Natisov 15.000. ica let r in lile- okrep- sopetu ijerc" izhaja vsaki j r\ |;iek, datiran z dnevom 1*1 I naslednje nedelje. locnina velja za Av-jo: za celo lelo pone, za pol in četrt razmerno; za Ogr-D 4 K 50 vin. za celo Jto;za Nemčijo stane velikih ;ce'° '3l° 5 kron, za dih ki- aeriko pa 6 kron; i konja drugo inozemstvo se •Sa ' lani naročnino z ozi-| na visokost pošt-. Naročnino je pla-S naprej. Posamezne kscprodajajopo6v. Jdništvo in uprav-Ivo se nahajata v avatr ijn, gledališko poslopje štev. 3. j. rum. 311 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za >/t strani K 40 — za »/« strani K 20 — za Ve strani K 10— strani K 5 — strani K 250 strani K T— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. za >/u za Vji za '/«4 Stev. 38. V Ptuju v nedeljo dne 21. septembra 1913. XIY. letnik. '^'Jll* Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani boljša Jo|e; vsled tega obsega skupaj 12 strani. l\ 80 h; «2j ■■■■■■■■■■■■■■ Kakor vsako leto priredi se trarj dne 21. septembra 1913 v Ptuju v prid vbogim dijakom. dobitki! Koncert. Nizke cene. Pristop vsakemu prost. Cenjeni arocniki! Kakor smo že svoj čas poročali, bodemo »Štajerca" v prihodnjem letu neznatno svoto zvišali. Vzrok v prvi vrsti ta, da hočemo cenjenim itn prijateljem še več gradiva ponnjati in da Jano listu vsled tega pogosteje prilogo do-list tadi na drng način izboljšali. Hčani smo, da vsled tega neznatnega zvi-naročnine ne bode nikdo list opustil. ■ naš „Š t a j e r c" ostane vkljnb temu vedno z ozirom na svojo velikost naj-Iješi v slovenskem jeziku pisani it. Pa tudi ko bi to ne bil, je nujna »reba našega neodvisnega Ijndskega lista k tako znana, da ga gotovo niti eden riljeiiikoy ne bode zapustil. Eiist „Štajerc" koštal bode od novega [naprej: Za Avstrijo: celo leto 4 krone, pol fy kroni, četrt leta 1 krono z dopošiljanjem Ogrsko: celo leto 550 kron, pol Brt leta "razmerno. Nemčijo: celo leto 6 kron, pol leta pa razmerno. Za Ameriko: celo leto 8 kron, pol in četrt leta razmerno. Za ostalo inozemstvo se razmeroma naročnina spreminja kakor poštnina v dotični državi. Posamezna številka (kupljena v upravništvu ali v naših tobakarnah in prodajalnah) stala bode 8 vinarjev. Vse to velja pa šele od novega leta 1914 naprej. Kdor se pa na list že pred novim letom za naprej naroči in tudi naprej plača, ta dobi „Štajerca" še po stari ceni (3 krone za celo leto). S tem hočemo zlasti starim našim naročnikom postreči. Somišljeniki in prijatelji! V bodočem letu treba bode boje proti ljudskim sovražnikom z vsemi močmi nadaljevati. Povsod se dvigajo sovragi ljudstva in hočejo kmetom, obrtnikom ter delavcem zadnji košček pravice odjesti! Združimo se tudi roi napredujaki tesneje in borimo se brez ozira na nasprotniške psovke za svoje pravo! V ta namen pa je v prvi vrsti treba m o č n ivl i s t, samostojen in neodvisen, ' resničen in "neostrašen, kakor je ravno ,, Štajerc". S takim listom zamoremo ubraniti vse napade . Prijatelji, vsi pogumno na delo za „Štajerca"! Zgornja Štajerska in Spodnja Štajerska. Iz krogov naših spodnjestajerskih somišljenikov dobili smo sledeči zanimivi članek, katerega vsled njegovih izbornih misli prav radi objavljamo: Od južne pa do severne meje Štajerske smo vsi Štajerci in bi morali tudi ostati dobri, združeni otroci ene domovine. Zgornja Štajerska s svojim zdravim, bogatim kmetskim stanom se pač mnogo razlikuje od svojega južnega soseda, katerega kmetje z malimi izjemami samo čisto mala zemljišča posedujejo, katera so poleg tega še močno zadolžena. K temu pride pri spodnještajerskemu kmetu še bogati otroški blagoslov. Popolnoma naravno pričakujejo stariši komaj odpuščenje njih otrok iz žole, da iste — kakor je to že nekaka nasilne moda — v tujino pošljejo. Kadar pride otrok iz šole, nimajo stariši nobene druge odlo- čitve, nego da pošljejo svoj« hčerke v mesto kot služkinje, dečko pa kolikor mogoče hitro kot delavce v kakšnjo industrijsko podjetje. Kakor rečeno, otroški blagoslov je velik in kot dedič malega posestva zamore le eden v poštev priti; še ta pusti mnogokrat svojo ženo samo doma, medtem ko on odpotuje, da si zasluži najpotrebnejši denar, s katerim popravi svoja poslopja, si nakupi živino, plača davek. Ker vlada v sosednih slovanskih, tako zva-nih „bratskih" deželah Kranjska in Hrvatska ista, morda še večja mizerija, ne pridejo za spodnještajerskega kmeta te dežele niti v poštev. Tudi slovanske dežele nimajo razmeroma dovolj velike učne priložnosti (razven za čevljarje in krojače) za iz šole odpuščeno mladino. Delavnice so pri nas večidel tako male, da ni vredno učenca imeti, ker je za mojstra vsled malega zaslužka predrag. Torej je samo ob sebi umevno, da večina ljudstva (kmetska deca) razven ljudskošolske izobrazbe drugega izvežbanja ali izobraženja no more dobiti. Vsled tega s o te slovenske dežele nekak človeški rezervoar za vse industrijske pokrajine. Kolikokrat čujemo glasno tožiti od strani kmetov, ki pravijo: mene se je v šoli še nemško podučevalo in to mi je mnogo pomagalo; moji otroci pa ne znajo zdaj nič, ako pridejo iz šole, vkljnb dvojnemu številu učiteljev od takrat! In razmere z ozirom na blagostanje kmetskih družin se od takrat gotovo niso izboljšale. Da pa zahteva celo slovenski učni mojster od svojega učenca znanje nemščine, da pošiljajo vse boljše slovenske družine svoje otroke raje v Maribor, Ptuj, Celje ali Gradec v nemške šole nego v slovenske v Ljubljano, — tega pač naša zagrizena šolska autoriteta in duhovščina namenoma noče videti. To naj bi se predvsem naši južni „ ljudski voditelji" zapomnili! Razven par taca-tov profesionelnih hujskačev (h katerimi moramo žalibog tudi mnogo učiteljev računati) in njih zapeljane mladine se danes na deželi resnično ne dobi nikogar, ki bi se navduševal za kakšnjo „j ugo s lo vansko uni jo." Ali mislijo taki ljudski hujskači, da so kaj ljudstvu pomagali, kadar so dosegli svoje plačilo ali kakšnjo službo ali naslov? Ventil velikanskega izseljevanja ostaja odprt in zato pridejo vse slovanske dežele v poštev. Ker stavi štajerski Slovan večje Življenske zahteve in je rojen tudi za boljšo kulturo, kar mu žal njegova ožja domovina in vse slovanske 12 T lahkL vsakdo prepričanje, da ni pametno prati perilo, ne da bi bilo namočeno prej črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala". Saj se mora tudi sladkor prej raztopiti, predno kavo premešate. Zakaj torej nočete temeljito odmočiti nesnage s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", da odide potem skoraj sama od sebe s Schichtovim milom in toplo vodo? Straachill'ova grenčica iz selenjave 94«a vil Yf ill KfftlAllisiV je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših Att* CliVMU&U St»«9UJ«liV m najbolj uspešnih korenin. StrascbiH'ova gron61oa Is zelenja? j vsled tega priznano najboljši želodec okrspčujoči prebavni liker. dežele ne morejo nuditi, je popolnoma naravno, da pride doodpotovanja proti severu. Pojdimo zdaj nazaj na Zgornjo Štajersko! V mnogih industrijskih veleobratih na Zgornjem Štajerskem se nahajajo tisočeri slovenski kmet-eki sinovi iz Spodnje Štajerske. Istotako mnogoštevilni so tam slovenski rokodelci in samostojni mojstri zastopani. Poznam celo več slovenskih gostilničarjev na Zgornjem Štajerskem, ki delajo tam prav lepe kupčije, čeprav govorijo prav slabo nemško. Nemški gosti jih zato ne zaničujejo. Mnogo oseb iz Spodnje Štajerske napravilo si je tam gori lepo premoženje, drugi zopet so se trajno na Zgornjem Štajerskem naselili itd. Zato vprašam vse naše štajerske Slovane: Ali je p r a v, ako se pri nas proti nemškim Štajercem takohujska? Ali je nemški Štajerc na Spodnjem Štajerskem res le nasilni tujec? Na vsakih 1000 Slovencev, ki vživajo nemški kruh, ne pride niti 10 Nemcev, ki žive od Slovencev . . . Zato pa je edino pravo stališče : Skupno gospodarsko delo, sporazum med Nemci in Slovenci! En spodnještajerski Slovenec, ki je več "let na Zgornjem Štajerskem živel. Danes rdeč -jutri mrtev! se bi lahko opravičeno trdilo z ozirom na stotero sredstev, ki se jih danes v časopisih naznanja, da jutri zopet izpozorisča izginejo. In i puh nobena reklama ko sredstvo samo ne drži, kar naznanilo obljublja. Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, ponižno in brez vsake reklame na dva sredstva, ki sta se že od zadnjega stoletja sem kot popolnoma zanesljiva izkazala in sicer: 1. izborni Fellerjev zeliščni fluid z znamko „E 1 z a fl u i d", kateri — kakor smo se sami prepričali — odpravi bolečine, ozdravi, osveži, okrepča muskcljne in kite, vpliva vživljajoče in poveča opornost, prepreči mnogo revmatičnih in lahkih bolezni, ki se jih dobi vsled prepiha ali prehlajcnja. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 špe-cijalni steklenici franko 5 kron. ^ 2. Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita, pečenju (sod-brennen), teži v želodcu, nagonu k pluvanju,Jslabostim, kov-canju, napenjanju in proti vsakemu motenju prebave s posebnim uspehom rabi Fcllerjeve odvajalne Rabarbara-krogljice z znamko „Elza-krogljice", 6 škalljic 4 krone franko. In vedno zopet čujemo reči: Hičesar ne gre čez dobroto obeh Fe'lerjevh preparatov z znamkoma „Elzafluid" in „Elza-kroglice", ali pazi naj se pred posnemanji in naroči naj se ju pristno s tem, da se natančno naslovi na: E. V. FELLER, lekarnar v Stubici št. 241 (Hrvatsko). Politični pregled. Štajerski deželni zbor. Iz Dunaja se danes, 17. sept. brzojavlja: Danes je prišla deputacija nemških učiteljev k ministerskemu predsedniku grofu Sturgkhn in mu je predložila želje štajerskega učiteljstva. Ministerski predsednik Sturgkh je naznanil, da se vlada pogaja b strankami glede štajerskega deželnega zbora. Pričakovati je tedaj, da se deželni zbor v kratkem skliče. Izseljevanje V Srbijo. V nekaterih krajih južne Ogrske, kjer je prebivalstvo srbske narodnosti (»raci"), opazuje se vedno naraščajoče izseljevanje v Srbijo. Srbska vlada pospešuje to izseljevanje z vsemi sredstvi in oddaja od v vojni pridobljenih pokrajin lepa zemljišča tem izseljencem. Po našem mnenju je za avstro-ogrsko monarhijo prav koristno, ako se srbo-filski zagriženci izselijo. Naj le gredo pod žeslo revolverskega Peterčka! Tudi slovenskim prvakom v Avstriji, ki so začasa vojne nevarnosti tako navdušeno „živela Srbija" vpili, priporočali bi to izseljevanje. Ako že tako težko v Avstriji živijo, naj odpotujejo čez Donavo tja na Balkan. Vsak pošten Avstrijec želel jim bode srečno pot! Razredna loterija. Kakor znano, se bode v Avstriji polagoma malo loterijo odpravilo. Na njeno mesto se je uresničilo razredno loterijo. Glavno ravnateljstvo državne loterije izdalo je s 1. sepembrom prvih 100.000 srečk. O tej razredni loteriji smo sicer že svoj čas poročali. Kmet in njegovi sovražniki. Naj se v gospodarskem oziru zgodi karkoli slabega, vsega je — kmet kriv. Tako vsaj kričijo gotovi „odrešeniki" ljudstva, ki poznajo kmetsko življenje k večjem iz kakšnjega neumnega časopisa. Pomislimo pa le sledeče številke: V Avstriji ima 5.000 veleposestnikov okroglo 9 milijonov hektarjev zemljišča. Vsi avstrijski kmetje pa, katerih je mnogo milijonov oseb, posedujejo komaj 21 hektarjev zemlje. Več kot ena tretina vse avstrijske zemlje je torej last posameznih plemenitažkih družin in cerkve. Ali to še ni vse! Vsako leto pride stotero kmetskih posestev na boben. Kdo kupi ta posestva? Le en slučaj: Veleposestnik Mayr-Melnbof v Mautern nakupil je 2G kmetskih posestev, na katerih je že živelo 228 oseb in redilo 342 kosov govede. Torej en sam veliki graščak vzel je 228 ljudem njih grudo! In istotako delajo bogati kloštri po Avstriji, istotako visoki plemiči. . . Vsi ti so seveda „nedolžai'', le kmet je vsega „kriv" ! . . . Preskrba rezervistov. Piše se nam : Stotero rezervistov, ki so se vrnili od obmejne straže v svojo domovino, obrača se zdaj na družbo „Srebrnega križa" s prošnjo za delo in gmotno podporo. Žal da ne dovolijo sredstva te družbe, da bi prošnjam premnogih rezervistov popolnoma ugodila. Družba se obrača vsled tega na vse patriotične može in žene z nujno prošnjo, da naj jo podpirajo, to pa ne samo z naznanili o prostih službah vseh vrst, marveč tudi z gmotnimi darili. S tem bodejo pomagali, da se zmanjša beda onih hrabrih mladih vojakov, ki so mesece dolgo, daleč od svoje družine v interesu splošnosti nfcše meje varovali. Prosta mesta in darila naj 'Se blagovoli na tajništvo delnega društva Štajersko c. k. družbe avstrijskega „Srebrnega križa" za oskrbo domu se vrnivših rezervistov (Gradec, Hofgasse 14) pošlje. Tam se dobi tudi umetno narejene znamke za zapiranje po 2 ali 5 vinarjev. Najbolj bi se seveda patriotične in socialne naloge , .Srebrnega križa" podpiralo s splošnim pristopom vseh žena in mož, kar bi se pač vsled malega letnega doneska (najmanjši donesek 2 kroni na leto) prav lahko izvršilo. Vojaška smrt. Pri nemških mornariških manevrih ob otoku Helgoland ponesrečil je vojaški zrakoplov „L. I." Bil je popolnoma razbit. Od 20 vojakov, ki so se v zrakoplovu nahajali, zamoglo se je samo 7 rešiti. Duhovnik o klerlkalizmu. Sivolasi katoliški župnik in pisatelj Hansjakob izdal je pred kratkim zanimivo knjigo pod naslovu „Allerlei Leute und allerlei Gedanken". Z ozirom na politični katolicizem (to je na klerikalizem) pravi ta resnični duhovnik m. dr.: „Jaz sem bil enkrat tudi pristaš tega političnega katolicizma; ali to mi je minulo vsled ravnanja, ki sem ga doživel v lastnem taboru, ko sem imel enkrat svoje lastno mnenje. . . Zato sem vedno nasprotnik one Borte političnega katolicizma, kateri vsled svojega pomanjkanja na ljubezni do bližnega katoliško vero sramoti, kateri ceni katoliškega lajika kakor katoliškega duhovnika le po temu, kar stori za politični katolicizem-" — Tako sodi pošten katoliški duhovnik o klerikalcih ! Balkanska VOJna se bliža svojemu zadnjemu koncu. Poroča se, da bode še ta petek, ko naš. list ravno izide, mirovna pogodba med Bnlgarijo in Turčijo sklenjena ter podpisana. S to pogodbo pride Bulgarija skoraj ob vse plodove svojih krvavih vojen. Zaman je žrtvovala na bojnem planu tisoče svojih sinov, skoraj nič ji od vsega tega ne ostane. Odstopiti mora tudi Adrianopel in Kirk-Kilisse, oni dve veliki trdnjavi, ki jih je bulgarska armada zavzela z vzorno bra-vuro na začudenje vsega sveta. Bulgarija, ki je že sanjarila, da prestopi njena armada prag Konstantinopla, zadovoliti se mora zdaj s koscem zemlje, ki nima vojaške vrednosti. Vsi strategi važni kraji ostali bodejo Turčiji. Govorice pra da bode šla nova bulgarsko-turška meja med ki malniada inSanStefano na črnem morja, tem ob reki R e s n a j a ; mesto Tirnovo osi bode Bulgarski, Kirk-Kilisse pa To morda ostane B u 1 g a r i j i tudi še D i nI tika, kar bi vsaj neki, čeprav razmeroma lenkostni uspeh pomenilo. Po določbah te rovne pogodbe prišla bode Bulgarija glede kosti in števila prebivalstva na tretje mesto Rumunsko in Grško. Dorastek prebivalstva vojni bode za Bnlgarijo mnogo manjši nego Srbijo in Grško. In vendar je ravno Bal^ v borbi zoper Turke največje žrtve prinesla Srbske nasilnosti. 120 bulgarskih učite! prosilo jo „Neue Freie Presse" za objavo si cega oglasila : „Edino-le zaradi njegove bulgai narodnosti bilje v Prilepu en učitelj umor v Velesu je bil tržačan Abranov pobit, pol umorjen in še mrtev razmesarjen. Iz vzroka se je v Uskiibu seminarnega direk v Velesu pa nadzornika šole Eparhije pri valo. V Kruševem zaprlo se je štiri bulgi učitelje. Da bi se jih prestrašilo, se je v s sobi meščanske ljudi nevsmiljeno pre pavalo, da bi se preje za Srj proglasili. Potem se je zahtevalo od teljev, da naj se odpovejo svoji narodnosti. tega niso hoteli storiti, peljalo se jih j Monastir, kjer se jih je vrglo v ječo. tfoc 120 bulgarskih učiteljev iz Mona3tirja in Od telju ba peljalo se je v j e č e v Monastirju, tiski! No 1 ter Mitrovici. Ko vkljub temu nismo hol 'i n svojo narodnost odpovedati in srbsko podačevi ver se nas je s silo iz naše domovii ne pregnalo. Tudi posestnike se je pregni) okra Vse bulgarske škofe so Srbi pi gola: gnali. Groza, ki vlada v Makedoniji, je i očn popisna. V vasi Lipec umorilo se je . Š bulgarskih dostojanstvenikov, v Laki 26 Bulgai; ki f v Blatecu pa 14. V drugih krajih se je krnil pet valce najprve o p le nil o, potem pa umori! osmi V Aleksi Tenovu se je b u 1 g a r s k e kron am žive sežigalo. Apeliramo iskreno na red ijim cijo in vso družbo, da naj odpošlje zaupni! lene ki bodejo resnico dognali. T u j e s 1 o vi [pa ski narod v nevarnosti, da ga d; me govi srbski „brati" iztrebijo". -1 Kaj pravijo slovenski prijatelji Srbov k t« 'voj divjaštvu? Bulgari so vendar ravno tako Slovac Ijndi In Srbi ne čutijo prav nobene ,.slovanske" i zdra „jugoslovanske" vzajemnosti! W nja o dn al bo el ko vije n E K ode otc Drug nj ot z M.( imaj ti b "J1 ar ■sn :e 1: »J Dopisi. Šival račic mlač Sv. Trojica v Halozah. Ljubi .Štajerc",p ireb. teklo nedeljo imeli smo pa mi Haložani n ant< dirindaj. Obiskal nas je •— kaj pravite H laja! Ne papež iz Rima, tudi ne japonski cesar, mog! obiskal nas je naš slovenski „odrešenik" in $ Bodi bog" doktor Tonček Korošec. .Ta, Tone I Akt rošec, bivši duhovnik — saj ga zdaj vendar a d moremo imeti več za duhovnika, ko žel I sem zaradi umazane politike svojega dubon e j kega posla ne izvršuje več, — Tone KotoS or na Danaju baje znan pod imenom „der sebi >e 1 Toni" pri vseh lepih judovkah, — ta Tone: divja rošec nas je obiskal. Zbralo se nas je par ki levil tov, kar na deželi po maši ni težka stvar. T tavi več viničarjev in precej tistih klerikalnih pf sestr lizcev, za katere je svet s plankam zabit, a zbralo. Mislili smo vsi, da nam bode Koro! sijaji morda kaj povedal glede naše bede, ki jo i neka pimo že leta sem in v kateri smo vedno i tazp vseh strani zapuščeni. Mislili smo, da nam movc< povedal, kako naj si pomagamo in na kak »pic čin si naj spremenimo svoj žalostni poleči pore Mislili smo, da bode govoril o suši in toči. I bilo peronospori in mokroti, o davkih in dokla'Jvask Pa klerikalcem je prišla menda strupena icl umo v butice, da nimajo za druzega zmisla, nege* Mari brezvestno politično gonjo. Zato je tudi dr. T« in n Korošec govoril le o deželnem zboru štajere^^R) se pridnSal čez Nemce kakor kak pijani dvfti p in grozil, da v štajerskem deželnem rta delo no pride do miru ter do gospodarskega ;v od i dokler ~ no, dokler tega ravno dr. Tone tj ker rošec iz politično-panslavističnih vzrokov ne ::| na 1 voli . . . Tako je govoril torej Korošec! S J bilo mesto da bi nam vbogim HaloiJkib, nom prinesel pomoč, ko nas slabiknes 12 J« no bja tako tlači, prinesel nam je le ne s ranijo, i ,obljubo", da bode s svojimi jo- Enakovrednimi tovariši še n a-30- sije gospodarsko delo v deželni ilo lornici preprečil ter s tem d e-ji; pli in nam kmetom nezmerno d- iodo povzročil!!! Pozneje hnjskal je ia- '.. Tonček tudi še fante., ki so jih pred cer-ni- lijo Bkupaj zbobnali. Pravil jim je, da je še ■li- dno pre.malo „čukov." Raje naj bi jim rekel, za J i naj se pridno oprimejo kmetskega orodja in po ij zvesti ostanejo kmetskemu poklicu, da ne zal idejo kot politični agenti svoji domačiji sra-ijaj oto delali, kakor razni „čukovski" značaji. I roge nesreče se ni zgodilo. Korošcu pa je zau-erl Ulje in zahvalo izrazil domači župnik V a v-leJotič. Saj ga poznate, — tisti Vavpotič, kel i 2na tako lepa zaljubljena pisemca pisariti, ii ;1 i je strokovni izvežbanec pri ženskah, kadar naj »jo .svoj čas", ki zna čez svojega škofa pso-gami kot cigan čez žandarja. Tega Vavpotič a, jaS bi moral v Halozah pokoro delati za svoje •a] tajske grehe, menda zopet politična žilica boli. kel rarimo ga, možaka, v njegovem lastnem inte-Irnjisu! — Mi HaloŽani pa vkljub vsej hujskariji (M i bodemo nikdar tiste ljubili, ki nam iMsvojo obstrukcijo kruh kradejo! či- Trojiški domačini. 5o| Iz. Ptujske Okolice. (Učitelj Šerona in njegovi učenci.) Ako vprašamo iz Podvinc afl> okrajni cesti idoče učence, k kateremu uči-aSjo da spadajo, odgovore: gospodu Šerona! duSo kaj ne veste pozdraviti, se jim dalje pove. eln učenci gledajo prav debelo, kakor krave nove Inreri ter gredo svojo pot dalje. A iz šole vrnivši i ele puste ničesar pri miru; v potočeku blizu lojjwajne ceste iščejo bele in pisane račice važno Sriazen ter nikomnr nič zalega ne storč. A kaj ie«nejo učenci iz Podvinc, ki hodijo k učitelju 1« Šerona v šolo ? Mirne in ljubeznive račice, ijm tako veselo veslajo po vodi ter zdaj ena, olet druga šterbunkne pod vodo, ne najdejo Mmiljenja pri teh surovih učencih. Kamen za ; Amenom leti nad uboge živalce, ki zapuste naglo fc»im kaj ljubo vodo, a kaj to; slednjič le za-.eflme nedolžno račico kamen v nogo in sedaj nSpa, se klaverno drži ter bi rada rekla: „ Zakaj «e zadevaš, sej ti nisem nič zalega storila ?" .1- Vidiš, gospod učitelj Šerona ! Tukaj je polje iwoje delavnosti; vzgojuj mladino, da bode vsaj i Midi pozdravila, da ne bode treba učence po-iBiavljati, a ti potem odgovore: „Na veke! Imen!" Vcepi tej snrovi mladini sočutje do -»tli, da ne bo brez vsakega povoda trpinčila lepe ■iice, ki nam dado tako okusno meso; navajaj lladino k lepemu pozdravu, da ne bode otroke e*cba pozdraviti ter še ti ne odzdravljajo; odvadi ikante, da ne bodo osebam nežnega spola psovke • Kale ter se slednjič še pred učenci g. Šerona —»ogle skrivati, da se obranijo hudih razžalenj. ilAdi učitelj z lepim vzgledom, dobro zapomnivši: oliko šola dobra ni, boljše, da je ni". Toliko sel danes. tal Št. Vid pri Ptuju. Kakor se splošno govori, 8-1 je imenovalo tukajšnjega učitelja g. Karla icloretz za nadačiteljo na ljudsko šolo v aeleli. — Danes dne 17. septembra zutraj oSrjala je čez Št. Vid in po Halozah grozovita Arihta, ki je napravila mnogo Škode. V Lub-dBivi udarila je strela v stanovalno hišo po-o*tnika Mateja T r a f e 11 o. Hiša je poporela. jej Pohorje. Otvoritev Mariborske koče se je eojjajno obnesla. Seveda je bilo odposlanih tudi ir-Maj pobalinov prvaške stranke, da bi sejali idfcpor in špionirali. Pri ogromnem številu „Hei-Imcev" pa so se potuhnili in bili mirni kakor aapice, češ, batina je batina, in ta pride, če se »redno vedem. Ker torej zgoraj pri utici ni oKo priložnosti izzivati, pa ti pobalini po pr-baakih listih sedaj kriče, da je bil pretep in lapor in Bogve kaj. Torej laž je, da bi bili Bamriborčani voz nekega kmeta razdjali, divjali tel nekega kmeta pretepli, ki je zastonj za kočo njtzil. Zastonj nihče vozil ni in so vsi bili dobro iS pošteno poplačani, ki so imeli le najmanjše ■b za kočo. Mariborska koča je sploh prvakom aji nekdaj že hud trn v peti in le zaradi tega, Oft jo je stavila nemška stranka. Ko bi Srbi A Pohorje le kako stranišče postavili, joj to bi alio navdušenja in veselja krik pri vseh prva-i4b, posebno pa v mariborskih cunjah. Za dami dovolj! Rogoza. Znani g. Florijančič, župan iz Šmi-klavža, ima pri nas travnik. Te dni pride otavo pokosit in si je kot pomagača najel brata somišljenika Antoličič-a. Slučajno pride po cesti naš župan, g. Irgolitscb, kateri je na sumu, da ne drži z Florijančičevo stranko. Ko Antoličič s tratnika sem g. Irgolitscha zagleda, mu zavre prepobožna kri in zavpije na vse grlo : „Aufwichs, dentsche Werkl!" Co v tuji občini izzivajo ti-le pobožni gospodeki na tak način, kaj še le, če kedo pride v njihovo gmajno. No, ponosni smete biti na take--------junake! Rogožani pa imajo odosibmal še večji rešpekt pred šmiklanžko ^inteligenco", ter ji zakličejo trikrat živijo ! Jz Zakota pri Brežicah. Prišlo se je do prepričanja, da včasih tudi ni vse res, kar se bere v cajtengah. Le kar je res, je res! Bral sem enkrat v „Štajercu" od penzioniranega tajnika Gorišeka, da ga bo spremljala pri odhodu ciganska banda. In vidite, to že ni bilo res; ker se ni mogel z njimi pogoditi za plačilo, so pa prej odišli, kakor on. Vendar so pa oni njemu pustili iz dobrote, ker jim je bil oskrbel stanovanje, dva konja boljše vrste. Enega je kmalu prodal mesarju v Zakot! Izgovoril si je nazaj nekaj telesnih delov, kateri bi se imeli rabiti pri odhodnici za kaki boljši prigrižljaj. Drugi je še zdaj pri županu. Gotovo se čaka z njim dneva, ko bodo kupovali remunde za vojaSko rabo, ker bo vrgel lepe kronice, katere se bojo rabile za dobre namene penzioniranih tajnikov. Kar pa še od tega ostane, se bojo brale spominske maše za prijateljske odbornike v tej občini, vsako leto na Veliki četrtek in petek pri sv. Marjeti na Libni. Ker je ta cerkev na visokem, pride hitreje prošnja do nebes. — Tudi ni res, da bi ga bili odborniki spremljali, kakor je bilo v „Štajercu" pisano. To je pa zato, ker so se vsi bali, da bi se morali na silo jokati; ker pa res ni bilo videti druge posebne žalosti, kakor ena napol vdovljena žena, ki je bila bližnja soseda, je žalovala za njim. Rekla je proti tovarišici: „0h to je bil za mojo reč dober gospod; kolikokrat je prišo on mono v mojih potrebah in nadlogah na moj dom tolažit. Oh, takega ne bo več! Bog mu daj dobro in sv. Florijan, _ kateri je pomočnik za vsako vročino!" — Čeravno so tega človeka ljudje vzeli na zobe, imel je pa tudi nekaj prijateljev; namreč tisti vozniki, kateri so mu vozili voz s pohištvom na kolodvor, mu niso prav nič računali, ker so za gotovo vedeli, da je bil odposlal en dan naprej ta debeli denar s pošto, boječ se kake nesreče. Pač pa so imeli prosto pijačo in nekaj ostale mrzle konjske pečenke, ker ni nobenega tiščalo v želodcu. Preden se je pa poslovil, naredil je tudi po postavi ,, testament", katerega kdo verjame ali ne: — .Ženo in otroke izročim v boljšo rejo in mir, kakor so ga imeli pri meni. Sabljo in čako izročim tistim gospodarjem, kateri so jo kupili; žalujem za njo, ker mi je dala mnogo kronic in mnogo glažekov pijače. Policajska ban-dniii. naj pa služi na hišnikov dan; če bi se pa našlo v katerem žepu kaj drobiža ali srebra, ne sme se ga nihče dotikat, ker s tistim ne bo nihče srečen. Na spominsko ploščo pa si zapišite te-le besede: Lahko ste me dobili, ali težko ste se me rešili! Za vsa moja dobra in nedobra dela da bi pa dobil nekaj mesecev mira t cesarski hiši, kjer so mala okna in vrata brez kljuke. Z Bogom za mene, zlati kraj! * Sv Peter na Medv.selu. (Jubilej) V sv. Petru na Medv. selu smo 7. t. m. med streljanjem pušk slavili tridesetletnico, odkar je začel g. Anton H a j n š e k, posestnik in lovec, na lov hoditi, čestitamo! Kaj naj bi poslanci za kmete zahtevali. (K m e t g k o pismo*) V prvi vrsti pač znižanje obrestne mere na k večjem tri procente. Kajti ako ima vlada denar, da izposoja judovskim velikim bankam denar na dva procenta, zakaj bi ga potem ne imela tudi za vboge kmete, ki imajo ob koncu leta mnogokrat za vse svoje delo in ves svoj trud še več dolgov kot preje. Ni v redu, da pustijo vlade kmetski stan, ki je oče in re- *) To zanimii iz lista „Allgcmein kmetski listi (Op. ' koroških kmeto t Ctlovcu, ki je posn sploh ■mamo zborni ditelj vseh drugih stanov, vsled visokega obre-stovanja od kapitalizma požreti. Ne kapitalizem napravi državo za eksistenco zmožno, marveč le zdrav in krepki kmetski stan. Neki pregovor pravi: „Was ware GroBmacht, Adel und Herr, wenn auf dem Lande der Bauer nicht war' ?" Zato naj bi so ozirale vlade najprve na potrebe kmetov! Kmet je in ostane največja opora vseh drugih stanov. Zato naj bi se dajalo kmetu tudi povsod potrebno podporo, ne pa da bi se ga psovalo in zaničevalo. Neki kmet pripovedoval je in rekel: „Pred dvema letoma, v času suše, moral sem napraviti tisoč kron dolgov in preteklo leto vsled mokrote ter toče dva tisoč kron dolgov" — in tako gre tudi drugim. Bilo bi torej pač na mestu, da bi se vpeljalo splošno zavarovanje zoper elementarnim škodam, ki bi se raztegalo ne samo na točo, marveč tudi na sušo, mokroto itd. Doneske k temu bi pač vsakdo rad plačal, ako ve, da bi dobil v takem slučaju tudi izdatno odškodnino. Koliko žalosti in skrbi bi se s tem omililo, koliko družin pred poginom rešilo! Potem izdatno znižanje davkov; denar za vzdržanje države naj se tam išče, kjer je, namreč višje obdačenje velikih bank, do-biČkanosnih veleindustrijskih ter trgovskih podjetij, obdačenje vseh predmetov .luksusa." Tisti, ki se na železnici v prvem in drugem razredu vozijo, imajo denar; nadalje imajo tisti denar, ki si iz luk-susa in lenobe celo skupino poslov in slug držijo, katere dobijo od dežele. Tako se dobi ženske in dame, ki se pod imenom „milostljiva" itd. skoraj kakor boginje častiti pustijo, pravzaprav pa za splošno življenje mnogo manj vrednosti imajo, nego pridna kmetica ali dekla na deželi. Ti ljudje naj bi od vsakega posla plačevali na leto do 100 kron davka ali pa naj bi svoje domače delo sami izvrševali; kajti kmetica mora poleg poljskega in gospodinskega dela še za živino in svinje skrbeti, ker skoraj dekle ni za dobiti. Vse beži v mesta in v fabrike in to je edon glavnih vzrokov splošne draginje. Neki kmet pripovedoval je pred kratkim: sKo sem svoje posestvo prevzel, imel sem 40 kosov živine in zdaj jih imam le še 15, kajti dobim le dva hlapca in še ta dva ostaneta le zato na deželi, ker nista za fabrično delo zmožna. Ako bo šlo tako naprej, prisiljen sem, prodati svoje posestvo." Ker pa se pod takimi pogoji ne dobi poštenega kupca, bode prisiljen prodati razko-ševalcu posestev morda za polovico cene; ta kupec pa bode spremenil plodovite njive iu travnike, ki so jih naši predhodniki s svojim znojem gnojili, zopet v divjaštvo, kjer bode ugajalo par gospodov svojemu lovskemu veselju. In to razkoševanje posestev pospešuje vlada, ker takim ljudem davke ne podvoji, marveč jim jih celo zniža. Oj ti ljuba Avstrija, kaj bode iz tebe, ako pustiš na ta način zaklati kmetski stan, ki te redi in katerega sinovi te varujejo! Žalostno je videti, kako se plodovite njive vsled pomanjkanja delavskih moči ne obdeluje več, temveč k večjem še kosi. Mnogo mib'jonev me-terskih centov žitja več bi bilo lahko v državi, ki bi služilo ljudstvu v hrano, njegovi odpatki pa živinoreji, ako bi bilo dovolj delavskih moči. Na ta način pač ni misliti na nazadovanje draginje. Pri trgovini in v industrijskih podjetjah delujejo mnogokrat tisoči, ali le eden si polni žepe. Ako bi ti tisoči raztreseno po deželi delali, lahko imela bi cela dežela od tega dobiček. Eden vzrokov tega izseljevanja iz dežele je tudi oproščenje davkov v mestih pri novih zgradbah, k<5r te svoje delavske moči zopet deželi in kmetom vzamejo; kajti le naraščanje mest in fabrik in vsled tega nazadovanje kmetskega stanu so krivi draginji, ki se bode še povečala, ako se ne bode proti temu postave vstvarjalo. Žalostno je tudi, da se starostno preskrbo za posle in male kmete tako dolgo zavlačuje. Le v volilnih časih se jo sem-tertja omeni; kajti žalostna usoda čaka stare posle. Ako postane slaboten in ni več za delo zmožen, ako zboli in pride kot nevzdravljiv iz bolnišnice, potem pride v svojo domovinsko občino kot vžitkar in zamore po razmerah od 1 do 14 dni v eni hiši ostati; ako ne more več hoditi, dobi „pare za nositi", v katerega se ga položi in od hiše do hiše nosi ali vozi, dostikrat napol mrtvega; ako se sam ne more več čistiti, — 4 je mnogokrat polen lastne umazanosti ter uši. Ako ne pride ravno na posebno usmiljene ljudi, leži mnogokrat cele dneve v svojem močvirju. Da se njegovo jamranje ne čuje, postavi se ga kje v postranski kraj, pozimi v mrzli hlev, večidel brez zdravil in zdravnika; brez tolažbe vere, brez sorodnikov mora čakati na svoj konec. Žalostni ali resnični pojav v 20. stoletju! Zato se pač lahko opravičeno zakliče: Na noge, poslanci, vi imate dolžnost in delujte z vsemi močmi na zboljšanju teh razmer! Več kmetovalcev iz Labudske doline. Zahtevajte Novice. Draginja na Angleškem. Angleško trgovinsko ministerstvo izdalo je knjigo, v kateri dokazuje, da se je huda draginja od 1. 1896 sem pričela pojavljati. Vkljub temu, da so se plačo zvišale, požrle so cene stanovanj in življenskih sredstev to zvišanje. Uspeh tega pojava obstoji iz nezadovoljnosti in nemira v manjšem gospodinstvu ter v težavi, živeti, katera stoji zopet v najstrožjem nasprotju s splošnim blagostanjem. V zadnjih 7 letih so cene stanovanja, obleke, kurjave, razsvetljave in hrane okroglo ze 10% na-rastle. Življenska sredstva so narasla za 14°/0. Najhujše zvišanje cene se je pojavilo pri krompirju; cena krompirja je danes,za 47% višja nego leta 1896. Cena špeha, ki igra v angleškem gospodinstvu veliko vlogo, zvišala se je za 33%, cena premoga za 28%, sira, kruha, moke, jajc in svinjskega mesa za 10 —20%, putra, mleka, govejega mesa za 10, ovčjega mesa za 6%. . . Tako je na Angleškem, kjer je trgovina prosta, to se pravi: kjer je uvažanje neomejeno. Torej je velikanska laž, da so kmetje draginje krivi! Sicer pa pravi minister sam, da so na draginji prav mnogo gospodinje krive, ki hočejo vedno eno in isto kuhati in dvigajo s tem same cene dotičnega blaga. Gospodinje naj bi poskusile kaj druzega kuhati, ako je recimo meso predrago ! Sicer pa ne velja to le za angleške ženske, marveč tudi za naše. Tudi te bi lahko s pametnim gospodinstvom mnogo na cene in s tem na splošno draginjo vplivale. Ženske, pamet, pamet.! Žaloigra patriarha. V Bad Gasteinu izginil je pred kratkim patriarh Bogdanovič". Visoki duhovnik nahajal se je tam v svrho zdravljenja. Nesrečnež sprehajal se je sam, padel je iz skalovja v gorski potok in utonil. Šele čez več dni so mrliča iz vode potegnili. Kmet in Škof. „Allg. Bauernztg" pripoveduje sledečo povestico: Leta 1800 bil je škof v StraBourgu knez Rohan, ki je bil tudi strastni lovec. Za lov na divjačino mu je bilo mnogo več nego za lov na grešne duše. Nekega dne bil je ta knez in škof ravno na veselem lova, ko je sredi v gozdu srečal nekega jako pobožnega kmeta. Kmet predrznil se je škofa-lovca nagovoriti in je pričel: „Premilostljivi" — „Hodi k vragu!" zakričal je škof; danes je knez na lovu, ne pa škof!" — Ali kmetovalec se ni prestrašil in je mirno dejal: „Ako pa zdaj hudič kneza vzame, kaj bode potem z našim škofom ?" — Tako je rekel kmet in jo je popihal potem v stransko grmovje. čudež. V tržaški okolici imajo romarski kraj. V tamošnji cerkvi je tudi podoba device Marije, ki nosi na svoji glavi jako drago zlato krono. Kar nakrat je ta krona izginila. Iskali so jo in iskali ter jo konečno našli v — torni-stru nekega infanterista. Zasačeni vojak pa je popolnoma nedolžen. Rekel je, da je bil kot verni kristjan pred Marijo molil in molil; kar nakrat pa se je bil zgodil čudež, Marija je bila vzela krono iz svoje glave in jo dala vojaku.. . Ta povest infanteristu seveda ni pomagala; romal je v zapor. Ali komandant regimenta se ni upal sam soditi. Bil je previden in se je obrnil na vojaškega duhovnika in ga o stvari vprašal. Duhovnik je takole odgovoril: „Sicer se tudi dandanes še godijo čudeži; ali vendar se naj vojakom zapove, da tudi od device Marije ne smejo tako dragocenih daril sprejemati". . . Vernega infanterista so sicer izpustili iz luknje; ali krone ni smel obdržati! Kaplan morilec. O groznem umora poroča se iz New-Yorka. V reki Hudsonu našli so namreč razmesarjene kose mrliča mladega dekleta. Dognalo se je, da je umorjena neka Ana Aumviller, ki je bila uslužbena v farovžu sv. Bonifacija. Kmalu se je tudi za morilca izvedelo; bil je to katoliški kaplan Hans Schmidt, katerega so policaji pred oltarjem v polnem ornatu aretirali. Schmidt je priznal. Rekel je, da je imel leta sem ljubavno razmerje z umorjeno. Zdaj se je hotel od nje ločiti. Počakal je svojo ljubico z velikim mesarskim nožem, jo zaklal in v kosce razmesaril ter je posamezne kose mrliča v vodo vrgel. V zaporu hotel si je morilec z britvijo vrat prerezati; ali stražniki so to preprečili. Schmidt se je tudi z umorjeno tajno poročil, to pa vkljub temu, da je bil duhovnik. Zdaj se dela Schmidt za duševno bolanega. Kolera na Balkanu divja naprej, čeprav skušajo tamošnje oblasti bolezen zatajiti. Iz Bukarešta se poroča, da je na Rumunskem doslej 1.555 oseb na koleri obolelo; od teh jih je 661 umrlo, 159 ozdravilo, ostali pa še ležijo v bolnišnicah. Od umrlih jih je 99 vojaškega stana. — Iz Bel grad a poročajo z dnč 11. t. m.: Na Srbskem zbolelo je na koleri 1.224 oseb, od katerih jih je 277 umrlo, 370 ozdravilo, 03talih 577 oseb pa še leži v bolnišnicah. — V Konstanti n o p 1 u zbolelo je od 5. avgusta do 6. septembra 22 oseb na koleri, od katerih jih je 12 umrlo. Iz dežele same seveda nimajo natančnih poročil. Iz Spodnje-Štajerskega. Žalostna vest prihaja iz ormožke okolice: nenadno in po kratki bolezni umrl je v Frankov-cih g. Johan Verhovščak, posestnik in načelnik prostovoljnega gasilnega društva. Z njim je umrl eden najboljših in najvrlejših mož stare štajerske korenine. Žalost-nad smrtjo tega razmeroma še mladega moža je splošna, vsled njegove smrti nastala izguba velika. Pokojni Verhovščak bil je izredno blagi, pridni in delavni značaj. Njegovo srce plamtelo je povsod in vedno za bližnega, on ni poznal sovraštva. Čeprav ni bil pristaš tercijaskega licemerstva, nosil je vendar pravo, dejansko krščanstvo v svojem srcu. To dokazuje zlasti velika in važna vloga, ki jo je igral pri gasilnemu društvu. On je bil duša tega velepotrebnega društva, on je bil njegov vodja in ustanovitelj. Dvakrat so ga tudi vrli člani za hauptmana izvolili. Sovražniki gasilnega društva vprizorili so Beveda tudi proti Verhov-ščaku nizko osebno gonjo in so mu s podlimi napadi zagrenili marsikatero uro ter s tem gotovo tudi pospešili njegovo smrt. Ali prestrašili niso pokojnika, poguma mu niso vzeli, do groba je ostal zvest napredni štajerski misli. . . Vbogi naš Vrhovščak bil je v krogih trezno mislečega ljudstva splošno spoštovan in priljubljen. Tudi v Ormožu in povsod drugod je vžival reši ijsk ci mnogo simpatij. Kajti bil je mož f vzorni gospodar in pravi človek. In nam je nemila smrt vzela, prehitro in pr Solze silijo človeku v oko pri usodi tega moža. Pa njegovo delo, njegov spomin ne nikdar pozabljen. Spavaj sladko, ti požrtvovalt nn" i mož, počivaj v hladni žemljici mirno, nemoti i jok od sovraštva in dela, — v resnični, globi pravi žalosti stojimo ob tvoji gomili in ti klicen Počivaj mirno, nepozabljeni, v zaslnžen« jpra\ miru! . . . Soko * * * t uk Škandal S pijonirjem, ki je napravil p imajc Ptuju in okolici toliko razburjenosti in je ?a apul konečno do obtožbe zoper uradnika Haladti ajčn učitelja S e r o n a ter komija Krefta, je i j na sedaj končan. Obtoženi so bili oproščeni ins kov svojo jalovo .zmago" praznovali pri Mahorid roti Pijonirja je vojaška oblast zaprla zaradi pe mner koračenja ure. Dobro, — gospodje „sokoli*; tjejo. njih prijatelji so lahko ponosni na svoj 6 oljjo. zoper vbogega slovenskega vojaka. A stvari estu ni končana. Kajti prvič se vrši še prizivi to razprava v Mariboru in drugič m Belic samo paragrafi merodajni, marveč velja tudi jan sti mnenje, ki pa je že danes prepričano, da 6ei (okol pri vsej tej stvari tako postopalo, da bi ti Bova mi prav lahko govorili o „j u s t i č n e m škas rek dalu",kakor je to v prvaških listih običaja njim Za zdaj bomo počakali poročila slovenskih liste S Potem hočemo pa — mi govoriti! i> 1 Slovenske Učitelje, ki bo vendar tako rek !ov edini steber liberalne „narodne stranke", oj i se zarjamo na naše poročilo o sodnijski tožbi zor go šentvidskega Tombaha. Pri tej razpravi igral j dnji tudi zagovornik obtoženega Tombaha prav čudi e 1. vlogo. Razumemo, da mora zagovornik pred ai V nijo vsa mogoča in nemogoča sredstva rabiti,: . Ai reši svojega klijenta, da mora celo iz .daševn sr v ga" stališča klerikalizma govoriti, pa čeprav j |ju c zagovornik slučajno član glavnega odbora ,i {ana rodne stranke." Razumemo to, — ali tako i Z. leč vendar ne sme iti ta advokatska „dolžno3! n. I da bi se vse politične nauke lastne stranke i jen ravnost na glavo postavljalo. Vzemimo le i! leljs deče : Pri omenjeni razpravi se je šlo za učitelj no. ki se ni odkril pred zidom, ko se je mimo e- Ži kve peljal. To učiteljevo postopanje je oznai k k dr. F e r m e v c z besedami, da se dotični ci oseb telj „n i obnašal, kakor se za ni Pt telja na deželi spodobi", da ,n šah, ben drugi učitelj ne bi tegast staj ril", in da je Tombah .storil le svoJBtovi dolžnost", ko je učitelja nesramno opsoti jnsk in žalil ... In zdaj vprašamo slovenske d! so telje, celo .Slomškarje", — ali je to dr. Fi Ikon mevčevo stališče pravo? Niti mežnarjem bi la I ne smelo na ta način komandirati! G. dr. Ff msk mevc je še daleč v mišljenju konkordata, al a s Bmatra učitelja za nekako štafažo duhovščinei eha DJenih ceremonij. In to je žalostno, zanj i ivan lostno in za .narodno stranko" žalostno! ožni ..Narodna" veselica v Ptuju. Preteklo t vt deljo imeli so v ptujskem .Narodnem dom Pe nekako .sokolaško" veselico, za katero so ni em dohtarski agitatorji delali grozovito reklamo, o i ljubljanskem .Slov. narodu" so celo grozili u'h nasilstvi; mislili so pač, da bode vse ptujsl in prebivalstvo kar na trebuh padlo pred par rd adn čimi srajcami nezrelih rumenih kljunev. Pa nikd dala ni padel na trebuh, ko se je pripeljalo par t rane jih fantov, ki 80 prinesli svojo .bandaro' ;i se .punkelcih" seboj. Pač pa bi kmalu vse i nila. trebuh padlo, ko je pričela na dvorišču Bral 1fj Čeva .godba" igrati. Pričakovali smo itak, i delo r bode donelo le'.cintadra" in .burostadra", kaj mja! za umetnost slovenska inteligenca ni imela nikda >et v posebnega zmisla, drugače ne bi pustila edino.mi so gledališče tako rekoč na boben priti. Ali kaij H s Brašičeva .kapela" počenjala, je presegalo! ega vse meje in čudimo se, da dr. Fermevc ali i msu, Gosak ali dr. Brunčko ni izgubil posluha. Poi jpali gane so bežale kakor nore v Dravo in so id R raje vtopile, nego da bi to .muziko" še nada! odars poslušale ... Po veselici nesli bo tujci avej — .pinkelce" zopet na kolodvor. Kjer je bilo p sebno temno, so parkrat tudi .živio" zakriM Zubl a jo potem urnih krač odkurili . . . Tako padla ta .velika narodna slavnost" v vodo] prvi vrsti so tega poloma pač krivi slovel klerikalci, ki so z ozirom na svoje .čuke brez ozira na to .narodno veselico" vpriatj 5 - ene vo de je in Drič to nedeljo otvoritev svojega „Draštvenega [' v Hajdini. So pač hudobni, ti klerikalci, tirajo bolj zahteve mežnarjev, nego želje dohtarjev . . . Brezobzirni so ti kleri- io nam se zato prvaki v „Narodnem do- smilijo, grozovito smilijo, tako smilijo, da i noč in dan, ko bi ravno nič drazega ne imeli . . . ikoli" in „6uki" niso posebni prijatelji, imajo ednako rdeče garibaldinske srajce. namreč trdijo, da so jim »čuki" sraj- ili. „Caki" pa zopet pravijo, da pokoli" prave vere, ker ne nosijo „plavega a'. . . No, ti notranji boji med rdeče- nas končno ne zanimajo posebno, kajti mi mnenja so „sokoli" in ,,čuki" glede roBti le dve plati ene in iste medalje. Tudi tema nimamo ničesar, ako ti tički svoje pre-lmje" z medsebojnimi klofutami vtemel- i" i , Kakor rečeno, nas tadi to klofute ne i 6i . Samo v mestu naj tega ne delajo. V ar 8 i niso pouličnega pretepavanja navajeni. vn se je tudi vse čudilo, da so se po zadnji nis ci v ptujskem ^Narodnem domu" na javni iavn „čaki", ki so prihajali iz Hajdine, in pa sej jli" tepli, da je kar pokalo in se prašilo. tui anska vzajemnost" se je skrila v neki kai in jokala britke solzice nad izprijenimi iajno ji sinovi. . . isto7, Sejmi v Ptuju. Na goveji in konjski sejem 16. septembra 1913 prignalo se je 1.110 reko r govede in 170 konjev. Dne 17. septem-opq »je prignalo 90G svinj. Prihodnji konjski zopj oveji sejem se vrši dnč T. oktobra, pri-■al j ji BvinJ8ki sejem pa dnč 24. septembra in udn 1. oktobra t. 1. sod V Leitersbergu imenovalo se je ednoglasno ti, d Intona B a d 1 in dr. Josefa S c h m i d e-3vn< v Mariboru za njune posebne zasluge na av i domačega šolstva ter zgradbe cest za častna »m ta. čestitamo! > da Zaradi deklet so se skregali fantje v Ver-ost< Pri temu je bil Franc Koroša tako hudo » nj D, da so ga morali v bolnišnico v Radgoni > sl^ Ijati. Koroša ima m. dr. eno rebro zlom-telja cei Železniška nezgoda. V Mariboru trčil je :naČ St. 39/1 v zadnje vagone osebnega vlaka. no ib je lahko ranjenih. uči Ponarejalci denarja. V okrajih Šmarje pri „n< b, Rogatec in Brežice ter v raznih vaseh fltČ ajersko-hrvatski meji se je zlasti na sejmih o j« irano širilo ponarejene 1 kronske in 5 sova tke komade. Zdaj se je orožnikom posrečilo, uči i vjeli na Hrvatskem dva sleparja, ki sta Fe^ me glavna krivca. To sta cigana Stefan in bi a Križ. Našli so pri njih 40 ponarejenih 5 Fei tih tolarjev ter 105 ponarejenih kron. Ci- ak 8ta se pri aretaciji hudo branila, pa brez nei a. Zdaj bodeta najprve na Hrvatskem ka-j ži ma, potem pa se ju bode oddalo celjski fci sodniji. ne- Vboga mati! 63 letna bivša posestnica Ma >mu! Peteline v Obrežu pri Brežicah stanuje pri naš ai sina Francu, živi pa tam pravo muče-o. 1 Življenje. Spala je na gnili slami in cunjah, iili j b mrčesja. Poleg tega se jo je grozno mu-ijsk< b vse njene prošnje so bile brezuspešne. rde- idnjem času je vboga ženska že grozno iz-ikd« la. Po celem truplu je imela gnojne bule " tu- ne do kosti. Pred par dnevi prepeljal jo je a" i sosed v bolnišnico, kjer je nesrečnica iz-e na !a. raci- 10 letni požigalec. Pred kratkim pogorelo :, d« loma gospodarsko poslopje posestnika Franca kajt jak v Tresternici Ravnjak spravil je potem kdai več centov mrve v poslopju. 7. t. m. opa-3voj< b sosedi za poslopjem zopet veliko dima. ar jt so tam gorečo vrečo. Sum je šel na 10 o ž< ;a vžitkarjevega sina Franca Lepenik v i dr n, katerega so orožniki ojstro zaslišali. Pod*, ili deček je tudi priznal, daje zažgal neki o seaRavnjaka v Gamsu, nadalje omenjeno go-daljejusko poslopje, potem posestniku Haasu v Gamsu gospodarsko poslopje, istotako po eno gospodarsko poslopje trgovcu Martinzu in posestniku Vogrincu. Deček je izjavil, da je zato zažgal, ker rad ogenj vidi. Požig. V Pfarrsdorfu pri Radgoni nastal je pri posestniku Kirchengastu ogenj, ki je gospodarsko poslopje z vso krmo in mlatilno mašino vpepelil. Zažgal je nalašč neki „vandrovc", ki je že pod ključem. Zverinska ženska. Med zakonskoma Antonom in Olgo Berleg v Studenicah pri Mariboru vladalo je že dalje časa nesporazumljenje. Ženi je bil namreč njen mož premalo in zato je imela še ljubavno razmerje z nekim drugim. Tudi je rada pijančevala. Zaradi teh njenih lastnosti prišlo je zadnjič zopet do prepira. Berleg se je končno tako zjezil, da je zgrabil neki stol in ga vrgel proti ženi; žalibog jo ni zadel. Žena pa je nato razkačeno k moža skočila ter ma zadrla nož v hrbet in ga smrtnonevarno ranila. Berlega so odpeljali z ranjenimi pljučami v bolnišnico. Njegova žena je v drugem stanu. Zakonska imata že dva otroka. Zaprli so v Mariboru 15 letnega učenca Friderika Sodeč iz sv. Jurja ob Ščavnici. Deček bil je v Celovcu pri nekem peku uslužben, kateremu je večjo svoto denarja ukradel. Knpil si je potem kolo in se peljal v Maribor, kjer so ga pa hitro v luknjo vtaknili. Junak noža. V Pekarjih razgrajali so fantje po cesti. Ko je šel slučajno čevljar Franc Petrovič iz Hrastja mimo, naskočil ga je vini-čarski sin Blaž Dentschmann iz Lembaha, ga vrgel na tla in ga večkrat z nožem v prša sunil. Težko ranjenega Petroviča so v bolnišnico odpeljali. Poskušeni detomor. V Gatersdorfu pri Konjicah stanuje Ana Ulčnik pri posestnikih Franc in Jožefa Paj. Ana je imela razmerje z nekim ralinarskim sinom, ter je porodila dečka. Ravnala je jako slabo z otrokom, mu dajala le malo hrane in je celo drugim bran la otroku pomagati. Konečno je hotela celo otroka s tem umoriti, da ma je zatianila nos in usta. Franc in Jožefa Paj sta otroka še pravočasno reši a ter detomorilko sodniji naznanila. Hrvatski roparji. V Fauču vlomila sta dva hrvatska roparja pri posestniku in trafikantu Mateju Brečko. Ko so jim domači nasproti stopili, grozila sta jim z odprtimi nožmi. Tatova ukradla sta 140 kron, špeha, mesa, tobaka, eno puško in nekaj obleke. Potem sta poskusila še pri trgovcu Pauliču in v poštnem uradu vlomiti. Ali tu ju je žandarmerija pregnala. Pazite na deco! Pred kratkim delal je kočar Johan Lubec v sv. Marku poleg Drave in je obenem nadzoroval svoje tri otroke. Kčr se je nekemu Meznariču konj splašil, šel mu je Lubec na pomoč. Medtem pa je padel njegov Sletni sinček Vincenc v Dravo in je utonil. Samomor. Gluhonemi in slaboumni hlapec Jožel Razbornik vrgel se je v bližini postaje Cirkovoe pri Ptuju na železniško progo in ga je vlak povozil. Bil je takoj mrtev. Rop in groboskrumstvo. V gostilno g. Hoinig v Ranzenbergu prišel je orgljar Johan Hali in prosil za prenočišče. Ponudilo se mu je prostor v hlevu. A zahteval je posebno sobo in pričel divjati ter je napadel krčmarja in ga ranil. Tudi mu je hotel zlato uro oropati. Ko so prišli krčmarju gosti na pomoč, vrgel je uro v ledenico, da se je vsa razletela in je pobegnil. Šele par dni pozneje so ga zamogli orožniki vjeti in sodniji oddati. Ropar je tudi od celovške sod-nije zaradi oskrumbe groba in mrliča zasledovan. ..Šparkasa" v postelji. Posestnik Anton Šunko v Walzu imel je v svoji postelji 1090 K shranjenih. Njegov hlapec Simon Plečko iz Verhola je to „šparkaso" takoj obiBkal in 130 K ukradel. Iz Koroškega. Težka nezgoda. V sv. Martinu pri Beljaku trčila sta kolesarja J. Ornig in M. Zeichen skupaj. Zadnji je dobil le lahke poškodbe, medtem ko je bil prvi smrtnonevarno ranjen. Oba kolesa sta popolnoma razbita. Konj udaril je poštarja Ferdinanda Kolbitsch v Steinfeldu in mu zlomil nogo. Surovost V Lavamiindn povozil je neki kolesar jako staro vžitkarico BKrebstresl"; pu- stil je vso krvavo ženo ležati, brez da bi se kaj zanjo brigal. Drugi ljudje bo morali nesrečnico v bolnišnico spraviti. Požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje graščaka Engelhofer v Ottmanachu. V poslopju imele so tudi razne druge osebe svojo krmo shranjeno. Te osebe trpijo za 800 krou škode. Svinjo izgubil je hlapec Franc Sitter mesarja Pšeničnika iz Unterdrauburga. Hlapec peljal je namreč svinje iz Maribora. Pri Breznu je opazil, da mu ena svinja manjka. Ali jo je izgubil, ali pa mu je bila ukradena, ko se je v neki krčmi okrepčal. Pazite na deco! Delavčeva žena Zvvittnig v Rožeku je pomivala. Neki l'A letni otrok zlezel je neopazen k nje. Kar nakrat se je zlila vrela voda in je nesrečnega otroka grozovito poparila. V hudih bolečinah je otrok drugi dan umrl. Tat. Obmejna policija v Trbiža zaprla je benečanskega branjevca Gino Bordignona, ki je znan žepni tat. V Pontaflu ukradel je nekemu trgovcu iz žepa 50 kron ter 85 lir denarja. Pri tatu našli so tudi ojstri, za žepne tatvine pri-dravljeni nož. Zagoneten napad. 17. letni dijak Emst Fischer v sv. Martinu pri Celovcu opazil je večkrat po noči pred Bvojim oknom neko temno postavo. Zadnjič šel jo je v vrtu s svojim svakom iskati. Ko sta v vrtu hodila, počil je nakrat revolverski strel in Fischer se je zgrudil težko ranjen na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bori z življenjem in smrtjo. O vzroku poskušenega umora se ničesar ne ve in tudi zločinca se še ni dobilo. Bržkone je bil roparski vlom nameravan. Pred porotniki v Celovcu se je imel zagovarjati mnogokrat predkaznovani hlapec Jakob Popotrfik zaradi ropa. Napadel je namreč v bližini Beljaka delavca Franca Petrisch, ki je bil tako nepreviden, da je kazal svojo hranilno knjižico za 7.151 kron ter gotovega denarja 5.580 kron. Ves ta denar mu je Popotnik oropal. Ropar je bil poleg tega še javnega nasilstva in žaljenja straže tožen. Obsojen je bil n a 8 let težke ječe. Požar. Pogorela je parna žaga Feltrinelli v Friesachu. Gasilci so ogenj omejili in zlasti velike zaloge lesa rešili. Izpred sodišča. Napad na pijonirja po sokolski veselici. Ptuj, 16. septembra 1913. — Danes se je vršila druga in končna razprava o znanem škandalu, ki se je zgodil po zadnji „sokolski" veselici v Št. Janžu na dravskem polju. O celi stvari govorili bodemo itak šo posebej. Govorili bodemo o njej tudi še po vzklicni razpravi. Tukaj pa hočemo podati le popolnoma objektivno sodnijsko poročilo, čitatelji bodejo iz poročila samega priznali in razvideli, da je bilo oproščenje obtožencev eo ipso gotova stvar, čez katero se ne more nikdo čuditi, kdor pozna gotove razmere v naši justični upravi . . . Kvo poročilo! Sodnik je bil pri obeh razpravah dr. S t n h e c. Kot zagovornik je fangiral novi slovenski odvetnik dr. Tone Gosak. Obtožena pa sta bila najprve učitelj Vincenc Šerona od ptujske okoliške šole in Senčarjev komi Hein-rich Kreft, oba zaradi lahke telesne poškodbe. Ko se prične Vincenca Šerona zasliševati, kaže takoj svojo „nervoznost." Najprve trdi, da je še nekaznovan, potem pa prizna, da je že kaznovan (dr. Gosak: zaradi šole, tisto ni nič! — Gospod dr. Tone torej misli, da to „ni nič", ako recimo učitelj otroke pretepava kakor črno živino! Sicer pa znamo mi o Šeronovih pred-kaznih vso drugo pesen zatrobiti! Op. por.) — Vincenc Šerona pričel je potem pripovedovati celi roman o svojem potovanja iz Št. Janža r Ptuj v spremstvu Haladea. V zagovora prizna, da je Haladea ranjen, da je Haladea pijonirja po roki udaril, da ga je vojak takoj pri Mahoriču izpoznal itd. Kreft zopet pravi, da ni hotel vojaka naskočiti, da je šel le za njim „gledat", da je pri temu „vrata težko odprl" in zato pritisnil in da je bil vojak močno pijan. Potem pride do zaslišanja ranjenega pijonirja Franca Z a p a n i č. Ta pripoveduje kot priča zaslišan sledeče: Šel sem dotično nedeljo popoldne ob V* 4 uri v Skorbo, potem domu v našo vas, kjer sem si pri Brusu ciga-cete kupil. Malo spodaj od Graharja some neznanci od zadaj napadli, eden me je s kamenjem takoj po glavi udaril, tako da sem obležal in sem še zdaj otečen. Na eno nho ne Čujem več. Bil sem nekaj časa nezavesten. Potem so me celo pot trije spremljali. Pri žandarmeriji na Bregu sem klical na pomoč, istotako pri gostilni Pogatuchnigg na Bregu, kjer je prišel potem BAndreasB vun in šel z menoj Čez most, da bi me zopet ne napadli. — Sodnik: Ali je bil Šerona gotovo zraven med tistimi, ki so Vas napadli? — Priča: Goto-v o ! Šerona me je tudi spremljal, držali so me za roke in me Bštosali." Pri hiši orožnikov me je Šerona „štosnil"; tedaj sem se mu iztrgal in bežal naprej. Zdi se mi, da mije prvo poškodbo Šerona z a d j a 1. — Sodnik : Šerona pa pripoveduje celo stvar vse drugače. — Zupanič: Šerona laže; ako ne govorim resnice, mi žiher glavo vzamejo! „Andreas" je šel potem z mano do mitnice, da ne bi me kdo prijel. V Untere Draugasse pritekla sta Šerona in še nekdo za menoj. Ta sem potegnil bajonet in sem se zasukal, Šerona me jo prvi prijel. Bil sem ves krvav. Eden me je za vrat držal. — Zupanič pripoveduje potem, kako se mu je pri M a h o r i č u godilo. Gospa me jo vun nagnala „marš ta vun" — (Dr. Gosak vpije: To ni res! Ni res! — Pri tema ostane sodnik miren, čeprav bi se po našem mnenju moralo tako kričanje v izpovedbo priče, ki je lahko vplivanje na to izpovedbo samo, preprečiti. Sicer pa je dr. Go6ak s tem le priznal, da je bil pri dogodku v Mahoričevi krčmi aktivno udeležen. Op. por.) — Zupanič: Kreft je potem vstal in me hotel napasti, ali takrat je že „vahman" zsvpil: Halt! (Občinstvo, ki obstoji iz slovenskih doktorjev in žribarjev, se med izpovedbo živahno zabava in smeji, kar označuje pač kakovost inteligence teh ljudi). Zupanič: Jaz bom šel v špital, ker sem bolan od napada sem. — Sodnik: Ali zahtevate kaj odškodnine od : obtoženca P — Priča: Ja! — Sodnik: Koliko ? — P r i-č a: To bodo že oni odločili! — Sodnik (vpije): Ne, to morate Vi povedati! Ali zahtevate tisoč kron (M !) ali 10 kron? (Po našem mnenju bi bilo namesto tega norčevanja iz priče mnogo bolj umestno, ako bi se dalo pravni poduk, kako odškodnino sme zahtevati. Sodnik ne sme biti nervozen, tudi tedaj ne, ako stoji njegova politična stranka pod obtožbo! Op. por.) — Zupanič (prestrašen): Zahtevam 20 kron odškodnine ! — Priča stražmojster Z e n t r i c h od mestne policije izpovč, kako je prišel vojak ves izmučen in izdelan ponoči na stražnico in mu je naznanil napad. Stražmojster je šel potem z vojakom proti Mahoriču. Tam je poslal naj-prvo vojaka samega v gostilno, da bi ta videl, je li se nahaja tam kateri njegovih napadalcev. Tam je stražmojster videl, da je krčmari-ca vojaka vun podila, za vojakom pa da je. skočil komi Kreft ter hotel vojaka zopet napasti. — Sodnik : Iz česa sklepate, da je Kreft to storiti hotel ? — Z e n t r i c h : Gledal in opazoval sem st?ar in iz vsega sem imel ta vtis. — Dr. Gosak pravi, da bo dokazal, da je pijonir Bv moralnem oziru najslaaši človek pri celem batajlonu" (dr. Gosak kot sodnik čez pijonirsko moralo!) in je stavil celo vrsto predlogov. Vsled tega je bila prva razprava preložena. — 0 dragi razpravi, ki se je 16. vršila, poročali bodemo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Za danes le še povemo, da je po zaslišanju cele vrste prič (večidel „sokolov") sodnik dr. Stuhec vse tri obtožence (Haladea, Kreft in Šerona) od obtožbe oprostil. Državno-pravdniški fnnkcijonar pa je vložil p r i z i v in se bode cela zadeva torej še enkrat pred okrožno eodnijo v Mariboru razpravljala. BNedolžno8t" obtožencev torej še ni podpisana in zapečatena. Iz cele razprave pa vidijo cenjeni čitatelji že danes, kam vodi „8okolaško* rogo-viljenje! Plehnata pobožnost prvaka Tombaha v Št Vidu. Ptuj, 16. septembra 1913. — Danes se je — 6 — vršila pred tukajšnim c. kr. okrajnim sodiščem druga in končna razprava zoper znanega prvaš-ko-zagriženega trgovca Tombaha v Št. Vidu pri Ptuju. Šlo se je za pobožnost, ki jo ima ta Tombah kar na kile, ki pa ima menda slični duh, kakor stari njegovi kvargeljni. Tombaha je zagovarjal g. dr. F e r ni e v c, ki je pri tej razpravi tudi dokazal, da ga klerikalci po nedolžnem bojkotirajo in za ^brezverca" smatrajo. Tožitelj je bil učitelj g. Hans S o r e t z, katerega je zastopal g. dr. P e tr o w i t ch. Zadeva sama je ta-le : Dne o. avgusta peljal se je učitelj Soretz na kolesu po neki splošno rabljeni stranski poti mimo farne cerkve v Št. Vidu. V cerkvi je bila ravno pridiga. Slučajno se učitelj ni odkril, ker je ravno na kolesu sedel in moral na pot paziti. Sicer pa to ni potrebno in navada. Ali gorje — učitelja je do svojih kurjih očes pobožni Tombah opazil. Ni čuda, da je vskipela njegova patentirana krščanska kri in da je pričel učitelja psovati na nesramni način. Vpil je nad učiteljem: BSramujte se, to je škandal, Vi nimate nobene izobrazbe" itd. No, učitelj si tega ni pustil dopasti, marveč je vložil po pisarni dr. pl. Plauhkega tožbo zaradi žaljenja Časti. Vsa tožba bila je bolj smešna nego resaa, čeprav se je vršila zaradi dr. Fer-mevčevih predlogov v treh razpravah. Zaslišalo se je celo vrsto prič. Priča kaplan Žirovnik n. pr. je dejal, da ni ničesar slišal, da bi se kdo pritožil zaradi Soretzovega obnašanja in da ne more reči, da bi se bilo javno pohujšanje godilo. On (kaplan) sam bi učitelja gotovo ne nahrulil na cesti, ako bi ta dogodek videl (Kaplan torej ni tako fanatično pobožen, kakor Tombah, katerega je menda v sanjah angelj z žarečim mečom razsvetil). Zanimivo je tudi, da je Tombah učitelju grozil, da ga bode v časopisju prijel. Torej je ta pobožni v Tombah eden tistih umazanih dopisu-nov iz Št. Vida, ki; napadajo po zakotnih pr-vaških listih poštene domačine. To treba zapomniti ! Ko je Tombah; videl, da mu vkljub Fer-mevcu slaba prede, ste je kotel „zglihati" ; hotel je vse. psovke naaajj vzeti in svoje obžalovanje izreči. Pa ni šlo, to Lzglihanje". Dr. Fermevc je ponudil potem „dokaz resnice", da je učitelj Soretz res Bneizobražen". V ta namen se je citiralo celo vrsto prič, ki naj bi dokazale, da se je učitelj pri tej ali oni pijani priliki nespodobno obnašal. Ali vse priče skupaj niso ničesar vedele; nasprotno, izjavile so le, da je bil Soretz sicer semtertja vesel, kakor je to v vinogradniških krajih; običajno, da pa nikjer ni prekoračil meje dostojnosti. Sploh pa naj bi pobožni Tombah raje svoj jezik držal; kajti ako se človek s svojimi lastnimi sorodniki na pobalinski način po ulicah pretepava, pač nima pravice, govoriti o oliki dragih. . . Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti poročilo o zaslišanju prič. Dr. Fermevcu to še ni bilo dovolj; hotel je, da se razprava še enkrat preloži in nove priče zaslišijo. Ali sodnik je to odklonil in rekel: 5 ali 6 krat se ne more razpravljati. Fermevc je zdaj priporočal, da naj se izostalim pričam globo naloži. Sodnik: Dobro, to se lahko stori! (Ako bodejo priče, ki niso ptišle, kaznovane, naj se pri dr. Fermevcu zahvalijo !). — Po zaključenju dokazovanja je dr. Petrowitsch v izbornem govoru označil postopanje pobožnega kramarja Tombaha, ki je gotovo že opetovano videl med pridigo pri cerkvi fante pokrite sedeti in iz fajfe kaditi, ki pa se ni razburjal, medtem ko je učitelja takoj napadel. Učiteljevo postopanje ni bilo napačno, kajti mi nimamo nobene postave, da bi se moral človek pred zidovjem odkrivati. Ako pa to kakšni najbolj črni klerikalec zahteva, potem je to nemerodajno, kajti po želji teh ljudi bi bila že davno vsa izobrazba odpravljena in mi vsi hlapci, Obtožitelj je potem označil smešnost podanega „dokaza resnice", in zahteval kaznovanje. — Vbogi dr. Fermevc je imel pri smešnosti cele stvari težko nalogo; pa tudi zato, ker je moral ravno on, nekdanji odbornik „ narodne stranke", najplitvejši klerika-lizem zagovarjati. Omeniti moramo še nekaj. Obtoženi Tombah ni smatral potrebnim, da bi bil navzoč. Njegov zagovornik pa se ni toliko pobrigal, da bi vsaj Tombahov „nacionale" poizvedel. Tako je sodnik vodil razpravo proti človeku, katerega običajni podatki so mu bili neznani. Morda se je to že zaradi da ne bi se izvedelo veliko vrsto Tomb: predkazni. Dve predkazni zaradi žaljenja sta se vkljub temu dognali. Ostale pa s za sedaj tajne. Upamo, da se tudi te enkrat odkrijejo. —■ Sodnik je potem sodbo. Pobožni Tombah bil je zaradi jenja časti obsojen na 80 kron gll odnosno 8 dni zapora ter napi nitev vseh troškov. — Tako je pf Tombah v Št. Vida nekak mučenik stoje božnosti. Martrali ga še niso ; ali njego«! narni žakelj bodejo martrali, kajti troški st liki. Priporočamo klerikalni stranki, kat« Tombah sicer svoj čas črtil, da naj pobo: moža proglasi še živega za svetnika. Ks$ si je res zaslužil! „Gelobt sei Jesus Kristu«'1 — pozdrav! Celje, 13. septembra. — Poročali smo čas o tožbi, ki jo je imel znani zloglasni mošter Avgust Š a 111 e r iz Ostrožne pri Ofl Tega „božjega namestnika" srečal je na ^ neki nemški otrok in ga nedolžnega srci zdravil z besedo: „Gelobt sei Jesus Krisl Namesto da bi župnik na pošteni katoliški drav pošteno odgovoril, je nedolžnega olj prav po rovtarsko opsoval. No, oče otrol tega novodobnega slovenskega „krščanstn pustil dopasti iu je župnika zaradi žaljenja tožil. Župnik Sattler bil je tudi pri pni pravi na 20 kron globe obsojen. Zdaj pa j še nekaj zanimivega. Pri razpravi je sodnik moštra vprašal, je-li je ta že predkaznrm: farizejskim obrazom je Sattler izjavil, da" bil nikdar kaznovan. To pa je bila debela! Kajti dognalo seje, daje bil Sattle šestkrat zaradi žaljenja i kaznovan. Vsled te duhovniške lažnjij je državno pravdništvo vložilo priziv. okrožno sodnijo se je župniku Sattlerjn kazen na 30 kron" globe odnosno 3 zapora zvišalo. Tako, pane Sattler1 lobt sei Jesus Kristus! Ma>iborska porota. Maribor, 15. septembra. Prihodnji tedd prične zasedanje porotne sodnije. Doslej ffl ločeni sledeči slučaji: 22. t. m. Jožef 1 o ž n i k (težko telesno poškodovanje); m.: Franc Pavlic (posilstvo, zapeljal prešestva), nadalje Marija P e 1 k o (datoi 24. t. m. Avgust Fran z in Julijana Rai č a n (posilstvo, zapeljanje k nečistosti in zoper kaleče življenje). — Mogoče je, da m] stavi še kake drage slučaje. m: ja z. M i di 1 bsegi vnej akti« K lil z ■rj P proča S ti m itrik jem: » l-nt: doi ilji iar. »J F Ri K (i Dol ifii UGI Ins, 6 l Prehlajenje in kašelj Vsakdo ve, kako težko je mnogokrat, mi; prehlajenje ali kašelj. V takih časih je raba Sa I emultije iz ribjega olja priporočljiva, katero naj se časa nadaljuje, dokler se ne čuti zopet popolaoiti žega in krepkega. Blagodejni vpliv Scottove cmut ™ ribjega olja, zlasti tudi njen kaše'.) olajšajoči tp mt, kmalu ooazi, in od tedaj naprej se prav lahko nap tta vanje opazuje. Marsikateri, ki so se leni H s posledicami prehlajenja in kašlja i "0(.' pridobili so si s Scottoro emulzijo norc in življensko veselje, Scottova emulzija iz ribjega olja jt__. dobro-okusna in lahko prebavljiu,: nc otroci kakor odrašeni radi jemljejo. originalne steklenice 2 K 60 h. Se kupi v vseh ip| t pošiljat vi 50 h T znamkah na Scott & Bo itn Danaj VII., in s eklicavanjem na ta list se izrrsiol^a dopošiljatev poskusa potom apoleke. sobi. . I, Ir.kt Sit h. Ak» Vam je VaSe zdravje dragi, potem cilajte i inserut a „hyio(orrauu in zahtevajte zanimivo knjigo (ii h i g i j r n a '■- zastonj od kemika Hubmann, Dunaj XX., H gasse 4 Kar j« res dobro xmagajel To dokazuje sledeie merodajne strani: „G. lekarnarju E. V. Feller v Stubici, St. 241 (Hrvatsko). Velecenjeni gospod lekarnar! En bivam a svojo družino v Plzenu pri naši dobri stari zakaj Vam to pižem, je veliko veselje o izbornem stanju nase ljube stare matere, katerega ima zahvaliti rabi Vašega izbornega Elzauuida. Bil sem popolnoma p videti staro mati tako veselo in zdravo, ako pomoslim, tui' je bila pred par leti. Revmatična oteklina je popolnomi" in niti najmanjši sled ni ostal. Medtem ko lansko leto ničesar v roke vzeti, vidim jo zdaj pridno strikatiM ! v resnici Judež. Namazanje z Elzafluidom po Vaiei vplivalo je izborno. Posebno veselje mi je, da Vam 2?i (Nadaljevanje na str. 11.) Hn Vašega Elzafluida tako dobro poročilo. Prosto Vam sloji, Hfeto poročilo tudi javno, ker odgovarja polni resnici. Z od- BJrtlespoštovanjem dvorni svetnik M. U. dr. Leopold Melichar Hninisterialni svetnik v p. sanitetnega od:iclk:i c. kr. mini- H^H b no:ranjc zadeve na Dunaju, stanujoč v Brnu. — Od torjIO n Fellerjevega iluida z zn. ..Klzalluid" naroči se lahko ihnvi Buin' '"l"1' 2a *>~~ " fran'to 'n °d Fellerjevih odvajalnih , j t i zn „Eizakrogljice" 6 škatljic za K i — franko pri C88 - inlelovalcu E. V. Feller, lekarnar v Stubici, F.lsaplatz ostal ■ :»»-»'^o)._________ jjnosi zreke — 11 — ,,Štajerčevi'' letski koledar 1914 izšel bode kmalu. bode velik in v vsakem ozira izboren. 1 bode bogato vsebino leposlovnega, žaga, znanstvenega.gospodarskemu in splošno lega gradiva. Cena mu bode zopet le 60 vin., s pošto pa 7D vin. *"$BT Kdor si hoče ta izvrstni koledar nabaviti, takoj nanj naroči. Najbolje, ako sdanS6 denar takoj v gotovem ali pa v pisem-iDamkah. Kdor naroči ali kupi 10 k o I e-ijev, dobi enega zastonj. Prijatelji, širite koledar, naročajte ga, pri-iajte ga prijateljem in znancem 1 Skrajni Čas je tndi za inzeriranje v ko-r -ja! " __________Zaloga koledarja. o sva li f< Celj iam: ca stas ti po otro! ■oka va° a ca ri r . pri lik f Loterijske številke. K, dne 17, sept.: dne 10. sept.: 31, 26, 72. 12. 17. 63. 18, 26 19, 65. avieeinzoJkne kali in podštrikati se ■i, ravno tako delo v livanju in popravila perila. 915 ^IATH. Ptuj, Farber-gasse 11. Hiša 904 ša Koroškem m sadouounikoni. ta, travniki in (iščem (41 oralov) radi slučaja smrti proda Vprašanja: 0BIUN1G, denlSER, pošta Ebental SO d( pri Celovcu. 898 *• Skrega zanesljivega 23. anje omo: i z z gospodarskim poslopjem in l oralom zemljišča, obstoječega iz gozda, travnika in njive, se takoj proda. Vpraša se pri posestniku Anten Sagadin, SIo-»enjavai pri 1'tuju. Ženitbena ponudba. Dva mlada fanta v starosti 24 let, prikupljive zunanjosti, z 200 kroaami mesečnih dohodkov, se želita seznanti z dekleti] taisto starosti. Premoženje postranska stvar. Ponudbe s sliko, ktera se vrne, pod „F. i. v 100" na npravniStvo „Štajerea". 914 se d nega hlapca ,_ sprejme 903 l SUST STANITZ, mesarija, žga g pri Ptuju. i nxpi mesarija, žganjetoč :lj. h/j adpra' Bcotti .e tolil ma s' omi i obeh deželnih jezikov, [prodajalec, se takoj •prejme pri 896 SIMA, Policane. Žepna ura, mnogo prem. marka „Sirena.u Le la ura ima Teleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 1 na nim kolesjem, 3 lipo grav: Narc mantelji, sicb. cifernica, sekir strijc kazalec, prodam v namene 3 ki klame po čudežno nizki j feta K 6'— za en z zlato-duble-verižico KI za c Triletna redna garancija, la P£ ijava dovoljena ali denar i Pošlje po povzetju samo tovr.a eksportna hiša Heinrich LANGER, Dunaj Schiinbrunnerstrasse 85/25. ===== Ceniki zastonj in franko. to: di ču om ine. čaii lištv trgovina z mešanim blagom in zaloga smodi PT* PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blagi bukovih polen za kurjavo, nadalje snMl za lov in razstrelbe, cindžnore, dinamitj predmete manicije za lov kakor patrone, j seljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo 1 v umetnem gnoju za travnike, njive in vinoif i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol it™ ___________najnižjih cenah. Gostilna pri peku Sv. Martin pri Wurmbergo z lepim vrtom za sedeti in verando terj zidanim kegljiščem. Vsak dan marčno pivo, izborna naturna vina, mri gorka jedila. Za mnogobrojui obisk vabiji! prijazneje z velespoštovanjem Josef in Genovefa Berlin Priporočljiva domača sredstra pet Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenici — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje. a 80 vin. — Čaj proti gihtu it 80 vin. — Bali*-giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, B_ »trani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a H Ijo Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi ill Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K 1 — poSiljatev L. Har bit, apotek«, Bleiburg na Kore Ti ali r i lk£ D isko m ito ajei Zaloga pohištva Grajski lig It. 3 Maribor Eorgplatz lil. j podružnica Ptuj Sarnitzova ulita. Obrtna zadruga mizarskih mojstro*, r. z. z o. z. izdeluje in prodaja 0^" pohištvi! najboljše kakovosti po primerno nizkll cenah. BV Postrežba solidna in ttčaa. "VI Vozički za otroke (Kinder- Sitz- und Liegevvi u rili labko otrok sedi, p za ležati, imata vedno priporočata po 13, 16, 20, 35, 40—50 K. Cene so nizi ki so lično in močno, izdela menim naročilom se hitro, in točno ustreže. >re V zdraviliščih zoper pljučne bolezni m. dr. v Davosu, Arosi, Leyninu itd. se rabi stalno 307 SIROLIN-„Itoehe« kot priznano sredstvo SIROLIN-,,Roche"; olajša in odpravi bolezni crganov za dihanje v razmeroma kratkem ča