
moke ln deželnih pridelkov Išče paromlln. Pogoji: mora biti suho ln zračno ter čim bližje kolodvora. — Ponudbe pod ..Paromlln" na upravo .Jutra".	12236
Buffet ali gostilno
na račun, Išče gospodična, katera Je že bila v tem poslu. - Ponudbe prosim pod šfro Kavcija" na upr. „Jutra".
12185
Trgovino z inventarjem
prodam radi preselitve takoj v večjem mestu na Štajerskem, na glavni prometni cesti. — Naslov: Veber Gre-gorc, tovarna Čevljev, Maribor.	12108
Kdor želi stanovanje
2 sobama, kuhinjo, prltl-klinaml ln kletjo z nekoliko vrta v novi hlfll za več let pod pogojem, da plača tudi najemnino za več let naprej ? Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod fiifro „Par let naprej".
1233S
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, predsoba ln druge prltlkline, se odda proti predplačilu enoletno najemnine. iBtotam «e proda sobna peč. Drufitvena ulica ftt. 38.	12352
Mesečno sobo
_ hrano ali brez nje, i 8 č e
akademik. Ponudbo jo poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro ,.Mlrno Studlranjo". 12128
Sobo
prazno ali meblovano, če mogoče s posebnim vhodom, Išče mlad zakonski par broz otrok. — Ponudbe na upravo Jutra" pod Slfro ,.Nujno".
12424
Stanovanje
1—2 sob ln kuhinje, ISče stranka brez otrok za takoj ali pozneje. Plača tudi par let naprej. Cenjene ponudbe na upravništvo ,,Jutra" pod .Mirna stranka". 12432

15.000 Din
proU dobri garanciji ln visokim obrestlm, iščem za takoj za trafiko. Pod Slfro Dobra garancija" na upr. „Jutra".	12386
Kompanjona
s kapitalom od 200—250.000 Din, Išče v Beogradu moderna knjigoveznica ln zavod za prodajo trgovskih knjig ln predelavo papirja. Zaslužek dober. Dotlčnik Je lahko tudi druge obrti. — Obrniti se jo na naslov: Bajlč, Kosmajska ulica 34, Beograd. 12312
Znanja želita
dve boljSl gospodični z dvema boljšima gospodoma v
starosti od 20—26 let. Resne ponudbo s sliko na upravo ,,Jutra" pod Slfro „Sonja" ln „Nada".	12403
Seznaniti se želita
dve osameli gospodični z dvema reenlma. starejšima
gospodoma, v svrho skupnih sprehodov ln obiskov koncertnih prireditev. — Dopise pod ..Iskrenost" na upravo ,.Jutra".	12399
Poslano!
Vse one lažnjlve govorice, kl so nastale napram gosp. Mlcl Zupan-ovl, kl Jih je mislila o gosp. Francu Soba, so neresnične.	12397
Stanko Benedik
se naproša, da poSlja svoj
naslov na Jožeta StukelJ, LJubljana, Pot v Rožno dolino St. 42.	12430
S 150.000 kronami
bi sodeloval pri večjem podjetju kot skladiščnik, lnka-sator ali kaj sllčnega, tudi bl vstopil kot družabnik. — Ponudbe pod „150.000 K" na upravo ,.Jutra". 12358
Mladenič
star 27 let, Inteligenten, dobrega značaja. veSč več Jezikov, z nekaj premoženja, želi znanja z gospodično staro od 18—26 let, kl bl Imela veselje pomagati mu v gospodarstvu ln mu biti družica v tihem ln mirnem življenju. Dekleta z dežele niso Izključene. La resne ponudbe, če mogoče s sliko, naj so vpoSljeJo na upravo „Jutra" pod šifro ,.Mlrno življenje".
12344
Poglejte st
zalogo atekla ln kuhinjska stvari, kaj vse se pri Vlce'n3 dobi. Cene nizke, poatrožba točna. Maribor, Glavni trg b, 18}
Simon Klimanek
Ljubljana, Selenburgova ul. i Izdelujem obleke po meri la najnovejšem kroju. Jamčln za najelegantneJSo Izdelavo V zalogi angleSko ln češko blago.	214
Orožnik
kl teli prlU li V. žand. brtf, v VI., naj ae Javi na upravo „Jutra" pod „Zamenlk".
1226«
Plesni pouk
popolnoma za začetnike, vae pleee. Vsako nedeljo po, poldne od 8.-6. ure. Pojaa. nila daje Adolf Praček, Sv. Petra cesta 43.	1224|
Stalno vožnjo išče
z 1 parom konj. Naslov pov« uprava „Jutra". 1222|
Ribje olje
5000 Din posojila
prosi gostllnlčarka proti primernim obrestlm ln mesečnim odplačilom. Jamči z vso svojo opravo petih- sob in s celim inventarjem. Naslov pove uprava „Jutra". 12363
50.000 Din
hlpotečnega posojila na prvem mestu se ISče proti dobrim obrestlm. — Ponudbe na upravništvo ,,Jutra" pod značko „Za krajšo dobo".
12333
1000 Din
n u J n o rabi gospodična ln prosi blago osebo, kl bl JI posodila. — Naslov prosi na upravo „Jutra" pod Slfro
„ Pomoč"
12326
Za novozidano hišo
enonadstropno, rabim vVnJlt-be na pno inosto 50.000 Din, event. sprejmem tudi družabnika za zelo vpeljano trgovino z mešanim blagom ln deželnimi pridelki na zelo prometnem kraju na deželi. Dopise na upravo ,,Jutra" pod ..Dobičkanoano".
Prazno sobo
za takoj aH pozneje 1 i č e učiteljica, kl bl poleg zahtevane najemnine na željo poučevala brezplačno predmete aH klavir 1 ln pol ure tedensko. Ponudbe pod ,,Pogodba" na upravo „Jutra". 12361
Išče se prazna soba
za tri dijake srednjih Sol, z uporabo kuhinje. Plača se celo leto naprej ln da se tudi nagrada. Ponudbe pod ..Rablm takoj" na upravo ..Jutra".	12391
Prazno sobo
Išče solidna, mirna gospodična, kl Je ves dan zaposlena v uradu. Ponudbe pod šifro ..Prazno 28" na upravništvo .,Jutra".	12390
ISče se eno veliko aH 2 mali
prazni sobi
s souporabo kuhinje. Plača se za eno leto naprej ali da nagrada. Pismene ponudbe pod Slfro ,.Nagrada 12395" na upravo ,,Jutra". 12394
10.000 Din
z dobro garancijo trgovine ln visokimi obrestmi, lBčem za takoj. Ponudbe pod Slfro ,,Dobra garancija" na upravo „Jutra".	12253
Gostilničar
se ISče, kl prevzame gostilno na račun in Je obenem družabnik dobičkanosne trgovine z živino, z nekaj več kapitala. Naslov pove uprava ,, Jutra".	12069
Sobo
prazno aH opremljeno v sredini mesta, iščem. Ponudbe pod šifro ..EeleKtrika-posebnl vhod" na upravo „Jutra".
12323
Opremljena soba
čista in snažna,	s posebnim
vhodom, se išče.	— Ponudbe
pod ..Uradnica"	na upravo
,, Jutra".	12316
Separirano sobo
Išče miren gospod, pod ,,Plača dobro" , .Jutra".
Ponudbe na upr. 12220
Mesečno sobo
Išče akademik proti zmerni najemnini. Daje tudi pouk lz vseh gimn. predmetov in lz Italijanščine. — Cenj. ponudbe pod ,,Tlh ln miren" na upravo „Jutra". 12307
Kompanjon se sprejme
za staro ln dobro vpeljano tovarno, dobiček Izkazi J iv — vodna moč — s primernim kapitalom. Ponudbe pod šifro „Leta 1896" na upravništvo ,, Jutra".	12035
Posojilo 500.000 Din
Iščem proti dobrim obrestlm Ponudbe pod ,,Sigurnost zajamčena" na upravo ,Jutra'.
12034
Moderna gospodična
simpatična ln Is ugledne, zelo premožne hiSe, teli radi pomanjkanja znanja, spoznati se v svrho ženitvo z gospodom 28—40 let starim. — Velelndustrljcl ali višji uradniki imajo prednost. Ponudbe sliko do 20. oktobra na upravo „Jutra" pod Slfro „Zvesta Primorka". 12388
Osamljena
bogat* m 1 ad e n k a , teli v svrho ženltve korespoudlratl z značajnim gospodom, kl ljubi Šport. Dopise a allko na podružnico ,, Jutra" v Mariboru pod „Ada". 12269
Ženitna ponudba!
Mladenič, obrtnik, oe teli poročiti z gospodično aH vdovo, kl Ima svoj dom aH nekaj premoženja. — Dopise je poslati na upravo „Jutra" pod „Zadovoljnost". 12411
lZLL
Konservatorist
Celi privatno pouSsvati klavir. V njegovem stanovanju se proda kratek klavir za 7000 Din. Naslov pove upr. „Jutra".	12222
Dobro ohranjen glasovlr
se proda za 14.000 kron. — Ponudbe pod »liro ..Olasovlr" na upravo MJutra". 12350
zajamfieno pristno, najbolj«, norvelke znamke dospelo. Lekarna DakarčlG, Karlov, ska cesta fit. 2. — Direktni lmport lz Krlstljanlje 1 11921
Modistka
Z. Gorjano * Co., LJublJ&ni. Sv. Petra cesta ftt. 27, pel,, botela ,,Tratnik" sprejeta, vsakovrstna popravila bartu. nastih ln f 11* klobukov. Postrežba točna.	1U4(
Novost t	Novosti
Čevljarsko lepilo
ls gumijeve razatopnlne i( obrobljenje gornjih delov Itd, razpošilja Garancija — j, Gagel, Ljubljana, Sv. Petr« cesta St. 7.	10581
Opremo
sa neveste Izdeluje toCno 14 solidno novo otvorjena Izde-lovalnlca perila P. Janclgaj, Resljeva cesta 29, I. nadstr., levo.	10231
Slntlikotin
lepi tis. — Glavna zaloga«
..Fortuna", Krekov trg 7—8, Ljubljaoa (poleg Mestnega doma).	1242]
Žimo s
vseh m t, is moriko trata
ima vedno t zalogi
Rudolf Sever
specialna zaloga tapetnifikil^
izdelkov in potrebfičin Ljubljana, QospoBretakae.fl|
G laso vir
ugodno naprodaj pri g. G. F. Jurasek, Wolfova ulica Ljubljana.	12275
Kratek, črn klavir
se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava „Jutra".
12423
Pes
dobermanske pasme, 2 leti star, Izredno lep, nekoliko dresiran, dober čuvaj, s e proda za 3200 Din. Po-la upravo „Jutra" .Osebni varuh". 12271
12.000 dinarjev
proti 50 odstot. obrestlm in garanciji rabim nujno za mesece. Cenjene ponudbo na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Itabim nujno".	12429
Gorenjska planinka
v zapuščenem skalovju, želi ljubeče srce, ki bl Jo rešil pečin. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Planinka".
12265
Miss Farler
Engllsh private lessons and classes Pražakova ulica (nova hiša Tonnies, III. nad.)
12301
Mlad gospod
čedne zunanjosti, želi znanja z damo od 32 do 45 let. — Ponudbe pod ,,Vrnjen raj" na upravo ,,Jutra". 12318
Hiša v Trbovljah
na najbolj prometnem prostoru, pripravna za trgovino ali obrt, pritlična, podklete-na in s podstrešnim stanovanjem, se proda. Cena in drugo se izve pri zidarskem mojstru Juriju Ferenc v Trbovljah.	12169
Elektromotor
na vrtilni tok 10 HP, se nujno kupi. Ponudbe z na vodbo cone, se prosi na naslov : Jože UlČar, kovaRtvo, Gorje nad Bledom. 12260
Krasna hiša
z lepim vrtom ln sadnikom na periferiji Maribora, se ••eno proda. Več pove Feliks BoruSak, Trbovlje II. 12011
Kupim hišo
z majhnim posestvom na Sp. Štajerskem aH Dolenjskem v bližini kolodvora in pri okr. cesti, primerno za trgovino ali gostilno, event. vzamem tudi v najem za več let. — Samo resne ponudbe na upr. .Jutra' pod šifro „Trcov»
12412
Opremljeno sobo
lSčeta dve gospodični v sredini mesta, event. s hrano. Cenj. oglase pod ..Opremljena soba" na upravo „Jutra" 12246
Stanovanje in hrana
s polno oskrbo, se Išče za dva dijaka srednjih Sol, kl Imasta svojo posteljo ln perilo. Ponudbe pod ,,Rabim takoj" na upravo ,,Jutra".
12202
Opremljeno sobo
ISče soliden gospod za 1. november. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Solld-nost 84".	12408
Akademik
Išče mirno, zračno sobo pri boljši rodbini. Ponudbo pod , Mirna soba" na upravništvo ,, Jutra".	12418
Katera natakarica
zmožna ln z najmanj 100.000 K, je pripravljena prevzeti gostilno v najem s 33 let starim feS gospodom, s premoženjem 120.000 kron? — Vdove brez otrok niso izključene glede kasnejše ženltve. Prednost, katera že Ima gostilno. — Ponudbe pod Slfro ,,Gostilna v najem" na upr. ,, Jutra".	12359
Znanja
z boljšo gospodično, staro 18 do 22 let, želi gospod v Mariboru. Dopise s sliko na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod ..GledalISče". 12389
Vezenje
reSllje, belo ln barvano, zofa-blazlne itd., se sprejme. — Naslov pove uprava „Jutra".
12398
Spalni diuani
otomane, klub- in talouiki garniture, žimnice in afrik, modroce ima vedno v zalogi
Rudolf Sever
specialna zaloga tapetniških izdelkov in potrebščin
LJUBLJANA Ub$ GospoBvotska cesta Štev, 9 sprejema naročila - in popravila —
Čre¥a
vseh vrst, najboljše kva* litete in po najnižji ceni se dobe pri Josipu Bergmanu v Ljubljani, Poljanska c. 85.
V komisijsko prodajo
sprejmem vse vrste železnlno Drugo po dogovoru. Ponudbe pod šifro ..Dežela" na upravo „Jutra".	12295
Po zelo nizki ceni
nudim cenj. damam baržu-uaste in filc klobuke, športne čepice, Stepane in dr. za šolsko mladino. Sprejmem v modernizlraujo vso zgoraj navedeno ln v to stroko spadajoče delo. Priporoča so J. Stemberger, Dunajska cesta št. 9.	12309
Eleg. opremljeno sobo
ISče mlad zakonski par brez otrok, event. s hrano ln po možnosti z uporabo kopalnice. Ponudbo pod ..Dobra najemnina" na u^r. „Jutra".
12081
Gospodična
srednjih let, želi znanja z gospodom mirnega značaja od 28 do 40 let. Štajerci imajo prednost. Dopisi pod »Mirna" na upravo „Jutra".
12235
Konverzacije
v italijanščini želi gospodična Ponudbe pod ,.Primorka" na podružnico „Jutra", Maribor 12140
Dve gospodični
v starosti 17—20 let, želita zuanja z duševno ln srčno izobraženima gospodoma v starosti od 24—30 let. Ne-anonlmnl dopisi na upravo ..Jutra" pod šifro ..Blondin-ka" ln ..BrinetUa" 12105
Prehlic. 6881
Podpisani izjavljam, di nisem odgovoren za kupčije katere bi sklepal v mojen imenu g. Davorin BriSnik bivši moj potnik. Omenjen udi ni upravičen, prejemat denarne zneske za moj ra čun, ker jo pri meni i: službe odpuščen. Anton Stcrgar, agentura ii komisija z žitum in moko Ljubljana, Zrinjskega c. 2
prometnsm trgu Sloienlj se proda stara vpeljana
trgovski hiša
neukim vrtom Id obseZno njivo.
Naslov pri upravništr Jutra". 632
NAJBOLJŠA MUDI
W IV «•»*• "J" W — — ;,
DomaČe vesti
SOKOLSKI TABOR V OPASNOST1I
Včerajšnja soja ljubljanskega občin-ikega sveta in sklep večine glede prošnjo Sokola I. za podaljšanjo stavbnega roka za dve leti, sta glasen političen memento vsem naprednim stranicam, glasen klic vsem naprednim, nacionalnim kulturnim organizacijam.
Klerikalizem jo v konkretnem slu. čaju prvič po vojni v nacijonalni državi znova in v polni razgaljenosti dokazal, da vztraja na poti predvojnega sovraštva do vsega, kar je sokolsko, nacijonalno in napredno. — Komunisti to s svojo podporo klerikalizmu prvič v konkretnem slučaju dokazali, kako f? skrajno socijalistična stranka v politični praksi izneverja lastnim temeljnim načelom, kako ruši principe svobode, naprednosti in socijalnosti, za katere živi in deluje Sokolstvo od svojega postanka.
Usodna odločitev za Sokola I. je padla. Sovražniki Sokolstva so se odločili uporabiti vsa sredstva, da uničijo načrt Sokola I. na Taboru. Usilje-no težko in bojno obrambo sokolskih idejnih in gmotnih interesov moramo sprejeti, dasi se zavedamo, da samo z lastno društveno pomočjo Tabora ne moremo rešitil
Iskreno se zahvaljujemo vsem gg. zastopnikom onih političnih strank v občinskem svetu, ki so našo prošnjo podpirali, napredni javnosti pa kličemo: Pomoč je nujna! Spominjajte se resno ogroženega Tabora!
V torek, dne 16. t. m. ob 8. zvečer fabimo na Tabor k izredni seji oba odbora, vse odseke in vse brate in sestre, ki želijo prevzeti dodeljeno rešilno delo!
Ljubljana, 13. oktobra 1923.
Za odbor Sokola I.: Dr. P. Pestotnik,	I. Gabrtjelčič,
starosta.	tajnik.
kojeul so: Otmar Meglič, višji davčni upravitelj v Mariboru; Rudoll Medved, šumar pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici in Dragotin Pstrosa, šumar pri šumski upravi na Bledu. Iz državne službe sta izstopila dr. Josip Novak, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju in dr. Vinko Zoreč, sodnik okrajnega sodišča t Ribnici.
*	Pobiranje zvišane trošarine na vino v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je dovolila, da sme mestna občina ljubljanska od dne 5. oktobra t. 1. do preklica pobirati zvišano mestno trošarino na vino v sodih, in sicer po 2 Din za liter.
*	Razpisani sodniški mesti. Oddasta se dve sodniški mesti v 9. činovnem razredu pri okrožnem sodišču v Mariboru kakor tudi mesta, ki bi se izpraznila s premestitvijo ali pa drugače tekom razplBa. — Prošnjo je vložiti do 21. novembra.
*	Osebna vest. Odvetniški izpit Je napravil odvetniški kandidat g. dr. Adolf Salbergcr, koncipijont pri g. dr. Kukoe-cu v Mariboru.
*	Himen. Včeraj fe je poročil v cerkvi sv. Jakoba g. Avgust Pašknlin, z gospodično Frido Weissovo. — Mlademu paru želimo obilo srečo 1
*	Himen. Poročil so je g. Vladimir Frankovič, profesor v Ljubljani z gdč. Lucijo G o 1 o b o v o iz Idrije. Bilo srečno! — Iz Trbovelj nam poročajo: V nedeljo se poroči na Bledu naš trboveljski rojak g. dr. Teobald V o d u š e k, atašo generalnega konzulata v Bukarošti
gdč. Miro Vrstovškovo iz Ljub-
*	Izkopna dela na sokolskem Taboru so v prvem tednu pokazala lep napredek, tako da obstoji utemeljeno upanje, da bo izkop v glavnem tekom 10 dni tako napredoval, da se prične takoj nato s stavbo Sokolskega doma na Taboru. Opozarjamo na razpis betonskih in zidarskih del v današnjem listu, ravno tako tudi na svoječasni razpis dobave materijala od 10. t. m.
*	Persekucije v Julijski Krajini. V Kobaridu so jo dne 10. t. m. pri tamkajšnjem kaplanu Ignaciju Nadrahu izvršila hišna preiskava. Po triurnem brskanju so mu »rekvirirali« en velik jerbas spisov in knjig in jih odnesli n;t poveljstvo karabinijerjev, kjer so tudi kaplana pridržali.
*	Naši mladi podporočniki. V petek je kralj na slovesen način sprejel 308 ravnokar imenovanih podporočnikov, letošnjih absolventov vojno akademije. Oba najboljša absolventa sta dobila kot kraljev dar dragocene sablje. To sta Milovan D. G1 i g o r i j e -v i č iz Niša in Oskar I. B e s t a 1 iz Zagreba. Zanimivo je, da je med 10 najboljšimi absolventi jih 5 dovršilo pred vstopom v vojno akademijo m ar r i b o r s k o vojaško realko. Med mladimi podporočniki jih je 153 iz Šuma-dije, 7 iz Južne Srbije, 13 iz Bosne-Hercegovine, 7 iz Dalmacije, G7 iz Hrvatske. 6 iz Črne gore, 20 iz Srema, 4 iz Bačke, 15 iz Slovenije, 13 iz neod-rešenih krajev pod Italijo, 1 iz Koroške, 2 z Reke, po 1 iz Rusije in Češke. — Letos je sprejetih v vojno akademijo 387 gojencev, mod njimi 28 iz Slovenije.
*	Pomorska oblast v Beogradu. Kakor nam javljajo iz Beograda, je ministrstvo prometa pomorski oblasti v Bakru naročilo, da pripravi vse, kar je potrebno za novo pomorsko oblast v Beogradu, ki prične svoje delovanje s 1. januarjem 1924. Premestitev pomorske oblasti na obale Save je res originalna ideja!
*	Norveški novinar v Jugoslaviji. V Zagreb je dospel gospod H. K. Lehm-kuhl, urednik lista »Tidens Tegna* v Kristijaniji. Prišel jo, da prepotuje Jugoslavijo ter se informira o razmerah v naši državi.
*	Policija zapečatila prostore »Hrvatske žene«. Kakor javljajo iz Zagreba, je polici,ja predvčerajšnjim popoldne zapečatila prostore prosvetnega društva »Hrvatska žena».
*	Trn v peti. »Piccolo« od zadnjih dni napada goriškega nadškofa Sede-ja in zahteva njegovo odstranitev, ker je Slovan. O kdaj bodo izdrti vsi trni iz italijanske pete!
*	Ii »Uradnega listaj. »Uradni Iist> pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v št. 95: Zakon o proračunskih dvanajsti-nah za mesec oktober, november in december 1923.; pravilnik o zdravniških nagradah za komisijsko ugotavljanje zdravstvenega stanja državnih uslužbencev ter odločbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi.
*	Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Dominik Ccrjak za šumarskega inženjerja pri šumski upravi na Bledu; Alfred Buchsbach za okrožnega gozdarja I- razreda pri šumski upravi v Murski Soboti; Stanko Hribarnik za okrajnega Rozdarja III. razreda pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici s sedežem v Stari Fužini in Ivan Hrast za šumarja I. razreda Dri šumski uuravi na Bledu, llno-
ljane in bivšo učiteljico v Trbovljah. Obilo sreče!
* Promestiter pošto iz Tupallž t Preddvor. S 16. oktobrom 1923. se preseli pošta in telefon iz Tupalič, občina Šenčur, v vas Preddvor in se bo imenovala pošta Preddvor. Selški pismouoša te pošte bo dostavljal vsak dan razen nedelj v vasi Hrib, Tupaliče, Olševk, Hotemaže, Nova vas, Mačo in Rašelj, ob ponedeljkih, sredah in petkih v vasi Breg, Srednja Bela, Spodnja Bela, Hraše in Zgornja Bela, ob torkih, četrtkih in sobotah pa v vasi Mo-žauca, Potoče in Turu.
tf Dobrovoljska akademija v LJubljani, ki se je vršila sinoči v proslavo do bruških bojev in proboja solunske fron te, je privabila v Union toliko občinstva da sta bili dvorana in galerija docela zasedeni. Otvoril jo je dobrovoljec gosp, Marušič, ki jo v temperamentnem govoru obrazložil pomen slavja. Nato je oddelek moškega zbora »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje g. Pre-lovca zapel medjimursko narodno »Ni mi volja«, Trelovčev »Doberdob«, za ta večer prav primerno pesem, in fantovsko Adamičevo »Nocoj jo pa lep večer«. Zbor so tvorili sami mladi, navdušeni in izborno disciplinirani pevci, ki so pred-r.ašali iskreno, tako da so želi burne aplavze. Ga. Dana Kobler-Golija jo svojo znano dovršnostjo podala par klavirskih točk, g. Šimenc je žel z dvema pesmima (eno Ipavčevo in eno Pavči-čevo) tako priznanje, da je moral dodati še eno točko, ravno tako tudi ga. Lo-všetova, ki je naravnost briljirala v ariji iz Thomasove opere »Hamlet«. Koncertni del je zaključil g. Betetto s sijajno odpeto Lajovčevo »Iskal sem mladih dni« in Schumannovo dva grenadirja. Na klavirju je spremljal g. kapelnik Neffat, Sledila jo animirana prosta zabava, pri kateri je vzbujal posebno pozornost in priznanje dosedaj še neznani kvartet »Ljubljanskega Zvona« gg. Krek, Šulcin brata Grilc. Našim dobrovoljcem naj bosta sijajni potek in številni obisk akademije izraz simpatij, ki jih uživajo med prebivalstvom. Borili so se za domovi no in zato jim je narod od srca hvaležen.
*	Stanovanjska mizerija. Prejeli Bmo Sem državni uradnik v težki odgovorni službi. V vojni sem služil kot rezervni častnik in sem invalid. Oženjen sem 18 mesecev. Prvih šest mesecev sva z ženo stanovala vsak zase, potem pa sva dobila skupno stanovanje, toda kje? Imava v bližini »nebeškega očeta> eno sobico, sko zi katero ima prosti prehod drug stanovalec. Soba je brez peči in človek bi lahko tu zamrznil. Celih 18 mesecev nadlegujem stanovanjski urad, ki venomer pravi: prijavite prazno stanovanje, pa bo vaše. Te ga nasveta sem se trdno držal in prijavil nič manj kot 16 stanovanj, a dobil — nobenega. Zadnje, 16; stanovanje sem imel tako rekoč v žepu, pa izvohal ga je drugi — neki g. H., za katerega se je potegnil tudi dr. Goršič, češ, da ima »težko* službo in da mora tudi doma <delati». Kdo ima težjo službo, mar jaz, ki imam dan na dan opraviti z milijonskimi vsotami ali g. H., ki mora tudi doma »delati*. — Toda našel sem zopet dva stanovanja in upam, da pride po 18mesečnem kuluku dan sreče tudi zame. — Državni uradnik.
*	Tema po ljubljanskih predmestjih je že obupna. Kakor bi človek lezel skozi gosto šumo. Če je boječ, misli na roparje, ki ob cesti čepe in na žrtve čakajo. Ce nima posebno dobrih rudarskih čevljev za vodo, pride v deževnem času preko cest polnili jarkov domov ves premočen. Občinskemu svetniku Pircu bi priporočali, do napravi po cestah in ulicah ljubljanskih predmestij kako ekskurzijo. Saj je tu dovolj teme in ga saj nihče videl ne bo, da bi potem o njem in njih tako nečedno pisal. Dobro je snmo to, da v predmestjih biva krepki rod, da razne elemente, ki v svojem poklicu rabijo temo, more preganjati in v boju z njimi sebi
Posebno nove ulice
glejte malo tja poa Rožnik, pa bodete
videli, odnosno nič videli. Ali je res vse tako presneto natančno odmerjeno, da v celem mestu ni nobene žarnice odveč, ki bi bila za prebivalce novih hiš pod Rožnikom pravo odrešenje?
• Koroški večer t Novem mestn. Iz Novega mesta nam poročajo: Na vabilo Jugoslovanske Matice, ki je Bedaj glavna oblika organizirane pomoči našim pod-jarmljenim rojakom, se je 10. t. m. zvečer napolnila velika dvorana »Narodnega doma> b toplo narodno čutečim občinstvom, ki jo hotelo izpričati zvestobo našim nesrečnim Korošcem moralno in materijaino. Pozdravni nagovor predsednika podružnice J. M. prof. F. Soidla je z zadovoljstvom omenil, da ob tej uri, ko zborujejo tudi po drugih slovenskih mestih rodoljubi iz enakega nagiba in z enakimi cilji, tudi Novomeščani izpričujejo, da bo ostali zvesti svojemu tradicionalnemu vrlemu narodnemu čuvstvovanju. Sestanek ob obletnici usodnega plebiscita bodi našim trpinom onstran Karavank topla tolažba, da nismo pozabili nanje in da z njimi iskreno želimo, naj skoro pride trenutek, ki jih vrne iz krute oblasti nemške mačehe v naročje prave matere Jugoslavije. Po iskreno aklamiranem pozdravu predsednikovem je dijaški orkester pod vodstvom priljubljenega sodnika dr. Romiha z mojstrsko prednašanem Jaklovim potpurijem slovanskih pesmi povzdignil med zbranim občinstvom slovesno razpoloženje, ki si je dalo duška v burnem odobravanju. Razpoloženje se je še stopnjevalo pod vtiskom pomembne pevske kompozicije Jeftejeva prisega (S. Gregorčič-Sattner), prednašane po mešanem zboru pod izkušenim vodstvom mojstra Hladnika s spremljajočim klavirjem in je pobudilo enako polno odobravanje občinstva. Nato je glavni govornik prof. Kovač v izbranih besedah v spomin pozval vso trpko zgodovino trpljenja koroških Slovencev v dobi vilajetske-ga vladanja bivše Avstrije, njih temeljito probujo v dobi plebiscita in njih ponovno trpljenje po plebiscitu, ki Jih Je nanovo izročil tisočletnemu narodnemu sovražili ku. Toda nič manj kot 16.000 probujenih naših Korošcev je ohranilo zvestobo slovenski narodni misli, zatorej tudi mi jim ohranimo zvestobo. Naša sveta naloga je, da zvestobo tudi dejanski vršimo in zlasti naloga naše mladino, ki je bila med občinstvom zastopana v zelo razveseljivem številu, bodi, da bo pripravlja za odločilne dogodke. Burno je odobravalo vse navzo če občinstvo te misli. Vsa svečana manifestacija za naše koroško trpine je naposled izzvenela v akordih mešanega zbora, ki je zaoril pozdravno in zaobljubno pesem »Domovina, mili kraj>.
Občni zbor »Orjune» t Celju se je vršil ob lepi udeležbi občinstva. Izvoljen je bil novi odbor. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik oblastnega odbora g. inž. Kranjec, ki je poročal o delovanju <Orjune» in podal primerna navodila za bodoči razvoj.
Nor zdravnik r Celju. G. dr. Kari Pečnik, dosedaj zdravnik v Št. Jurju ob Južni železnici, se je preselil v Celje v Cankarjevo ulico št. 11.
•	Običajni vsakoletni ilvinski in kra-marski sejem na dan bv. Uršule v Celju se vrši letoa namesto v nedeljo v ponedeljek, dne 22. t. m.
*	Elektrifikacija Celja in okolice. V zadnji občinski seji se jo razpravljalo o najetju posojila za dobavo večje količine električnega toka od tvrdke \Vesten in od cinkarne, kar pomeni za mestno občino celjsko velik napredek. Ako bo mestna elektrarna razpolagala z zadostno električno silo, bo pomagano razvijajoči se obrti in industriji. Ze sedaj je zasigura-nih toliko novih odjemalcev, da se more nova investicija kriti od povečanih dohodkov. Izdatki so sledeči: za razširjenje in obnovljenje električnega omrežja 720.000 dinarjev, za nove transformatorje 250.000 dinarjev, za števce 200.000 dinarjev in za razna popravila 120.000 dinarjev. Pri obnovitvi omrežja se uvede tudi avtomatični aparat za prižiganje in ugašanje električnih svetiljk, b čemer si prihrani podjetje mnogo električne sile.
•	Celje se obnavlja. Starodavno mesto Celje se v zadnjem času lepo razvija in tudi obnavlja. Mestna občina je z dobrim vzgledom prednjačila in prenovila svoja poslopja. Le stara »Grofija* je še v zanemarjenem stanju, dobi pa, kakor doznava »Nova doba*, v kratkem prijaznejše lice. Tudi drugi hišni posestniki ne zaostajajo glede obnavljanja svojih hiš. Tako je Celje v zadnjem času dobilo prav čedno in prikupno lice. To lepo vnanjost mesta pa močno kazita dve že razpadajoči erarni poslopji: staro okrožno sodno poslopje in tako zvana bolniška vojašnica. Ali 6e erar ne bo zganil in storil, kar je njegova dolžnost?
*	V Mariboru cenejše meso. Končno bodo imeli tudi Mariborčani nekaj koristi od izvozničarjev, ki jim omogoča mestna klavnica eksport mesa in živine. Po zaslugi občinskega svetnika g. Bahuna se je vrnila v mariborsko mestno klavnico izvozna tvrdka Markovlč, ki bo z uporabljanjem klavnice in hladilnice dajala občini razen najemnine tudi stalno večjo množino mesa, ki se bo prodajalo v ma-
gistralni mesnici na Rotovškem trgu. — Tvrdka Markovič bo to meso prodajala tam po 15 do 20 odst. nižji ceni kot drugi mesarji. Slabša kvaliteta mesa bo celo za 10 dinarjev cenejša pri kilogramu. Razen tega bo postavila občina tudi mestuo stojnico za oporečno meso živine, ki se zakolje v sili. Tako pridejo na mariborski trg polagoma vendar malo znosnejše cene.
*	Mariborski drobiž. Policija je zopet aretirala dva uslužbenca v delavnicah južne železnice na koroškem kolodvoru, ki Bta nesla 18 kg cinka, katerega sta ukradla v delavnicah južne železnice. Izgovarjala sta se drug na drugega in končno tudi, da sta dobila cink od nekega avstrijskega železničarja. — Vojaška godba priredi danes ob pol 11. uri v parku promenadni koncert.
*	Drobiž iz Kranja. Poročajo nam: Obče znanemu ter priljubljenemu postiljonu »Tonetu*, ki vozi pošto v Kokro, je umrl sinček v nežni mladosti dveh let. —• V kokriškem predmestju je umrl sedlarski mojster Franc šipic na posledicah neke operacije v najlepši moški dobi. — Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju Bi je nabavilo večji avto, kateri je namenjen požarom v okolici. Culi 6mo, da namerava navedeno društvo uporabljati avto tudi kot rešilni voz, kar bi bilo zelo umestno. — Sokolsko društvo in Narodna čitalnica se pridno pripravljata, da na primeren način proslavita krst prestolonaslednika. Proslava se vrši v Boboto 20. oktobra.
*	Tragedija siromašnega dekleta. Na Ce-tinju Je prošli četrtek ▼ veži tamošnje mestne hiše nagloma umrlo neko dekle. Ležala je v veži s podvitimi nogami. Deklica, star šele dvajset let, je prišla v mestno hišo, da Bi poišče kako Blužbo. Bila je prej nekje služkinja, a je bila Iz službe odpuščena.
*	Nesreča avijatikor. Predvčerajšnjim popoldne bo se v Pulju dvignili trije mornariški aeroplani v smeri proti Benetkam da se udeleže vaj zračne eskadre, ki se vrše povodom slavnosti v spomin fašističnega zavzetja Rima. V bližini Taglia-menta so bili aeroplani prisiljeni, da se zaradi goste megle obrnejo proti Trstu. Poskus, da se izkrcajo na tržaškem letališču, pa nI uspel. Vsi trije aeroplani so se razbili, vsi avijatiki pa so težko ranjeni.
*	Drzna tntvina t Celju. V noči od četrtka na petek, dne 12. t. m. so vlomili neznani tatovi v hišo gostilničarja g. Božiča na Bregu pri Celju ter odnesli razno obleko v vrednosti približno 8000 Din. O storilcih doslej še ni nobenega Bledu.
VolkoTi t Liki. V gorskem kotaru Hrvatske, zlasti okoli Ogulina so se v zadnjem času pojavili volkovi ter so raztrgali večjo število koz in ovac. Pripravlja se pogon na volkove, ker ee je Bicer bati, da bo volčja zalega pozimi tudi po vaseh napadala ovčje črede.
Priporočljiv uslužbenec. Franc Gra-dišnjak, delavec, uslužbenec pri Žitnem zavodu v Ljubljani si je hotel zboljšatl dohodke na ta način, da si jo prilastil vrečo moke in ukradel nekemu svojemu tovarišu kožuh v skupni vrednosti 644 dinarjev. Obtoženec je vsako krivdo trdovratno tajil, vendar pa je bil te dni obsojen na 14 dni ječe, katero Je prestal že s preiskovalnim zaporom.
*	»Doktor« Kurent pod ključem. Neki Kurent je letošnje poletje napravil po Ljutomeru in Slatini precej dolgov. Nastopal je kot <doktor> ln je temu primerno nobel živel — seveda na troške drugih. Ko so mu tla postala prevroča, ga je vzela noč. Pozneje se je pojavil v Splitu, kjer pa ga je aretirala policija na podlagi tiralice v ljubljanskem »Policijskem dnevniku*.
*	Pojasnilo. G. Tone Seliškar, učitelj v Reni pri Laškem, nas prosi, da objavimo, da on ni avtor knjige »Oproščenje*, katera je izšla nedavno v Mariboru pod imenom g. Antona Seliškarja.
*	Harlcy Davidson Motor Co., največja tovarna za motocikle je ravnokar dovršilu svoje najnovejše modele za leto 1924., kateri so glede cene in izpeljave brezkon-kurenčnl. Dasiravno se tovarna no udeležuje oficijelno dirk, dosežejo dan za dnem njeni odjemalci nove zmage in svetovne rekorde. Pri hitrostni prireditvi v Parizu 9. septembra t. 1. je zmagal Dixon na Harley Davidson molociklu s povprečno hitrostjo 171.8 km na uro. Dirka za prvenstvo Amerike je zopet nova zmaga znamke IIarley. Zmagal jo J. T. Branson, ona-
ter, ki je prevozil 10O mil), t. J. 101 Km « povprečno hitrostjo 160.5 km na uro. -< Vsled svoje konstrukcije so IIarley moto-
cikli najsposobnejši za naše slabe ceste, Naša armada ima izključno samo Harley Davidson motocikle v uporabi. Novi modeli 1924. so promptno dobavni pri glav« nem zastopstvu O. Žužek, Ljubljana, Sod' na ulica 11, telefon 461. Opozarjamo na današnji Inserat.
* Zahtevajto povsod našo domačo Ko-linsko Cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
224
Domače borze
13. oktobra: ZAGREB: V današnjem proslem prometu je bila v devizah slaba tendenca. Tečaji so neznatno oslabeli. Slab promet, Notlrale so devize: Dunaj 0.1215, Budimpešta 0.50, Italija 893, London 392.6(1, New-York 86, Pariz 527.5, Praga 258.75. Švica 1545.
nji papir ju
(nadomestek za voščeni papir)
THEREXCo„ Ljubljana
Razpis.
Društvo za zgradbo Doma Sokolu L ■* Ljubljani razpisuje težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela za
Dom Sokola I na Taboru«
Zazidani tloris zgradbe bo znašal okoli 1500 kvadratnih metrov. Načrti 1 :100 proračuni enotnih mer, splošni in posebni pogoji so na vpogled v pisarni te-lovadnoga društva Sokol I. na Taboru štev. 13., dnevno od 14. do 18. uro, kjei se dobe tudi podrobna pojasnila. Ako ta pojasnila no bi zadostovala, se je obr< niti na gradbenega vodjo, katorega na« slov Be izve v pisarni.
Ponudbe naj obsegajo enotne cene t dveh alternativah: Ako dobavi portland-cement, pesek, prodec, gramoz, opeko, negašeno apno, lepenko, asfalt, železo za vezi in betonsko železo:
1.)	Gradbeni gospodar;
2.)	Podjetnik.
Društvo za zgradbo roflektlra na po« nudbe podjetij, ki se bodo v okviru mo! nosti mogla zavezati za izvršitev del v najkrajšem terminu, glede katerega si bo povodom oddajo sklenil poseben dogovor.
Sprejemale se bodo samo ponudbe, ki se dobesedno naslanjajo na proračun enotnih mer, ki ga bo dalo društvo na razpolago proti odškodnini 20 Din.
Zapečateno ponudbo, katere naj boufl obvozne do končno oddajo razpisanega dela, je poslati najkasneje do 18. ure dne 23. oktobra 1923. na naslov: Društvo za zgradbo Doma Sokolu I. v Ljubljani, Tabor št. 13. Na ovitkih naj bo napisano: Ponudba za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela.
Ljubljana, 14. oktobra 1923.. , , .
Vremensko poročilo.
LJubljana 18. oktobra 1923.	Ljubljana 906 nad morjem
t t
delikatna čokolada se je posrečila nad
vse pričakovanje! Poskusite J ms ii hi njim kri puščali. Posebno nove ulice)	___
so kamen v želodcu občinske™ »vela. rJMIRIM. Mapibop.
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga , . Inomost .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni
tlak
767-7 766-6 756-6 7668
753-6 749-4
754-1
Zračna temperatura
16-2 20-5 14-7 18-0
11-0 130
9-0
«1
Veter
jug
jug. vzh. zapad
Jug
Oblačno	Padavine
0-10	mm
oblačno	1-0
reč obl.	—
več ja»no|	—
jasno	
megla	190
pol obl.	10
oblačno	—
V Ljubljani barometer nižji, tempor. visoka. Solnce vzhaja ob 6'U, zahaja ob 17-18
holma pa do Pircncjev pihali zapadni oziroma jugozapadnl vetrovi.
V preteklem tednu je vladalo pri nas najtipičnejše jesensko vreme prijetnejše vrste. Dan za dnem južnozapadna struja v ozračju, napol oblačno, razmeroma jako toplo, prcccj vetrovno, a no prcvlaž-no. Pri tem je stal barometer ves teden razmeroma visoko hi dokaj stanovitno.
Vzrok takemu prijetnemu vremenu leži seveda v ugodili razporeditvi zračnega tlaka. Ves Južni del Evropo se jo nahajal pod visokim zračnim tlakom, katerega maksimum jc ležal nad Španijo. Nizek tlak pa jc gospodoval nad severno in deloma srednjo Evropo, z mlnlmom na črti med Farierskiml otoki In Petrogradom. vsled tcea so nad vso F.vrooo od Stock-
Proti koncu tedna se je pojavila nova depresija, prilialajoča od Islandijo semkaj; segla ie že prcccj daleč prott nam in nam povzročila zopet dež. Barometer pada, obeta se nam tedaj zopet slabšf vreme.
Dunaj, 13. oktobra. Pod vplivom južnih vetrov jc bilo čez dan v Avstriji lepo in milo vreme. Zjutraj jc bila skoral v vseli krajih v dolini mepla. Lepo vrenu pa ne bo več dolgo trajalo. Mogoče nastane še to noč oblačno, Prognoza za nedeljo: Nejasno, dež in ohladitev. Zapadni vetrovi.
686?
Oglas.
P 31/18/275
Pri okrajnem sodišču Brdo so bo oddalo dne 6. novembra 1923. ob 9. uri, Boba št. 5,
v zakup na javni dražbi:
1.)	gostilna, obstoje?a iz veže, velike gostilniške sobo, kuhinje, jedilno shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnico, dveh sob za stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo z utico in souporabo hleva, dvorišča in vodnjaka, z vsem gostilniškim inventarjem in
2.)	prodajalna, obstoječa iz prodajalnice, skladišča in treh lop, s souporabo podstrešja, kozolca, dvorišča, podstrešja in vodnjaka ter prodajainiškega inventarja.
Zakupna doba štiri leta počenši B 1. januarjem 1924.
Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih orah.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. I.,
dne 5. oktobra 1923.
„Sumadija"
zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu, Jakličeva ulica št. 8 — glavni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta žt. 24
je prevzela imenom „Udruženja za likvidacijo inozemskih zavarovanj" poslovanje življeuskih zavarovanj zavarovalnih družb moo
„Gresham" * „New-York"
v Londonu v New-Yorku
fer bo na podstavi sklenjenih pogodb sprejemala v bodoče premijske obroke, likvidirala zavarovanja iu jih ob dospelosti izplačevala. Zavarovancem daje vse potrebne tozadevne informacije
„Sumadija" t Beograda, Jakšičeva nI. 8.
Podpisana Angela Lukniš, poroč. Bardorfer, trgovka Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih delal na moje ime moj mož Janko Bardorler,
Prostovoljna javna dražba premičnin.
V	sredo, dno 17. okt. t. 1. so bo v Ljubljani, Gruber jevo nabrežje, hiSna St. 16 v podstreSlu, prodajala na pr stovoljnl javni dražbi različna sobna in kuhinjska
oprava, n. pr. kompletna jedilnica in spalnica, mize, stoli, omare, lonci itd. Začetek ob 10 uri dopoldne.	6381
Kupci se vljudno vabijo.
V	LJubljani, 13. okt. 1923.
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
22S ING. RUDOLF PEČLIN.
Stroji za vsako Industrijo, lesno ln kovinsko; poljedelski stroji ln orodje; lokomo-blll ln motorji; vsoh vrst stlBkalnlge; veletrgovina železa za stavbene ln konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo ln kovlue F. Farlč Izdeluje vse predmete lz litega železa v vsaki množini ln velikosti tofino po modelih, armature lz medi ln kovin za vsako potrebo.o a
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon Interurban 82.
8391
Angela Lukniš.
Sodarstvo Pichler
Maribor, Frančiškanska cesta 11
poleg merolzkusnega urada	4904
sb priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi vsakovrstne nove In stare sode po najnižjih cenah.
Živli«nska eksistenca S
Za tukajšnji okraj »e I66e
. mini
ki bi bil zmožen, prevzeti na iasteu račon hranilni praSek za ilvlno. ki jo
naš industrijski predmet. Lep zaslužek mu je zagotovljen I Stalno dobro idoče podjetje 1 Potrebni kapital 5000 do 10.000 Din. — Ponudbe sprejema pisarna «Robusta» v Mariberu, Ra-ičeva ulica št. 6. tsss

Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužoo vest, da je po dolgi iu mnčni bolezni, previden s svetimi zakramenti, preminul danes v Divači naS Boprog, oče, brat, tast in svak, gospod
ANTON OBERSNEL
v 70. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika so jo vršil dne 12. t. m. v Divači. Trat-Dlvača, dne 10. oktobra 1923.
Žalujoče družine: Obemnel — Mlrk — aiodlo — Nleaner Skok — Turk.
Ugodno t
Proda sc takoj
Z
inbrusilnicastekla, urejena z najmodernejšimi stroji, s pogonom na vodo, dalje delavnica za izdelavo ročnih ogledal s kovinastim okvirjem.
Objekt se nahaja u Dalmaciji
Haslov se Izve pri flloma Compar.y, LJubljana, Kon grešni trg 3. 533:
Priporoča se
■ s r
ALEKS PODVINEC & Cie.
Radeče pri Zidanem mestu
M 80
opozarja p. n. odjemalce in interesente, da je tovarna vsied znatnega povečanja v stanju, dobaviti vsako količino in vrsto
bokscalfa, govejega boksa in barvenega boksa pf kakor tudi vse vrste vaches - podplatov.
Cene zmerne. Kakovost blaga je priznano prvovrstna. Cene zmerne.
Preden oddaste sami oglas v časopise, pomnite,
da stan* vsak oglas pri nas prav toliko kakor pri Časopisnih upravah, poleg tega pa si
prihranite mnogo denarja, dela in skrbi,
ker vodimo ml namesto Vas brezplačno dotlčno dopisovanje ter oskrbulemo vso kontrola Na žello postrezamo Interesentom rade volte s podrobnimi proračuni	tOM
za vse časopise Jugoslavlle kakor tudi vseh tullh držav
Aloma, Gompany
anončna In reklamna družba z o. z.
Centrala Ljubljana	Beograd podružnica
Telefon 174 — Kongresni trg 8	Sremska ul. e — Telefon 80-00
Oolas.
nJ9
Ravnateljstvo državne imovine „Belje" v Kneževu (Baranja) želi potem ofertalne licitacije nabaviti 1000 parov oblek iz sukna navadne kakovosti in 1000 parov delavskih čevljev za svoje uslužbence, in sicer:
obleke:								čevlji:														
Številka velikosti								številka velikosti														
8	7	6	5	4	8	2	Skupaj	16	15	14	13	12	11	10	9	8	7	6	6	4	1	Skupaj
5	15	65	378	358	131	68	1000	4	10	15	90	120	240	240	120	30	80	20	10	10	1	1000
Mesto posebnega obvestil«
5397
kl-ojač 6137
Ljubljana
Gledališka ulica št. 7.
Licitacija bo pri ravnateljstvu v Kneževu dne 10. novembra 1923. ob 11. uri dopoldne. Pogoji so na vpogled ali se dobo pismenim potem pri ravnateljstvu v Kneževu. Varščina 5 % za naše in 10 % za tuje državljane od ponujene cene se polaga v gotovini, v vrednostnih papirjih ali v garancijskih listih (registriranih pri generalnem inšpektoratu) do dneva licitacije do 11. ure dopoldne pri blagajni ravnateljstva. Ponudba mora biti kolkovana z 20 dinarji in na zapečatenem zavitku mora biti napisano: „Ponudba za obleko in obutje". Ponudbe morejo biti stavljene posebe za obleko ali pa za obutje, eventuelno tudi za obleko in čevlje zaeno.
iz pisarne državne imovine „Be!je" v Kneževu,
dn<* 8. oktobra 1923.1., št. 11.077.
f!
5342
ABBO E GIRIBALDI
oskrbi: Nakup ln prodajo kakor tadl najem tn- ln inozemskih pa-robrodov, Jadrnio la
motornih Jadrnio. Centrala: GENUA-Vis
Potoreale 3. Fodrnžalol: NEAPEL -
Via Flavio Gioia 25; TRST — Via S. Nicolo 2,
Naročajte, iitajte in razširiaite JUTRO I
finančnega blagajnika v pok.
izrekli svoje sožalje in prišli od blizu in daleč, da ga spremijo k večnemu počitku, izrekamo tem pdtem našo iskreno zahvalo.
Prav posebno zahvalo pokojnikovim uradnim tovarišem, upravnemu svetu in ravnateljstvu Trgovske banke, Škofjeloškemu Sokolu, prijateljem lovcem in pevskemu odseku Škofjeloškega Sokola za ganljive žalostinke.
V Stari L«kl, dne 12. oktobra 1923.
Jerica Hubad, roj. Dolenc sestra.
Franc Dolenc
brat.
				
[||j[I	J|'/ii	IJlif^CTrM	Hij	nT [lB
H—				
-'.........—		k- - —		
				
				
H-—3				
				i'
I iBR.46<Pjf ^gj TRANSFORMATORJEV™*^	^ .
I '^"'»»i«'11111111 ^ae^ ELEKTROMOTORJE • DINAMO-te*!*^AR,BO 1 .^esssS STROJE VSAKE VRSTE IN VELIKOSTI-RAZLIČNI tote^, ELEKTROMTERIJAL • IZVRŠUJE INSTALACIJE IN V5PfjP^' KOVRSTNA POPRAVILA- GRADI ELEFRP0""^
CEm} j
lilliBiJIMlii'"""1..................................................