KRANJ, petek, 15.1.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št.4 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO P* : i k ■ ilv m Wr ■a\, e I Mj ne« e h\ •A tri S Volitve 1982 no, ■S 0 Darjan Petrič zmagal v Ameriki KRANJ - Jugoslovanski plavalec, član kranjskega Triglava, Darjan Petrič je na letošnjem odprtem ameriškem drla vnem prvenstvu med tristo nastopajočimi iz Amerike in drugih drtav zmagoval kot za »slo. Bila je res odlična zasedba, saj na tem prvenstvu ni bilo le reprezentantov SZ Salnlkova in Čajeva. V treh dneh prvenstva je Darjan Petrič in ostali plavalci in plavalke dosegali najboljše izide za petindvajsetmetrske bazene. V Graineslvillu na Floridi je Darjan Petrič dosegel tisto, kar od njega v tem nastopu nasploh nismo pričakovali. V disciplinah §f*, 49% in 1500 metrov je dosegel take rezultate, ki so v vrhu svetovnih plavalnih lestvic. Na 8*0 metrov in IMf je Darjan Petrič zmagal z odličnimi rezultati. Na M* metrov je Petrič plaval le nekaj slabše od novega svetovnega rekorda. Nič slabše ni Darjan plaval na 4tf m, se posebno pa se je izkazal na llMni kravi. Dosegel je čas, da ga uvršča v svetovni vrh. Bolje od Da rja na je v tej moški najdalj« disciplini plaval le se Salnikov. Tretji najboljši rezultat na tej progi je doslej imel Američan Goodell. Rezultati - M* m kravi: 1. Darjan Petri« 7:53,4«, 4ffm kravi: 1. Szmidt (Kanada) 3:4t,#, 2. Darjan Petri« 3:M,41, lM*m kravi: 1. Darjan Petrič 1»:«*,H. .dh Evidentirani možni kandidati za vodilne funkcije Na skupni aeji OK SZDL in občinskega sveto ZSS so predlagali motne kandidate za vodilne funkcije v občini - Razprava se bo nadaljevala na kandidacijskih konferencah v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih Skofja Loka — Na sredini skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Skofja Loka so obravnavali in sprejeli poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, sprejeli so volilne dokumente in evidentirali možne kandidate za delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine ter nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Evidentiranje je letos potekalo uspešno, saj so za delegate družbenopolitičnih skupnosti v združenem delu in krajevnih skupnostih evidentirali skoraj 9000 kandidatov. Sestava evidentiranih kandidatov ni najboljša, saj je evidentiranih premalo žensk in mladine, oziroma manj, kot jih je bilo evidentiranih pred Štirimi leti. Kot možnega kandidata za predsednika občinske skupščine Skofja Loka so na sredini seji predlagali petintridesetletnega Matjaža Cepina iz Škofje Loke, ki je sedaj direktor Gorenjske predilnice. Kot možni kandidat za predsednika izvršnega sveta je evidentiran devet -intridesetletni Miro Pinterič iz Škofje Loke. direktor Seširja. Za predsednika zbora združenega dela je možni kandidat Lovro Gajgar iz Železnikov, vodja vzdrževanja v tozd Sestavljivo pohištvo v Alplesu, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Slobodan Poljan-šek iz Zirov, ravnatelj osnovne šole Žiri, in za predsednika družbenopolitičnega zbora Ivan Kristan iz Škofje Loke. Na seji so predlagali tudi možne kandidate za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Močni kandidat za predsednika skupščine SIS za socialno varstvo je Kos Janez iz Škofje Loke, za skupščino SIS za otroško varstvo Mira Primožič iz Škofje Loke, socialnega skrbstva Albina Lavtar iz Selc, pokojninskega in invalidskega zavarovanja Milan 2akelj, iz Škofje 'I i DUPLJE — Organizatorji letošnjega sedmega množičnega teka po poteh Kokrškega odreda imajo za nedeljsko prireditev v smučarskem teku nemalo skrbi. Snega je bore malo in le s težavo bo TVD Partizanu Duplje uspelo, da bodo pripravili vse proge. Na sporedu bodo teki na 30 in 15 km, pionirji pa bodo imeli sedem kilometrov dolgo smučino. Enako dolg kot pionirski tek bo tudi družinski tek. medtem ko bodo i 'ijaki in miličniki ter teritorialci imeli 15 km dolgo pot. V nedeljo ob 9.30 bo start na 30 in 15 kilometrov. Takoj za temi se bodo na proge podali ostali udeleženci. V Dupljah se bo v nedeljo začelo že v ranih jutranjih urah, saj se pričakuje, da bo ta dan teklo nad 3000 ude le žencev. Ob 8.10 bo seja častnega odbora in poklonitev spominu padlih borcev Kokrškega odreda. Učenci bodo odnesli vence k spomenikom SOB. Po startu vseh udeležencev bo ob 9.55 na slavnostni tribuni tudi podelitev knjižnih nagrad za najboljše spise in likovna dela. Učenci osnovnih šol v občini Kranj so namreč, kot že vsa leta doslej, pisali spine in delali likovna dela na temo Kokrškega odreda. Ce bo dupljanski sedmi množični tek po poteh Kokrškega odreda v nedeljo zaradi slabih snetnih pogojev odpadel, bodo vsi, ki so se za ta tek prijavili, o odpovedi obveščeni v soboto iz dnevnega časopisja in obvestil po radiu in TV. (dh) Loke, stanovanjskega gospodarstva Stane Rant iz Škofje Loke, za za- Eoslovanje Ivan Breznik iz Škofje ,oke. raziskovalne skupnosti Vinko Nastran iz Škofje Loke. kulturne skupnosti Ludvik Kaluža iz Škofje Loke, izobraževalne skupnosti Janez Šolar iz Selc. telesnokulturne skupnosti Brane Selak od Sv. Duha in skupščine zdravstvene skupnosti Jože Demšar iz Železnikov. Predlog možnih kandidatov za delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine ter nosilce vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SiS bodo sedaj obravnavali na kandidacijskih konferencah v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Od njihovih odločitev je odvisno, da bodo prišli v delegatske klopi in na vodilne funkcije ljudje, ki se bodo znali pravočasno odzvati na ključna vprašanja, ki se pojavljajo v občinskem in širšem družbenem prostoru. L. Bogataj Prostorska stiska Iskrine šole Kranj — Kranjski izvršni svet je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal tudi o prostorski stiski v Šolskem centru Iskra Kranj. V letošnjem šolskem letu obiskuje to šolo več kot 900 učencev, za katere pa seveda v učilnicah ni prostora, saj je bila stavba pred leti zgrajena le za 200 učencev. Zaradi tega se večji del pouka odvija v učilnicah kranjske gimnazije. V šolskem letu 1982/83 bo stiska s prostorom še večja, saj bi zaradi povečanega vpisa potrebovali še 10 novih učilnic. V takšni prostorski stiski seveda ni mogoče primerno uresničevati programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Tudi delavnice so v neustreznih prostorih, medtem ko je oprema sicer zadovoljiva. Tudi učilnic za fiziko, kemijo, biologijo ter osnove tehnike in proizvodnje še ni, pač pa se prav sedaj še urejajo. Izvršni svet, ki se je seznanil s temi skrajno neprimernimi pogoji, v katerih se odvija pouk, ie sklenil spodbuditi planirano gradnjo nove šole, ki bo stala na Zlatem polju; šolski center Iskra bo prvi novi objekt v bodočem Centru usmerjenega izobraževanja, ki naj bi se začel graditi v tem srednjeročnem obdobju. Vendar pa ne manjka težav pri zbiranju denarja, ki se sicer nateka po družbenem dogovoru o financiranju družbenih in komunalnih objektov v občini. f Kandidati za izvršni svet BEOGRAD - Predsedstvo SFRJ je po končanih posvetovanjih predlagalo, naj bi za predsednico zveznega izvršnega sveta kandidirali Milko Planine, sedanjo predsednico centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske. Kandidaturo je podprlo tudi predsedstvo centralnega komiteja ZKJ in sicer po posvetovanjih . v vseh republikah in pokrajinah. Svoje mnenje o predlogu bodo povedale se vse republiške in pokrajinski konferenci SZDL, s čimer bodo seznanili tudi predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije. Motni kandidat za zveznega sekretarja za zunanje zadeve je Lazar Mojsov, za zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admiral Branko Mamula in za zveznega sekretarja za notra- e zadeve Stane Dolanc. Ukinjeni telefonski popusti P« sklepu delavskega sveta Združenih ptt organizacij Slovenije so s 1. januarjem ukinjeni popusti, ki so jih doslej imeli aktivni'in upokojeni ptt delavci pri naročnini za telefonsko naročniško razmerje Ti so znašali r><) odstotkov Za ta sklep so se odločili zaradi pobude ustavnega sodišča Jugoslavije in skupščine SFRJ. ki pravi, naj bi odpravili vse ugodnosti ki se dajejo delavcem v breme celotnega prihodka v organizacijah združenega dela V PTT. i) K V SREDIŠČU POZORNOSTI NARAVA V SKODELICI ĆAJA Skupna skrb za večjo setev in žetev Akcija »Za kruh in sladkor« je bila uspešna, saj je bilo posejane celo več pienice, kot je bilo predvideno — Skrb za hrano mora biti enaka na področjih, kjer hrano pridelujejo in na področjih, kjer jo kupujejo — Pridelovanje hrane je treba gledati tudi skozi problem zmanjševanja uvoza Pozitiven, mobilizacijski in usklajen nastop kmetijske politike in sredstev javnega oveščanja v akciji »Za kruh in sladkor« je dal ustrezne rezultate med ljudmi, saj je akcija za spravilo sladkorne pese in setev pšenice bolje potekala, kot so v pripravi predvidevali. Prvič po daljšem času ni bilo vprašanje, kako posamezne izpade nadomestiti, saj so se mnogi kmetje še naknadno odločili za setev pšenice. Pri tem je pomembno tudi, da je bila setev opravljena v najbolj ustreznih vremenskih in časovnih razmerjih. Kako v prihodnje zasnovati akcijo za večji pridelek žita in sladkorne pese in seveda tudi vseh drugih kmetijskih pridelkov. Predvsem bo potrebno izhajati iz skupne obveznosti — čimvečje samopreskrbe Slovenije s hrano. Potrebno bo poudariti nujnost blagovne menjave kmetijskih pridelkov med posameznimi regijami znotraj republike in Jugoslavije. Hkrati pa še posebej izpostaviti vprašanja lastnega deleža preskrbe s hrano v tistih področjih, kjer do sedaj pridelajo najmanj hrane. Razen tega bo potrebno posvetiti pozornost uresničevanju letnega načrta zagotavljanja najvažnejših živil. V celoti gledano to pomeni, da do sedaj še ni bila ustvarjena družbena klima o neizogibni potrebi po samoprehranjevanju. V zavest slehernega občana namreč še ni prodrlo spoznanje, da je zagotavljanje lastne prehrane enako pomembno kot uvoziti nafto. V prihodnje bodo torej potrebna še večja prizadevanja za spremembo miselnosti, da bo že »država« poskrbela za manjkajoče dobrine. Skrb za hrano mora postati splošna in zato so potrebna enaka prizadevanja za večji pridelek v področjih, kjer hrano pride lujejo in v področjih, kjer jo kupujejo. Povsem nepodopustno in zgrešeno je, da se kmetijstvu posveča le tolikšna pozornost, kakršno ima v gospodarstvu določene občine ali regije ali pa, da se posveča pozornost le najbolj razvitim kmetijskim vejam. Ko je govor o izvoznih in uvoznih bilancah, se v marsikateri občini radi pohvalijo, da so za toliko in toliko odstotkov presegli uvoz z izvozom. Pri tem pa le redko upoštevajo tudi uvoz hrane, nafte in drugih nujno potrbnih surovin, kijih uvažamo za združena devizna sredstva. S tega vidika se problem večje lastne pridelave hrane pokaže v luči nadomeščanja uvoza in ga kot takšnega velja obravnavati. Prav gotovo bi drugače obravnavali ukrep o znižanju maščobe v mleku, če bi ob tem upoštevali devize, ki jih sicer porabimo za uvoz masla. Samo lani smo zanj izdali milijon dolarjev. L. Bogataj V. Skupščina gorenjskih občin Polletni program Kranj - V začetku tega tedna se je zaključil rok za pripombe in dopolnitve k osnutku polletnega programa skupščine gorenjskih občin. Predsedstvo je posredovalo v obravnavo obsežen osnutek, ki obsega večino za Gorenjsko aktualnih in skupnih tem skupaj z načinom, kako se lotevati problematike in poiskati skupne rešitve. Do konca januarja nameravajo organi skupščine gorenjskih občin obravnavati smernice za delo gorenjskih delegatov v republiški skupnosti za ceste glede graditve predora skozi Karavanke, obveznosti občin in interesnih skupnosti pri graditvi muzeja revolucije ter dogovor o enotnejšem zbiranju in obdelavi podatkov o gospodarskih in negospodarskih gibanjih na Gorenjskem. Februarska dejavnost skupščine naj bi bila namenjena obravnavi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi preskrbovalne skupnosti Gorenjske, delu komisije za oceno investicij v letu 1981 in pripravam na ustanovitev skupnosti za ceste in skupnosti za energetiko na Gorenjskem. Marčna aktivnost naj bi bila namenjena pripravam na ustanovitev upravne organizacije za družbeno planiranje, oceni dela skupščine in njenih organov med letoma 1978 in 1982 ter drugi problematiki s tega področja. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin meni, da bi aprila kazalo največ pozornosti nameniti aktivnosti pri skupnem načrtovanju in sprejemanju gorenjskega prostorskega plana s posebnim poudarkom na cestno, železniško in energetsko infrastrukturo, prav tako pa razvoju energetike posebej (HE Mavčiče, transformatorska postaja, eiemrojeklarna). Majska aktivnost naj bi bila namenjena dogovoru o izkoriščanju rudnin, kamenin in naplavin, varovanju naravne in kulturne dediščine in dejavnosti odborov za prenovo starih mestnih središč. Junija pa naj bi bili v središču pozornosti programi povezovanja kmetijstva na Gorenjskem, dogovor o poenotenju meril za kate- Sorizacijo kmetijskih zemljišč in elovanje investicijskih skladov za pospeševanje kmetijstva na Gorenjskem. Skupščina gorenjskih občin namerava za vsako od obravnavanih tem oblikovati delovne skupine, ki bodo delovale skupaj z organizacijami združenega dela oziroma skupnostmi, pristojnimi za posamezna področja. J. Košnjek O US 2.STRAN. NOTRANJA POLITIKA PO JUGOSLAVIJI DAVEK OD DOHODKA • Do konca januarja morajo občani vložiti svoje davčne prijave. Davek plačajo (isti. katerih skupni dohodek ni presegel tisoč dinarjev. 7.a i zdržei'anje družinskih član m se zavezancem prizna olajšavo po HI tisoč dinarjev Letos plačujejo delavci i; osebnega dohodka znova le odstotek davka Zaradi uskladitev s cenami na tržišču je letos poraste t tudi davek na dedišči ne in darila. Lani je plačalo da ivk iz skupnega dohodka občanov 2484 Slovencev, med tem ko naj bi se letos njihovo število podi ojilo. UTRJEVANJE SOŽITJA Širši vzroki negativnih pojavov znotraj Srbije, posebno med organi Srbije. Vojvodine in Kosova. tičijo v nekaterih aktualnih problemih celotne jugoslovanske družbe. Prena šonju razširjene reprodukcije na združeno delo nasprotujejo razni monopoli, odtujena središča moči in etatizma na vseh ravneh družbenega organizira njo. Prav tako se v tem obdobju še ni dovolj uveljavilo delo dele gucij in delegatskih skupščin niti niso bili doseženi otipUi-vjši rezultati v deloivinju Ž K Si bije znotraj političnega sistema samoupravljanja. To pa je krepilo tendence po birokratizaciji v družbi in utiralo pot k formaliziranju odnosov v delegatskih skupščinah. To je povzetek sklepov, ki jih je v sredo sprejel centralni komite Zi in socialno politiko bo obravnaval dve temi. Prvič: zaščito življenjskega standarda upoko jencev z najnižjimi pokojninami in v tej zvezi, pogoje za pridobitev »pravice so varstvenega dodatka. Druga tema pa je zdravstvena neoporečnost živi/ in predmetov splošne rabe. KOMISIJA OBRAVNAVALA DVA PREDLOGA Pri ocenjevanju družbenoekonomske upravičenosti in ve sticijskih načrtov je komisija za oceno investicij v Sloveniji menila, da je investicijski program Splcrfne plovbe Piran za gradnjo ladje za prevoz hlodovine izvozno usmerjen. Za investicijsko zasnovo Iplasa Koper, ki namerava graditi naprave za proizvodnjo s področja propilenske kemije pa je komisija ocenila, da bi investicija z ustreznim vključevanjem v reprodukcijske procese na enotnem jugoslovanskem trgu presegla državne meje. Prav za to je treba jasneje opredeliti razmerje med proizvodnjo za domači trg in proizvodnjo za izvoz. Komisija je zahtevala tudi dopolnitev finančne kon strukcije. predvsem pa boljši prikaz ekoloških />ognjev. Poziv j brigadirjem Kranj — Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS K ranj pripravlja za I dan brigadirjev, 1. april, zanimivo i razstavo o zgodovini mladinskih , delovnih akcij. Center zbira dokumentarno gradivo in se z Gorenjskim muzejem dogovarja o postavitvi razstave. Ob tej prilož-| nosti center poziva vse nekdanje ■ brigadirje, ki Se hranijo spominke s povojnih delovnih akcij, naj pobrskajo za ohranjenim dokumentarnim gradivom in ga prispevajo razstavi. Center brigadirje — veterane vabi tudi k ustanovitvi kluba brigadirjev. Jesenice - Nedavno je jeseniška mladina pripravila razstavo o mladinskih delovnih akcijah. S fotografijami, tiskano besedo, trakovi akcij, udarniškimi značkami in drugimi dokazi uspeha brigadirjev, ki so jih razstavili v prostorih jeseniške gimnazije, so skušali med gim nazijci zbuditi večje zaniman/e ;a udeležbo v mladinskih delovnih akcijah - Poto: D Žlebir J Gasilci pred konferencami Kranj - Januar in februar sta meseca, ko gasilska društva ponavadi na letnih konferencah polagajo obračune dela. Na Gorenjskem je nad 100 gasilskih druStev, tako teritorialnih kot industrijskih, imamo pa tudi nekaj poklicnih enot, od katerih so najmočnejše letališka na Brniku, jeseniška in kranjska. Glavna naloga gasilcev že dolgo ni več le gašenje požarov, ampak predvsem preventivno in vzgojno delo ter pomoč, ko je v nevarnosti človeško življenje ah imetje. Stalno se izpopolnjuje oprema. Gasilstvo oziroma varstvo pred požari se samoupravno organizira, prav tako pa ima med ljudmi veliko privržencev. Ljudje so vedno voljni prispevati za napredek gasilstva. Večina gorenjskih društev lahko brezskrbno čaka na letne konference, saj je bilo lansko delo uspešno. I. Petrič DOGOVORI IN SREČANJA Skupna seja - Skladno z rokovnikom za izvedbo predkandidacijskih. kandidacijskih in volilnih opravil je bila 7. januarja skupna seja predsedstev oečinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica. Na seji so sprejeli sklep o sklicu skupnega zasedanja občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze r.indikatov za ponedeljek, 18. januarja ob 12. uri Udeleženci skupne seje so obravnavali volilne dokumente, med drugim poslovnik temeljne kandidacijske konference, poslovnik za delo občinske kandidacijske konference in predlog odloka o določitvi delegatskih mest. oblikovanju delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Radovljica. Zavzeli so se, da bi v vseh večjih temeljnih in delovnih Organizacijah pa tudi v krajevnih skupnostih za letošnje volitve oblikovali več posebnih delegacij in mani združenih ali splošnih delegacij za interesne skupnosti. Na skupni seji so bili seznanjeni s predlogi evidentiranih možnih kandidatov za nosilce najbolj odgovornih funkcij za družbene skupnosti in interesne skupnosti v občini, republiki in zvezi Poudarili so. da je listo možnih kandidatov še mogoče razširiti in dopolniti z novimi evidentiranimi možnimi kandidati do 14. januarja, ko bo postopek evidentiranja po republiškem rokovniku zaključen. - JR Uvod v javno razpravo - Trenutno najbolj aktualna problematika skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je tp dni dan v javno razpravo. Enota skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju je v ponedeljek 11 januarja sklicala posvet o osnutku. Seminarja so se razen strokovnih sodelavcev skupnosti udeležili delegati in predstavniki združenega dela. ki jim je seminar pojasnil temeljne obrise zakonskegH osnutka in jih podučil, kako naj potekajo razprave. Javne razprave, ki bodo potekale do konca januarja, bo vodil občinski sindikalni *vet. pr\ e rezultate pa bodo dale tudi razprave v skupščini. Jože Korošec V ponedeljek popoldne »o se na pokopališču Trata pri Cerkljah poslovili od Jožeta Korošca številni prijatelji, znanci, krajani, gasilci, člani AMZ Slovenije in Avto-moto društva Cerklje, sosednjih AMD, turističnega društva Cerklje in Organizacije za tehnično kulturo Kranj. Rodil se je 26. januarja 1925 leta v Velesovem, v delavski družini. Zaposlen je bil do smrti v Cestnem podjetju Kranj, kjer je vestno, uspešno in s čutom odgovornosti opravljal vse samoupravljalske dolžnosti in bil vseskozi družbenopolitično aktiven. Za Avto-moto zvezo Slovenije, še posebej pa za Avto-moto društvo Cerklje, je z veseljem žrtvoval izredno veliko svojega prostega časa in ustvarjalnih sil. Bil je eden tistih, ki se lahko s ponosom ozrejo na prehojeno pot, ki je bila marsikdaj zelo težavna. Član AMD Cerklje je bil skoraj od ustanovitve društva, predsedniško dolžnost pa je uspešno in marljivo opravljal od 1966 leta do smrti. Bil je organizator in vodja gradbenega odbora, skupaj z ostalimi člani društva pa se je 23. julija 1978 leta zelo veselil otvoritve novega društvenega doma v Cerkljah. Njegova odločnost, hrabrost, gospodarnost in požrtvovalnost so rodila uspehe. Bil je zelo cenjen član tudi v organih AMZ Slovenije, ki je z bogatimi izkušnjami in ugledom mnogo pripomogel k razvoju te organizacije. Zelo aktiven je bil tudi v Gasilskem društvu Velesovo, Turističnem društvu Cerklje in Občinski zvezi organizacij za tehnično kulturo Kranj. Za svoje bogato dolgoletno amatersko delo je prejel več priznanj, med dru- fim tudi visoko priznanje Red ela s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik SFRJ Josip Broz Tito. podj«tje mm Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jo»e KoAnjek - Novinarji: Leopoldlna Bogataj. Manira Molenc Mu*«., Humer, Helena .lelovcan. Le. Mencinger. Stojan 8aje. Darinka Sedrj-Kurah. Marija Volćjak, TtjSf Stn Am=F^L? -./?*or**oru,r Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obllko- poitodaik. in petkih Mote Pijadej. i - redakcija J1-S^ odgovorni urednik 21-836, tehnični urednik 21-885, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-4M. mali oglani naročnin« »7-S«0 - Oproaceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Polletna naročnina 31)0. - din PETEK, 15 JAJJUAAJ4 NAŠ SOGOVORNIK Marjan Jerala Zanimanje za tehnično kulturo Kranj - Tehnična kultura, kot poimenujemo danes vrsto dej^ nosti v zvezi z raznimi tehničnimi napravami, ima v Kranju glohV 1 korenine. Ze pred prvo svetovno vojno je tod deloval toto-kinemar grafski kluh. v letih 1946- 1947 pa so poieg obnove te dejavnosti u«C 4 novili radioamaterski kluh in avto-moto društvo. Ta in druga dru*t^ so se sčasoma povezala v okrajni zvezi Ljudske tehnike za Gorenj ■ ki je svojo aktivnost pozneje prenesla v občinske zveze. Ena najhv1 dejavnih je Zveza organizacij za tehnično kulturo v občini Kranj. NjV * predsednik je Marjan Jerala, s katerim smo se pogovarjali o (W> vanju zveze. Kako je zveza organizirana in koliko članov ima? »Zveza povezuje razna društva, klube, krožke, sekcije in di\ združenja s področja tehnične kulture. Trenutno je v zvezi združe^ 18 organizacij, v katerih delujejo radiomaterji. fotografi in kimW* terji, raziskovalci jam, brodarji. potapljači, raketarji. izumiteljih avtorji tehničnih izboljšav, učitelji tehničnega pouka, kmetijski > _ strojni inženirji in tehniki, mladi raziskovalci, kontrolorji kvalit<> v člani avto-moto društev in poklicni šoferji ter avtomehaniki. Te orv* _ nizacije imajo skupno 6846 članov, od tega okrog 2400 mladih. Cj" 9 temu prištejemo nekatere organizacije za tehnično kulturo, ki deluv' r izven zveze, pa krožke za tehnično dejavnost po šolah, potem \tW x ugotovimo, da organizirano dela na tem področju v kranjski oh^' 4 okrog 8000 občanov, med njimi prek 3000 mladih.« Katere so osnovne naloge organizacij za tehnično kultui ( »Dejavnosti v vseh organizacijah imajo posebno vlogo pri pove^V h izobraževanja, kar je tudi njihova osnovna naloga. Lani smo v zvV j pripravili 90 strokovnih predavanj, ki jih je poslušalo okrog 3000 uV t ležencev, izvedli pa smo tudi 72 raznih tečajev, na katerih je sodelovV r približno 1800 članov. Poseben pomen ima tehnična kultura tudjv t splošen družbeni napredek zaradi usmerjanja mladih v poklice in vtf l zadevanja za povečevanje delovne storilnosti. Veliko tudi prispevat 1 razvijanju in ohranjanju sposobnosti, ki so odločilne za našo obramljM pripravljenost. Prav zato je treba podpirati vse oblike dela teh ot> nizacij od izobraževanja in prirejanja razstav do tekmovanj in srečanj članstva.« 1 Je ta podpora zadostna ali pa se srečujete tudi s težava* »Tako kot za sleherno dejavnost so tudi za našo največji probjV prostori. Lastne prostore imajo le tri avto-moto društva, nekatr organizacije delujejo v več ali manj zadovoljivih najemnih proatoV več društev pa nima prostorov za sestajanje. Gre tudi za to, da\ i zadnji čas zelo povečuje zanimanje za tehnično kulturo med mladi* l Posebno na podeželju, kjer je v primerjavi z mestom manj možnosti delovanje, bi v raznih klubih rado sodelovalo več mladincev. kakiyJ mogoče. Za vzporedne dejavnosti, kot so vodenje, administrativno A instruiranje in drugo, je premalo navdušenja. Delo organizacij h» a* še uspešnejše, če ne bi bilo toliko težav pri nakupu materiala in opJiK ter strokovne literature. Na domačem trgu marsičesa ni moč dojV , uvoz materiala in sodelovanje z inozemstvom pa sta zaradi sprem^v ' nih carinskih predpisov skoraj nemogoča.« In kako je urejeno financiranje zveze? ( »Do lani je bil pretežni vir financiranja občinski proračun. N« • tera društva so iskala dodatno pomoč v delovnih organizacijah V . < katere so organizirala usposabljanje kadrov za* proizvodnjo. Letoii* I leto, ko smo naše programe predstavili občinskim interesnim skV 1 nostim in od njih pričakujemo blizu 1.9 milijona dotacij u lil dejavnosti, pomeni temeljito prelomnico. Pričakujemo, da bo us<^ | nejši način financiranja zagotovil tudi boljše delo organizacij /a j\, 1 nično kulturo.« | S. 8* Rezervirano za urednika Zakaj ni bilo TV spored Nekateri ste nas pismeno spraševali, nekaj pa se vas' je osebno oglasilo v uredništvu z vprašanjem, zakaj v Glasu v petek, 8. januarja, ni bilo običajnega televizijskega sporeda. Moram povedati, da je bilo na tej strani, kjer bi televizijski spored moral biti, opravičilo in pojasnilo, ki ste ga nekateri očitno prezrli, vendar kljub temu vsem bralcem in naročnikom dolgujemo odgovor in pojasnilo. Uvodoma velja povedati, da nas veseli vaše pozorno branje Glasa in opozarjanje na pomanjkljivosti. Takšnih, za naše delo in za boljši Glas pozitivnih primerov, bi moralo biti še več, saj je Glas vaš in naš in je zato tudi skrb zanj in za njegovo kakovost skupna. Televizijski spored objavljamo »dr. ,- oetkih za teden naprej. Spored natT. . osreduje programska služt °.TV i:: po ustaljeni praksi moramo «i ieti vored v uredništvu do srede, da ga še lahko objavimo v petkovem Glasu V skrajni sili ga objavimo tudi, če dobimo spored v četrtek, to je dan pred izidom petkovega Glasa. V primeru, zaradi katerega nas grajate, pa sporeda sploh nismo prejeli, ampak smo ga dobili šele ta teden. Lahko bi sicer objavili začasen spored, ki pa je tako nepopoln in tako podvržen spremembam, da bi vnesel več zmede in negodovanja kot koristi. Zato smo se odločili, čeprav zavestno na škodo Glasa, bralcev in naročnikov, da sporeda ne objavimo. Zagotavljamo vam, da bomo televizijski kot vse ostale sporede redno objavljali, saj se zavedamo, da so številne gorenjske domačije pri sporedih vezane izključno na Glas. Ob tej priložnosti vas poV' ^ da nas na pomanjkljivost \ opozarjate, št1 posebej pa bokv pripombe dobrodošle, ko hom^v prihodnjih številk Glasa objava < program pisanja za leto Izdelujte pri njegovi izboljšavi]? skupaj bomo še bolj Čebelarji so zborovali r Podnart - V nedeljo. 3, u c ja, je bila na Srednji Dobra\ fc Kropi redna letna programski] t ferenca čebelarske družine Pc^L. d Kropa, v katero je včlanjeni čebelarjev z več kot 350 tVM < družinami. Na konferenci so x\ k gatom čebelarskega društva RA r ljica ugotovili, da je čebelarski z žina pravilno pristopila k odknu? r in zdravljenju varooze. DomfA, p se, da bi sklicali skupni posv*t ij! 1 skih in radovljiških čebelanA i sodelovanjem veterinarskih m . torjev za letošnje prevoze (VWy k Jelovico. Na občinski konfer«^ bi spregovorili tudi o nepno>i» 7 odnosu do te kmetijske veje i»\ v vočasni preskrbi sladkorja u ft f ljenje čebel. Zagotoviti je treh*\ r ventivno in kurativno brensi f zdravljenje kužnih bolezni iW H zahtevati vestnejše delo vetrn: | ske službe. Predvsem pa se je tv1 , dogovoriti o prevozu čebel na P vico ter urediti prodajo in w j čebel. Ciril Roima j P€T€K, 15. JANUARJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3 STRAN GLA Občani potrebujejo varstvo in pomoč r V radovljiški občini so se strinjali, da se ustanovi center za socialno delo — Vedno več starega prebivalstva in premalo otrok, vključenih v organizirano predšolsko varstvo us* Radovljica - Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica je ugotovila, da je ustanovitev centra za socialno delo Radovljica družbe no-ekonomsko upravičena. Po. ele-boratu. ki ga je ta skupnost pripra vila. je razvidno, da je taksen < enter Iv občini nujen, saj ga terja zakon. Se bolj pa potrebe po boljši socialni varnosti občanov. V Radovljici imajo dovolj strokovnih delavcev za delo centra, ustrezne prostore in tudi zagotovljena finančna sredstva Radovljiška občina je največja na Gorenjskem, največja oddaljenost med posameznimi naselji pa je kar 46 kilometrov, kar močno povečuje Zahtevno prvo četrtletje "v: KljV X Jesenice - Z začetkom leta se mladi Jeseničani še zavzeteje lotevajo nalog, ki jih nalaga delovni načrt V prvem četrtletju morajo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki izpeljati volitve in si '*¥ utrditi pot v delegatski sistem, ven-■,nr' dar ta temeljna dolžnost nikakor ne 1,1 hromi njihove preostale aktivnosti. Ena od nalog je spremljanje učinkov prvega letnika usmerjenega izobraževanja in sedaj je najbolj aktualna proizvodna praksa dijakov Cega letnika, ki bodo »ognjeni t« doživeli že v semestralnih počitnicah Naloga mladih je spremljanje vsebine proizvodne prakse in ob koncu ocena, ali je praksa dosegla namen Razen proizvodnega dela temeljni smisel prakse sloni na seznanjanju z družbenopolitičnim življenjem organizacije združenega dela. Mladinska organizacija, ki v združenem delu igra pomembno, čeprav ie ne enakopravno vlogo, bo priložnost za vključitev mladih na praksi v družbenopolitične tokove. Po opravljeni praksi v delovnih kolu organizacijah bo jeseniška mladina t pripravila okroglo mizo, kjer bo A skupaj s srednješolci, mentorji pro-A izvodne prakse in predstavniki pJto tovarn, nanizala opažanja, kritiko in lX pnpombe te prve izkušnje usmeril J(> jenega izobraževanja. \- Se ena naloga je zapisana v program prvega tromesečja. Mladi-\v na skupaj s Klubom samoupravljav-ln\j cev pripravlja seminar o osnovah toiii političnega dela na osnovnih in srednjih šolah. Seminar bo podmladek, ie neizkušen na družbenopolitičnem področju, podučil o bistvu mladinske organizacije, pokazal pa bo tudi na nekatere možnosti, kako v osnovni šoli začeto delo mladinske organizacije prenesti v srednje usmerjeno izobraževanje. D Ž obseg terenskega dela. Med vsemi zaposlenimi je kar 55 odstotkov žensk, število nezaposlenih delavcev pa se precej povečuje, med njimi je 59 odstotkov nezaposlenih žena Polovico vseh nezaposlenih predstavljajo teže zaposljive osebe, njihova izobrazbena struktura je slaba, večkrat so še zdravstveno ogroženi in za zaposlitev v združenem delu nezanimivi Glede na starostno strukturo se radovljiška občina uvršča med take z visokim ostotkom starega prebivalstva, saj je 12 odstotkov občanov starih nad 65 let. republiško povprečje pa znaša 9 odstotkov. Zaskrbljujoča je populacija starih ljudi v bohinjskem predelu s 14 odstotki ljudi, ki so stari več kot 66 let, kar radovljiško občino poleg tolminskega območja uvršča v sam republiški vrh. Kar 60 odstotkov kmečkega prebivalstva, starega nad 60 let, živi v bohinjskem predelu znižuje pa se število kmečkih gospodinjstev. Razen skrbi starejšim in pomoči potrebnim ljudem skrbijo na centru tudi za ostala socialna vprašanja. V občini se stalno povečuje število sklenitev zakonskih zvez. saj je zanimiva tudi za mladoporočence iz drugih krajev in republik — kar lil) odstotkov parov prihaja od drugod Obenem pa se je v zadnjih desetih letih podvojilo število razve/. Vedno več otrok je rojenih izven zakona, kar pomeni nove socialne probleme Od vseh predšolskih otrok jih je le 31 odstotkov vključenih v varstvo, kar je glede na visok odstotek zaposlenosti žena malo in pod republiškim povprečjem Glede na pričakovana demografska gibanja in družbenoekonomski razvoj občine pričakujejo, da se bodo povečale potrebe po še večjem varstvu otrok in družine, varstvu starejših občanov, delo s posebnimi kategorijami občanov. Pojavile se bodo potrebe po kvalitetnejših storitvah v smislu preventivnega, svetovalnega in vzgojnoizobraževal-nega dela. Prav tako so menili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica in obenem poudarili, da je vzporedno treba rešiti tudi vprašanje skupnih služb vseh interesnih skupnosti družbenih dejavnosti kot tudi vključitev pravne pomoči v center za socialno delo. I). Kuralt Predkongresno obdobje na Gorenjskem Poudarek ljubiteljstvu l8'( ar istvV V Prireditve in manifestacije v času pred kongresom Zveze komunistov naj poudarijo veličino in moč človekove ustvarjalnosti na vseh področjih. Pomembno mesto ima pn tem ljubiteljska kulturna ustvarjalnost, ki je najboljši dokaz povezanosti človekovega dela s kulturno tvornostjo. Se več pozornosti je treba nameniti dobrim dosežkom proizvodnega in ustvarjalnega dela delovnih ljudi, zlasti spodbujati inovacijsko dejavnost, prizadevanje delavcev za tehnične in druge izboljšave v delovnih postopkih in vključevanje znanosti v proizvodnjo. V vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov bodo preučili kongresna gradiva in ocenili samoupravne in družbenopolitične razmere ter svojo sredino spodbujali k še ustvarjal-nejšemu delu, varčevanju, večji delovni učinkovitosti in nadaljnjim prizadevanjem za nagrajevanje po delu in delovnih uspehih. Takšne usmeritve so gorenjski komunisti zapisali v program predkongresne dejavnosti. Po gorenjskih občinah so pripravili programe prireditev in izluščili pomembnejše, ki bodo imele osrednji, gorenjski pomen. Programi vsebujejo nekatere že tradicionalne kulturne in druge prireditve in nasploh dajejo dosedanjim oblikam predkongresni vsebinski poudarek. Posebnih manifestacij torej ne bo, že začrtane bodo imele obeležje SV nio 9ti vi j Sindikalni občni zbori Ocena dveletnega dela Osnovne organizacije sindikata bodo od srede januarja do konca februarja sklicevale občne zbore — Pozornost oceni izvajanja načrtovanih nalog, organizacijskemu delovanju sin- dikata, kadrovskim rešitvam Zveze sindikatov Slovenije Kranj - Ob delu, ki ga sindikatu nalagajo volitve in tretja konferenca o socialni politiki, pa pri občinskem svetu zveze sindikatov v Kranju niso zanemarili sprotne dejavnosti in notranje organiziranosti. Med najpomembnejšimi nalogami so občni zbori osnovnih organizacij, ki bodo v skladu s sklepom republiškega sveta sindikatov od 15. januarja do 28. februarja Priprave na občne zbore tečejo že od novembra preteklega leta in dokazujejo, da občni zbor ni le formalen sestanek. Naloga občnega zbora osnovne organizacije sindikata je temeljita razčlenitev delovanja preteklih dveh let in na tej podlagi >t^ utrjena delovna usmeritev pri-aru hodnjih let. i|\ . Občni zbori bodo morali oceniti, kako so v dveh letih uresničevali samoupravljanje v temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti, predvsem pa, kako je sindikat vplival na odločitve pri ustvarjanju dohodka, njegovem razporejanju in pri delitvi osebnih dohodkov. Občni zbor se ne sme izogniti oceni delovnih in življenjskih razmer delavcev, dotakniti f;a se mora tudi vseh ostalih živ-jenjskih področij delavcev v združenem delu. Tudi razprave o delovanju osnovne organizacije sindikata, vključe- lU bit «kV 4 in pripravam na 10. kongres nosti članstva, delovanju sindikalnih skupin mora na občni zbor. Priprave na občne zbore od sindikalne organizacije torej zahtevajo, da med delavci razširi zavest o pripadnosti njihovi organizaciji in si zagotovi kar najbolj množično akcijsko zaledje. Zato velja metode dela osnovne organizacije naravnati tako, da bodo stalno terjale.delovanje večine članstva, ne le izvršnega odbora ali samega predsednika. Pozornost dosedanjih priprav je veljala tudi kadrom. Pri volitvah v izvršne odbore morajo člani sindikata upoštevati dejstvo, da ti organi vodijo zaključne priprave na volitve članov delegacij za skupščine, kar pomeni izvolitev izkušenih aktivistov, ki bodo zagotavljali kontinuiteto dosedanjega dela. Nenazadnje pa občni zbori pomenijo tudi prvi korak k pripravam na 10. kongres ZSS, ki se bo lotil družbene vloge in najvažnejših nalog sindikata. Rezultati občnih zborov osnovnih organizacij sindikata bodo znani konec meseca marca, ko bo občinski sindikalni svet izdelal tudi skupno oceno. Le-ta bo osnova prvim sejam konferenc osnovnih organizacij sindikata in koordinacijskih odborov. Priprave nanje sicer sovpadajo s pripravami na občne zbore, rok zanje pa je do konca marca. D. Zlebir kongresa in bodo torej poudarile Ijuhiteljstvo. medrepubliško sodelovanje in domačo, lastno ustvarjalnost. Tako bodo po gorenjskih občinah razpisali med šolarji natečaj za najboljši spis in likovno delo na temo narodnoosvobodilne borbe in revolucije, pripravili vrsto razstav, srečanj, koncertov, s katerimi bodo obeležili predkongresno razdobje. Na Jesenicah bodo dali vsebinski poudarek srečanju gorenjskih aktivistov na Mežaklji in gostovanju gledališčnikov iz Valjeva. V Radovljici vsakoletni prireditvi Naša beseda in koncertu partizanskega pevskega zbora, mladi pa bodo pripravili pohod v Dražgoše. V Tržiču bo Zveza kulturnih organizacij priredila skupni nastop vseh ljubiteljskih kulturnih skupin pod naslovom: Amaterska kultura - pozdrav kongresu. Proizvodnemu in ustvarjalnemu delu bodo dali poudarek z izborom najboljšega delavca v občini, v program prireditev pa so vključili tudi preimenovanje vojaške karavle. V Kranju bo imela prvomajska proslava na Joštu še krep-kejši delavski poudarek, konec maja bo v Kranju potekal Festival bratstva in enotnosti, ki bo vključeval tudi tekmovanje strugarjev, na sejmišču pa bodo pripravili srečanje gorenjske mladine. Zveza kulturnih organizacij namerava med osrednje, gorenjske prireditve, posvečene kongresu komunistov, vključiti še revijo amaterskega filma. V Škofji Loki so kot prireditev, ki bo imela gorenjski pomen, izbrali revijo pihalnih orkestrov. Vse prireditve in javne manifestacije pa ne bodo dosegle svojega namena, če jim vidni družbenopolitični delavci ne bodo dali svojega doprinosa s tem, da bodo prireditvam prisostvovali in jim dali vsebinski prispevek. Ze leta nazaj namreč' doživljamo, da marsikje kulturne prireditve minejo brez njih, zato je takšen poziv utemeljen. M. Volčjak Dobitniki zlatega sindikalnega znaka Dobro delo premalo cenimo Janko Burnik z Jesenic, viiji upravni delavec v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, je že vrsto let med najbolj aktivnimi sindikalnimi delavci v Sloveniji. Letos je za svoje prizadevno delo prejel tudi najvišje priznanje delavske organizacije, zlati znak sindikata, ki ga uvršča med številne že prejete nagrade. Janko Burnik ima bogato borbeno in delovno preteklost. Njegov nemirni ustvarjalni duh. ki ga je bilo čutiti že med revolucijo, tudi po osvoboditvi ni zadremal. Najprej je deloval kot sekretar okrajnega komiteja SKOJ za Jesenice, kmalu pa ga je zaneslo v sindikat. V sindikat je v 35-letih vložil doberšen delež svojih ustvarjalnih sil. opravljal je vrsto odgovornih funkcij od tovarne do republike, sodeloval tudi na dveh sindikalnih kongresih, danes pa je predsednik nadzornega odbora pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah. Začel je v železarni in ko je v začetku petdesetih let odhajal v zdravstvo, mu je bilo težko pustiti delo v pristnih in neposrednih odnosih med »fabrčani«. Toda razdrobljene in samoupravno še neorganizirane družbene dejavnosti so terjale izkušene aktiviste. Pionirje samoupravljanja v zdravstvu, med njimi je bil Janko Burnik med najbolj kritičnimi in prodornimi, je pri tem delu vodila misel na občana, ki naj kar najhitreje in brez birokratskih zapletljajev uveljavi svoje pravice iz zdravstvenega varstva. Zasluga te generacije je, da je gorenjsko zdravstvo danes združeno in da je do kraja izpeljana organiziranost osnovnega zdravstva. Janko Burnik ima smisel za racionalno organizacijo, ki naj kar najbolje služi človeku. Danes razmišlja, da proces združevanja še vedno ni pri kraju, kajti odločilen korak k poenotenju še ni storjen. Praznine je zdaj čutiti zlasti v dohodkovni povezanosti, pa tudi v zobozdravstvu se da še marsikaj poenostaviti. Vendar Janka Burnika bolj kot nedorečena organiziranost zdravstva moti odnos marsikaterega zdravstvenega strokovnjaka do družbenopolitičnega in samoupravnega dela; ko bi bilo med njimi več posluha za družbene probleme, se ne bi le peščica ukvarjala s problemi samoupravljanja. Razen predanosti delu pa našega sogovornika odlikuje še ena vrlina, ki mu je kot nekdanjemu »fabrčanu« pisana na kožo: neposrednost in človeška zavzetost v stiku z ljudmi. Vedno je znal delavcem vliti zaupanje v sindikalno organizacijo, kar je prav gotovo več vredno kot kopica papirnatih uspeho* Ko se Janko Burnik danes ozira na delo, ki ga je opravljal več desetletij in mu tudi v prihodnje še ne namerava dati slovesa, ga navdaja ponos: na uspeh in na generacijo, ki ji pripada! Priznanja, kakršnega je bil letos deležen tudi sam, to generacijo prerada obidejo. Zato bi se morali zanesenjakov, ki so zaslužni za današnjo družbo, večkrat spomniti. Saj gre za moralno priznanje tistemu, kar je nekaj dobrega naredil! I). Zlebir Kritično o delu komunistov Na seji komiteja občinske konference ZKS so obravnavali poročilo o delu komunistov med obema kongresoma — Ustrezneje nagrajevati Radovljica - Na minuli seji komiteja občinske konference ZKS Radovljica so člani posvetili največ pozornosti obravnavi pripomb na poročilo CK ZKS med 8. in 9. kongresom ZKS; med drugimi vprašanji so razpravljali tudi o kulturno-pro-gramski in informativni dejavnosti v letu kongresov. Ugotovili so, da je osnutek poro čila zelo obsežen in preveč splošen, obenem pa zelo kritičen. Ugotovitve se v poročilu preveč ponavljajo, premalo se ocenjujejo konkretne akcije ter njihove pozitivne ali negativne izkušnje. Preveč je govora o aktivnosti komunistov v Sloveniji in vse premalo o rezultatih ter morebitnih nepravilnostih, ki se pojavljajo. Kranj — Oktobra lani ho ob dijaškem domu na Zlatem polju spet zabrneli gradbeni stroji. Rastejo temelji za študentski dom, ki ga financira republiška izobraževalna skupnost, investitorica pa je kranjska visoka šola za organizacijo dela. Imel bo 140 ležišč, vseljen pa bo predvidoma že to jesen. Zdaj slušatelji visoke šole zasedajo eno nadstropje dijaškega doma, v katerem nekoliko moti drugačen red zanje in za srednješolce, ali pa plačujejo visoke cene stanovanj pri zasebnikih. Bojazni, da bi študentski dom ostal na pol prazen, ni, saj letos obiskuje šolo 290 rednih študentov, precej jih je iz krajev zunaj Gorenjske, število pa tudi v prihodnjih letih ne bo padlo. — H. Jelov-čan Poročilo o delu slovenskih komunistov med obema kongresoma zelo iasno opozarja, da bo treba v pri-iodnje bolj odgovorno delati. Prekiniti bo treba s sestankovanjem in z obravnavo enakih ali sorodnih vprašanj v več sredinah, medtem ko učinka domala ni. V naši vsakdanji delovni praksi prihaja vse premalo do izraza, posebej v delovnih in temeljnih organizacijah, vloga strokovnih ustanov. Člani komiteja so opozorili, da je vse več škodljive birokracije in kljub več sklepom in ukrepom smo proti njej še vedno premalo učinkoviti. Naša proizvodnja je preveč obremenjena z »režijo«, ki se še širi, namesto da bi ,jo smotrno omejevali. Problem za- Eoslovanja mladih postaja vedno olj aktualen in treba bo poskrbeti, da bomo našli ustrezna delovna mesta za generacijo, ki prihaja iz šol. Naše šole in visokošolske ustanove bi morale mlade bolj izobraževati za delo. Prav je, da si pridobijo veliko teoretičnega znanja, vendar so premalo povezani s prakso. Domala nesprejemljivo je, da potrebujejo za diplomsko nalogo leto dni časa. Ta naloga je preizkus znanja vendar je za prakso kaj malo uporabna. Pri nagrajevanju se še vse preveč oklepamo uravnilovke in nikakor nam ne uspeva, da bi resnično nagrajevali po delu. Pojavljajo se tudi primeri, ko vodilne strukture še vedno odločilno vplivajo na odločitve delavcev, saj jim ob predlogih ne ponujajo tudi spremjajočih variant za rešitev določenega problema. Tako, kot je kritično poročilo CK ZKS, tako so bile kritične tudi pripombe članov komiteja občinske konference ZKS, ki so s tehtnimi pripombami hoteli doseči, da bi se v Erihodnje člani Zveze komunistov olj odgovorno zavzeli za odpravo pomanjkljivosti in poskrbeli za utrditev sistema socialističnega samoupravljanja. D. Kuralt GLAS4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 15.JASUAIU Vložen dinar se šestkrat povrne V Jelovici so lani delavci predlagali 22 izboljšav, komisija za inovacije pa je obravnavala 10 predlogov, s katerimi je bil ustvarjen prihranek 2 milijona dinarjev - Invetivna dejavnost mora postati sestavni del prizadevanj za boljšo storilnost in rast produktivnosti Skofja Loka - Na sobotni slovesnosti ob občinskem prazniku so v Skofji Loki podelili nagrade »Inovator leta« za Štiri izboljšave Kna od nagrad je bila podeljena delavcema -Jelovice. Sicer pa je v .Jelovici lani kar dvaindvajset inovatorjev prijavilo svoje predloge. Komisija je obdelala 10 inovacij, s katerimi je bil ustvarjen prihranek 2 milijona dinarjev Inovatorji so prejeii 92.H45 dinarjev nagrade Vsaka izboljšava prinese povprečno 200.000 dinarjev prihranka To potrjuje, da vsak v množično in- V Iskri 34 praktikantov Železniki - Konec preteklega meseca so na seji delavskega sveta Iskre - tozd Elektromotorji Železniki potrdili prve inštruktorje, ki bodo skrbeli za uspešno vključevanje dijakov srednjega usmerjenega izobraževanja v proizvodno delo. V začetku februarja se bodo namreč med člane Iskri nega kolektiva vključili srednješolci iz Škofje Loke in Kranja. Sedaj računajo, da jih bo .'14 na praksi. Pri delu v proizvodnji bodo imeli povsem enake pogoje kot redno zaposleni delavci. Imeli bodo torej enako plačilo za enako delo. temeljna organizacija jim bo povrnila stroške prevoza na delo. enake pravice bodo imeli tudi v menzi. V Iskri menijo, da je takšen status praktikantov razumljiv, saj bo od njihovega dela imela tudi tovarna korist. Že v drugem letniku usmerjenega izobraževanja pričakujejo veliko večje število praktikantov. Tako naj bi se v delo prihodnje leto vključilo kar 120 srednješolcev v spomladanski in jesenski izmeni. L H NA DELOVNEM MESTU Jeklena sidra Tržič — Proizvodnja jeklenih sider, ki se uporabljajo v gradbeništvu, zavzema v Metalkini temeljni organizaciji Triglav pomembno mesto in je vir deviznega prihodka. Približno milijon sider pride vsak mesec iz tržiške tovarne, več kot 60 odstotkov pa jih pošljejo v tujino, zlasti v zahodnoevropske države, medtem ko je od vzhodnih omembe vredna blagovna menjava z Madžarsko, ki Metalki v zameno za sidra pošilja pile. Vodja proizvodnje jeklenih sider je Slavko Meglic, ki je v grobem takole opisal proizvodni proces: »Paličasto jeklo smo dolga leta dobivali iz jeseniške Železarne. Bilo je, s primesjo svinca, selo primerno za obdelavo, žal pa so Jeseničani proizvodnjo opustili. Zdaj ga dobivamo iz Češkoslovaške. Približno za tretjino je cenejii, vendar pa občutno manj prikladen za nase avtomate, tako da je obdelovalni čas za celih 20 odstotkov dalj- vetivno dejavnost vloženi dinar prinaša gospodarstvu v poprečju šest dinarjev na leto Torej dajejo vlaganja v invetivno dejavnost nepri merno večje učinke kot investicijska vlaganja. V sedanjih gospodarskih razmerah, oh omejevanju investicij in ko večjo proizvodnjo lahko dose-gamo le z večjo produktivnostjo. bi se morali še bolj zavzemati za večjo storilnost, ki jo lahko dosegamo predvsem z izboljšavami obstoječe tehnologije oziroma / inovatorstvom. V Jelovici je inovacijska dejavnost v nekaterih obratih že kar dobro uveljavljena. Se vedno pa ta dejavnost ni del delovnega procesa. Organiziranost dejavnosti je namreč še vedno nedorečena. Predlagatelj ''"č pogosto predolgo pot prek izmenovodje, drugih služb do končne ol>delave in obravnave predloga Pojavila se tudi problem, kaj s predlogi organizatorjev proizvodnje - oziroma kaj je inovacija in kaj je delovna dolžnost. V -Jelovici menijo, da dokler je naš sistem nagrajevanja takšen, ko dohodek vodstvenih in vodilnih delavcev ni odvisen od pogojev dela in storilnosti, moramo priznavati vsak prispevek k izboljšanju storilnosti. Hkrati pa poudarjajo, da je v prizadevanjih za vključevanje čim-večjega števila delavcev v inventivno nejavnost potrebno pritegniti tudi strokovno usposobljene delavce in vodilne kadre, boriti se proti nezaupanju in zavisti, pridobiti potencialne inovatorje s spodbujanjem in razpisovanjem reševanja problemov, programirati in podpirati razvojno delo v tovarni in nagraditi vsakega delavca, ki je inovativen. ne glede na delo ki ga opravlja. L B Združevanje v gradbeništvu Tu?lLVL?radbe.,li4tvy 8t«novanjskem gospodarstvu nasploh naj bi bilo več usklajenega dela - Več pomembnih nalog za letošnje leto skovalnega dela. Pri tem naj bi SGP Gorenje in Grad Bled ponovno preučila možnost združitve, saj akcija, ki so jo začeli leta 1976. ni bila zaključena. Naslednja koristna združitev, za katero sta se delovni organizaciji že opredelili, je integracija Zavoda za urbanizem Bled in Planuma iz Radovljice. Prostorski plan naj bi postal sestavni del srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Radovljica. Pri pridobivanju stavbnih zemljišč v občini je še vedno precej pomanjkljivosti, ki se kažejo v razdrobljenosti, lastništvu in zapletenosti postopkov za pridobivanje. Vse te naloge naj bi po programu uresničili v letošnjem letu. Pri tem naj bi si prizadevali predvsem komunisti, ki delujejo v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah ter skupnostih. Pomembno je povezovanje in usklajeno delovanje na Gorenjskem nasploh, za kar pa naj bi s spremljanjem problematike ter njenim razreševanjem poskrbeli izvršni sveti gorenjskih občin. D. Kuralt Radovljica — Na osnovi sklepov problemske konference o gradbeništvu, sklepov CK ZKS in sprejetih stališč osnovnih organizacij ZK i/, organizacij združenega dela s področja gradbeništva so v radovljiški občini oblikovali v javni razpravi program uresničevanja politike ekonomske stabilizacije v gradbeništvu s poudarkom na stanovanjski gradnji. Med prvimi nalogami je prav gotovo ustanovitev stavbno-zemljiške skupnosti, saj bi le s tem zagotovili delegatski vpliv na zemljiško politiko. Da bi bila delitev dela kar najboljša in da bi zagotovili strokovnost, naj bi se strokovne službe stanovanjske, komunalne in stavbno-zemljiške skupnosti združile in naj ne bi ustanavljali novih strokovnih služb. Gradbene organizacije združenega dela naj bi preučile možnost boljšega poslovno-tehničnega sodelovanja predvsem na področju specializacije in smotrne delitve dela. izkoriščanju svojih zmogljivosti in uvajanju dosežkov znanstveno-razi- ši. K sreči na Jesenicah razvijajo novo vrsto jekel, ki so se med poskusi dobro obnesla in jih bomo naročili, brž ko bo mogoče. Jeklo gre skozi tri pomembnejše delovne operacije, preden dobimo končni izdelek. Na avtomatskih stružnicah sidra in čepe stružimo. Pri tem nastane precej odpadkov, ki jih oddamo za ponovno predelavo. Za struženjem pride na vrsto rezkanje, ki zahteva tudi precej ročnega dela, nato pa sidra polijemo v cinkanje v ljubljansko Galvano. Seveda bi radi imeli lastno cinkarno, vendar bi taka naložba zahtevala najmanj deset milijonov dinarjev, po drugi strani pa niti ne bi bila polno izkoriščena. Sidra prodamo brez težav. Zanje se zanima tudi precej novih kupcev iz tujine, zato nameravamo proizvodnjo povečati. Naročena imamo že dva nova šestvretenska stružna avtomata, na katerih bomo lahko izdelali 30 do 00 odstotkov več sider. Novembra smo v našem obratu vpeliali tretjo izmeno, saj nam je količinski plan delal nekaj težav, rasen tega pa želimo drage stroje tudi čim bolj iskoristiti.« streže stružnim avtomatom. Na skrbi ima štiri. »Jeklena Sipka se obdeluje 40 minut,« je povedal. »Treba jo je izdolbsti, vreza ti navoje in prilagoditi zahtevanim dimenzijam. Medtem pregledam izdelke, pripravim palice za drugo polnjenje in pospravim ostružke. Z delom sem zadovoljen. Posebno, odkar imamo klima napravo, so pogoji boljši. Le olja se ne moremo znebiti. Z nočnim delom sem se že sprijaznil.« Marjan Kodorovič je v Triglavu že enajst let. drugo leto pa Brane G odej »a dela v Triglavu pet let, od tega dve leti kot urejevalec avtomatov. »Stroje moram naravnati na ustrezne dimenzije. Skrbim, da so rezilna orodja nabrušena, odpravljam napake in pregledujem izdelke. Moja naloga je tudi, da delovni proces teče nemoteno; da je v obratu vedno dovolj jekla in olja. Zaradi olja so delovni pogoji nekoliko slabti. Stroji se segrevalo in hlapi škodujejo dihalom, tla so mastna in kaj lahko pride do padcev. Rešitve ne poznam, prav pa bi bilo, da bi težke pogoje bolj upoštevali vsaj pri nagrajevanju.« H. .Jelovčan Napredek v kmetijstvu in izvoz^ Kmetijstvo in gozdarstvo napreduje, gostinstvo, trgovi in turizem zaostajajo po rasti dohodka in naložbah ^ Velik napredek pri izvozu in povezovanju gorenjskega tv spodarstva z drugimi področji Slovenije in Jugoslavije V Prvo leto srednjeročnega obdobja 1981-85 se je izteklo. pn iv ničevanju dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin izbilo precej narejenega. Tudi na področju skupnih temeljev nm* gospodarstva, hkrati pa ostajajo nekatera področja, kjer bo potrs^ doslednejše uresničevanje dogovora. Čeprav je o spremembi sestave gospodarstva v tako kratkemu kot je poslovno leto težko govoriti, lahko ugotovimo, da se usmerf glede pospeševanja kmetijstva in gozdarstva uresničujejo. medtenV* gostinstvo, trgovina in turizem zaostajajo, tako po doseženem doboJ kot pri novih naložbah. Sicer pa je lani gorenjsko gospodarstvo hit J povečevalo dohodek kot velja za vso Slovenijo in sicer za dobri)« odstotka. Omejitve zaposlovanja se dosledno uresničuje, saj se število u slenih lani ni povečalo in ob tem že prehaja v drug problem - \A pri zaposlovanju mladine. Kvalifikacijska sestava pa se je v primerf t letom 1979 izboljšala, saj je delež delavcev ozkega profila padel ^ na 41.1 odstotka, delež delavcev širokega profila je porastel od 34.1 odstotka, delež tehnikov od 16.1 na 17.3 odstotka, delež uuW» se je zmanjšal od 4.2 na 4.1 odstotka, delež diplomiranih inženirmV se je povečal od 3.2 na 3.4 odstotka. Dobri rezultati so doseženi pri pospeševanju izvoza ozirotnt pokrivanju uvoza z izvozom, saj je bil izvoz v devetih mesecih v^V 42 odstotkov, uvoz pa za 3.4 odstotka in je bilo s tem doseženo1; odstotno pokritje uvoza. Na konvertibilno področje je gorenjsko darstvo izvozilo za 38,4 odstotka več blaga in storitev, uvoz pa iek» 15.5 odstotka večji in je bilo zato za 2.4 odstotka primanjkljaja. \ Produkcijsko in dohodkovno povezovanje organizacij zdruM dela ne moremo oceniti kot uspešno, čeprav je bilo lani sklenhV veliko novih samoupravnih sporazumov, zlasti za ustvarjanje akuf ga deviznega prihodka, ker se niso zadovoljivo izvajali. Zaradi on*f* uvoza so nastopale pogoste motnje v oskrbi z repromateriali. tuV primerih, ko je bila oskrba dogovorjena na podlagi skupnih v|jj Oskrba prebivalstva je bila lani boljša kot leta 1980. saj gjA prehrambenih proizvodov, razen južnega sadja, ni primanjkovalo. V Pri povezovanju gorenjskega gospodarstva z drugimi obrmx\ Sloveniji in Jugoslaviji sta najpomembnejša dva projekta. To\, traktorske pnevmatike v Rumi, ki jo je gradila Sava Kranj & odprta, načrtovana pa je izgradnja tovarne električnih orodij v W * Soboti, katere nosilec je Iskra Kranj. Kot primer uveljavljanj« \š oblik sodelovanja z deželami v razvoju je pomembna izgradnja tovV obutve v Alžiriji, kjer z uvajanjem tehnologije sodeluje Peko "M Malo pa je bilo narejenega za bolj organiziran in povezan ijj> organizacij združenega dela v mednarodni menjavi. Največ usp^Mj* imela Gradiš in Jelovica pri izvozu montažnih hiš v Italijo inl^ Omeniti velja še prizadevanja Merkurja Kranj, da organizira Kf dobnega gospodarstva tako družbenega kot zasebnega sektorja], malo so izkoriščene možnosti za enotnejši nastop obutvene in tekj> industrije, kot tudi za izkoritek obstoječe zunanjetrgovinske tnrAf sta jo zelo razvila Iskra in Elan in še nekatere druge organizacije. \ i L. Bon, -{ Težko breme I1 Delovne organizacije naj bi kredite, ki so jih najemale v odplačevale v devizah — Banka bo skušala pomagati \ Lepo je bilo, dokler je vse gladko če, so najemale celo tako in*. V tej ali oni delovni or- »kreditne linije« za pokhrjVV do konca leta. Tako je na prkU slovala tudi Ljubljanska bal Temeljna banka Gorenjski največjimi deviznimi dolžniki ' seveda naše največje delovat ganizacije, kot so na prim*f\ Sava, Železarna. Nekako jiJ banki tako poslovanje uspe\I konca leta. Za približno JL dinarjev je teh anuitet A renjskem na leto. Le manjij\ članice odplačevale z devizami no pa z dinarji. l" ■ Tudi za leto 1982 ostaja bnv i milijarde anuitet za kreditni dane garancije. Kako bo, nii! 1 ve. Tudi letos bodo v Lju|X l banki, kolikor bodo paf y * skušali pomagati delovnim u zacijam z devizami, toda v *y meri kot lani in prejšnja k?tJf5 \ tovo ne bo mogoče. Največje j bo padlo na delovne orgaju *} same. Letos naj bi se sicer sp>L . devizni trg, vendar tu se ne Iv, l več kupiti deviz za odpUA*. £ anuitet, tudi za tiste, zapadli * 1981 ne, temveč le še u )f J repromateriala. Kaj bo ton?jy * stalo delovnim organizacija^ 5 mo izvoz ali združevanje deu £ pa bo za marsikatero, tudi \ veliko in močno delovno teklo. V tej ali oni delovni organizaciji smo si zamislili novo investicijo — nov obrat z novo tehnologijo, računalniške sisteme, nove strojne linije in še marsikaj. Le z dobro obrazloženimi izračuni in načrti je bilo treba priti pred banko, pokazati voljo z lastno udeležbo, z organiziranjem sovlaganja kupcev, dobaviteljev, in če se je izkazalo, da bo to dobra naložba, da bo čez nekaj let pokrivala svoje stroške in ustvarjala tudi dohodek, Še celo izvozno usmerjena bo, je svoj »da« izrekla tudi banka. Zagotovila je vse kredite in garancije, ki so potrebne, za določen uvoz in naročeni stroji so prihajali. Delovne organizacije so dale dinarje, banka jim'je na deviznem tržišču kupila devize, odplačala polog in potem odplačevala po vrsti še anuitete. Toda deviznega trga že od začetka lanskega leta ni več. Banke so, kakor so pač vedele in znale, za dinarje, ki so jim jih dajale delovne organizacije za odplačevanje anuitet, kupovale devize doma in na tujem. 5. avgusta 1981 pa je SISEOT sprejel sklep, da morajo delovne organizacije praviloma v celoti, iz- {'emoma pa delno odplačevati svoje ;redite v devizah. Ker so se naenkrat znašle pred nepremostljivimi težavami, so banke vseeno skušale njihove anuitete še naprej reševati same in jih odplačevati v devizah; jamale so iz svojih deviznih sredstev ali kupovale pri drugih domačih bankah, kjer je morda slučajno deviz preostajalo, če pa ni šlo druga- zacijo, težko breme. Včasih Jl pretežko. Morda bo tudi mar*' delovni organizaciji žal, d« spustila v tolikšne investicij \ korak nazaj ni mogoč, j treba v to kislo jabolko zagotovo edina rešitev. 1). Izboljšava kmetijskih zemljj Jesenice — Kmetijsko zemljiška skupnost Jesenice je poskrbela, da bodo izravnali nekatere bregovite kmetijske površine, ki se jih do sedaj ni dalo strojno kositi. Z buldožerji bodo zravnali kmetijske površine na Belem polju, onstran Save Dolinke pri Mlakah, nad cerkvijo v Mojstrani in v Radovni. Te površine bodo v prihodnje gnojili in zato pridelali več hrane in živinske krme. Najvažneje pa je, da bodo pri obdelavi uporabljali stroje. Kmetijsko zemljiška skupnost Jesenice bo tudi v prihodnje nadaljevala s takšnimi deli. Med drugim si prizadevajo, da bi slaborodovitne površine jugovzhodno od Brega do Golfa komasirali in nato spremenili v rodovitno polje. Doslej je namreč oh«tojalo mi^'i^nip oŠ hi te novršine pozidali. Lanskoletna dobri * koruze, ki jo je tu v bližini kb zadruga,pa je pokazala, d« j>Y primerna za obdelavo. Zat«\! odločili, da bi približno 80 la»J pomagali izboljšati zemljo .|K deva jo namreč, da bi hum«!! gr*Wf I bodo odstranili pri ceste, navozili za omenjeno iu šče. Po izboljšanju in j« zemljišč bodo zemljo lastniki, novo izmerili, tako da bo vsa|' vso v enem kosu. S tem ^ zmanjšali stroški obdelav«, aL pa bo večji. Dela bo financirala Km* g zemljiška skupnost, nekaj im, dodala tudi občinska .4um a{ vrhnja očiščevalna dela pi f{ opravili lastniki sami. \ %l PETEK. 15 JANUARJA 1982 -v izv* ,ut ■C 'A mi Učil 110 *\ Ha »V •.S •T tovV KULTURA 5.STRAN O LAS mL; »t 'T "i 'V 5V Kulturni koledar KRANJ - V Prešernovi hiši si lahko ogledate dela slikarja Marjana Belca z naslovom ljetni rasi. V kletnih prostorih pa se s figuralnimi objekti iz gume predstavlja Gustav Ja-nuA V vseh galerijskih prostorih kranjske Mestne hiše je na ogled razstava Razvojne poti slovenske fotografije 1*45-1 Ml ki jo je pripravil ob desetletnici ustanovitve Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah c>b 10. do 12. ure. ob ponedeljkih so zaprte. V nedeljo. 17. 1. 1982 ob 10. uri bo v dvorani Zadružnega doma na Primskovem lTra pravilu. V program so vključene zabavne in tekmovalne igre. Gost prireditve ho lutkar Cveto Sever / lutkovno igrico Potepuh Predoslje - Moški pevski /bor iz kranjske Iskre prireja v soboto. 16. januarja, oh 19.30 koncert v kulturnem domu v Predosliah CERKLJE - Drevi ob 18. uri bo v zadružnem domu občni zbor kulturno umetniške ga društva Davorin Jenko, v katerem deluje dramska, likovna, knjižničarska, recitator-ska in pevska sekcija. Pregledali bodo dosedanje delo in sprejeli program dela za prihodnje. LJUBLJANA - V galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov. Komenskega 8. je odprta razstava likovnih del slikarja Enverja Kaljanaca, ki živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani in v Titovem Velenju. Skofja loka v galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del članov Združenja umetnikov Skofja Loka. Razstava je tako kot stalne zbirke Loškega muzeja odprta med tednom razen ponedeljka od 10 do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 17. ure. V knjižnici Ivan Tavčar bo v torek. 19 januarja, ob 17. uri v v uri pravljic Snežana LotriČ najmlajšim povedala pravljico o koklji in dvanajstih piščančkih. V sredo, 20. januarja, ob 18. uri bo predavanje z diapozitivi z naslovom Lepote slovenske /emije vodil Stane Tavčar. h« K1 lovi' aer\ v_-' Smrad opera W Ljubljana - Drevi ob 19,30 bo v srednji dvorani Cankarjevega doma V v Ljubljani premiera SMRAD OPE ^ RA Svetlane Makarovič, skupna lt*V uprizoritev Slovenskega mladinske-ga gledališča in Cankarjevega doma. lu% Predstavo bodo ponovili v soboto. '* V 16 januarja, prav tako ob 19,30. n ir1 Režiser predstave je Dušan Jo-v W vanovič, koreografija je delo Nade *lVr Kokotovič, kostumi Dorisa Krističa, '^f scena Nika Matula, dramaturg, je Janez Pipan Glasbo je prispeval . Davor Rocco, libreto pa je napisala , • Svetlana Makarovič Nastopili **AV bodo Pavle Rakovec, Mina Jeraj, Niko Goršič, Pavle Ravnohrib, * i Veronika Drolc, Jadranka Tomažič, Marinka Stem, Damjana Černe. Wf. Sandi Pavlin..Majolka Suklje, Neca ,\' Falk, Irena Varga. Nada Zgur in j*? Maja Blagovič. Dozorevanje Vinka Hlebša V drugi polovic i januarja in prve d/ii februarja bodo v tržiškem paviljonu NOB razstavljena oljna platna domačina samorastnika Vinka Hlebša. Gre za petinpetdeseto samostojno ali skupinsko predstavitev, zajema pa dela zadnje faze likovnega razvoja tega zanimivega avtorja. Svojstvena je predvsem Hlebševa motivika, ki se je izvila iz klasičnega »cvetličnega tihožitja« ter postala !osnovno torišče, na katerem razrešuje likovne prijeme. Svet rastlinja je položen na hladno zelenilo platna se na njem umirja in učinkuje na gledalca kot čudežen izsek resničnosti A to ni tisto samo po sebi lepo cvetje, pač pa mahovnice. lišaji. robidovje, tisto podtalno rastlinje, ki ga lahko zaznava le oko botanika. V dosedanjem slikanju Vinka Hlebša je prevladovalo preslikavanje videnih partij na platno, navidezno mirno, domala statično položenih na ploskev. Zdaj pa je izpod tega navideznega miru privrelo na dan pritajeno življenje. Steblovje mahovnic in lišajev, popje in plodovi so se napeli v prostor, razkrivajoč v sebi nevidno silo dozorevanja. Rastlina zdaj ni več samo »portretira-nec« — to v bistvu za Hlebša še vedno je — živ organizem, ki združuje v sebi krogotok oplajanja (vabeče, razprto cvetje!), dozorevanja (napeti in sočni plodovi mali-novja in robidovja)! ter odmiranja. Vse te razvojne stopnje združuje avtor na isti ploskvi, na secirneni »tisnikarskem« zelenilu. Prej kompozicijsko hote razvi-harjeno steblovje je zdaj vzvrtin-čila živa sila zorenja. Pecljati izrastki so kot lovke objeli plodove, grozeč da iz njih iztisnejo semen je. ga razprše v prostor in prepuste njegovi nadaljnji usodi. Portretira-nec se je razgalil v svoji celoti, tako kot bi se noben pravi »objekt — človek« ne mogel. Morda Vinko Hlebš zato ostaja zvest svoji motiviki, dodajajoč svojim odzivom nove prvine. Ena teh prvin je kolorit. Prej zeleno na zelenem, sedaj pa mesnato ali vinsko rdeče, modrovijolično ali spominčasto modro premišljeno kompozicijo polaga na že prej omenjeno zeleno podlago. Ciklusi dozorevanja, barvni premik in prečiščena kompozicija so v pričujoči predstavitvi postale vrednosti, ki obetajo, da se je samorastnik Vinko Hlebš prebil na prag nove razvojne faze. Janez Ster Pirniče - Ob 70-letnici glasbenika Janeza Kuharja je bil pred dnevi v Pirničah koncert pod naslovom »Slavnostna pesem«. Koncertni večer je strnil delo človeka, harmonikarja, pesnika, ki je svojo ustvarjalnost prepojil z življenjem, mnogimi generacijami živečih, z revolucijo, predvsem pa s človeška globino. Najmlajši so ga sprejeli za svojega, kar dokazuje njegovo priljubljeno ime »striček Janez«. Vsako naštevanje bi bilo le zožitev dela in poslanstva Janeza Kuharja, v njem je polno veselja, radoživosti, humorja in ustvarjal nosti. iz katere lahko črpajo mnogi rodovi. — Foto: fr V-—____ Danes ob 19.30 v prostorih GLG Kabaretni ročk v Kieselštajnu Kranj — Po lanskem uspešnem koncertu skupine Srp tokrat v Kranj prihajajo kar trije ljubljanski izvajalci novih glasbenih usmeritev v ročk glasbi. Namenoma se izogibamo kakršnihkoli oznak o tem, da je to ročk v opozociji, nova glasba, celo opozicionalni punk, kot so jih bili deležni predvsem člani skupine d'Pravda, ki bo nacoj najbrž prva M Medvode — V delovni organizaciji Danit v Medvodah so pred dnevi pri pravdi zanimivo razstavo likovnih del sodelavca Alojza Stirna. Avtor, sicer strokovnjak na področju poslovne informatike, se s slikarstvom ukvarja renno, obenem pa mu pomeni tudi razvedrilo. Doslej je že štirikrat samostojno razstavljal, sodeloval pa je tudi že na .5.5 skupinskih razstavah. — foto: fr zarila v glasbeni večer. Poleg nje bosta v Kieselsteinu nastopila Orkester Titanik in akustični »šaljivi« duet Roza in Mare. Gre namreč za tako kompleksno in specifično glasbo, da se že sama po sebi upira vsem zgoraj omenjenim »nalepkam«. Ravno zato pristajamo na ime kabareta, ker le-ta označuje dogajanje samo, ne pa tudi glasbo. Pomembno se namreč zdi, da obiskovalce že vnaprej opozorimo na to, da nocoj nikakor ne bodo poslušali samo glasbe. To bo celovita predstavitev treh izvajalcev, od katerih so si predvsem d'Pravda že ustvarili določen sloves. Skupina se je namreč na svoji že kar dolgi glasbeni poti razvila iz skupine Papa Kini al Band, ki je med drugim pred časom v Ljubljani pripravila maratonski — 24-urni koncert! Toda razvoja ne predstavlja samo zamenjava članov, temveč višja stopnica njihovega glasbenega ustvarjanja. Zato tudi ne bo nobeno presenečenje, če bo skupina že letos »odvrgla« svoje ime in se prelevila v »nov« ansambel. Danes d'Pravda deluje tudi na teoretičnem področju, saj so njeni člani pomembni akterji pri »oživljanju« misli dr. Sergeja Leva, ki predvsem bralcem Tribune, Mladine in Problemov ni več neznan. Ob predstavljanju smo manj pozornosti posvetili preostalima. Orkester Titanik je nastal iz nekaterih preostankov Berlinskega zidu, o duetu Roza in Mare pa nam je uspelo zvedeti predvsem to, da se bodo poslušalci imenitno zabavali. Marko Jenšterle 1 eden slovenske drame 82 — Prešernovo gledališče Kranj Dane Zaje: Mlada Breda Skupna uprizoritev SNG Drama Ljubljana in Lutkovnega gledališča Jože Pengov Ljubljana - Poetično besedilo našlo odlične uprizoritelje Na letošnjem Tednu slovenske drame 82 bo gotovo med najzanimivejšimi uprizoritvami krstna izvedba drame Daneta Zajca Mlada Breda, skupno delo dveh različnih gledlaišč, dramskega in lutkovnega. Avtor je že v svoji dramski zasnovi kombiniral žive osebe in lutke. Motiv drame je vzet iz znane ljudske pesmi o Bredi, avtor Dane Zaje pa nam razkriva tako arhaični svet kot svet sodobnosti. Z vso pesniško in odrsko silovitostjo zaživi poznani mit v današnjem trenutku. Pesnik in dramatik Dane Zaje je kranjskemu in slovenskemu občinstvu dobro znan. Za svojo prejšnjo igro je dobil v Kranju nagrado »Slavka G ruma« za najboljše dramsko besedilo, predstava »Voranc« pa je tudi v jugoslovanskem prostoru naletela na izjemen odziv ter pobrala številne nagrade. Pri uprizoritvi Mlade Brede je gotovo zanimivo, da je bila najprej namenjena samo izvedbi v lutkovnem gledališču, kasneje je v projekt stopila tudi ljubljanska Drama. Mešanje živega igralca in lutke ni novost v naših gledališčih, brez dvoma pa se je pri tej uprizoritvi »mešanje« posrečilo, tako da lahko govorimo o resničnem odrskem podvigu vseh ustvarjalcev predstave. Drama SNG Ljubljana je vsakoletni gost Tedna slovenske drame, medtem ko je Lutkovno gledališče Jože Pengov tokrat na kranjskem festivalu drugič. Poteza Tedna slovenske drame, da v reportoar vključi tudi lutkovna gledališča, je bila gotovo pravilna, saj vse predstave, tako lutkovne kot »žive«, brišejo meje različnosti enega in drugega gledališča. To so potrjevale že pretekle lutkovne predstave, posebno pa Mlada Breda. Uprizoritev so pripravili: režiserka Helena Zaje, sceno in svetlobno opremo je prispevala Meta Hočevar, kostume Alenka Bartl, lutke je zasnoval Jože Ciuha, glasba Zare Prinčič, lektor in dramaturg je bil Dominik Smole. V predstavi nastopajo: Iva Zupančič in Marijana Brecelj alternirata v vlogi Brede, Polde Bibič. Mojca Ribič, Štefka Drolc, Janez Albreht, Ivo Ban, Katja Levstik, Lenka Ferenčak. Igor Samobor, Branko Miklavc, Polona Vetrih in Zdenko Majaron. Predstavo Mlade Brede so ustvarjalci posvetili prezgodaj umrlemu igralcu Rudiju Kosmaču, ki je do generalke soustvarjal uprizoritev novega slovenskega gledališkega dela. Mlada Breda bo gotovo med tistimi predstavami, ki bodo najod-ločilneje zarisale vrhunec Tedna slovenske drame 82. Prireditelji in uprizoritelji se bodo potrudili, da bi predstavo izvedli v Kranju kljub slabim odrskim pogojem. ( ML. Goriško srečanje malih odrov Nova Gorica - Od 15. do vključno 23. januarja bo v Novi Gorici potekalo enajsto Goriško srečanje malih odrov, ki ga prireja Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. Izbor prijavljenih predstav se letos ni opredelil zgolj za predstave, ustvarjene na malih gledaliških odrih, ampak je skušal izbrati take. ki so gledališko zanimive in ki s svojim iskanjem gledališkega izraza ali celo iskanjem prostora odigravanja dosegajo svojsko kvaliteto in zanimivost. Tako se bodo predstave letošnjega Srečanja odvijale v gledališki dvorani v Solkanu, v obeh dvoranah Kulturnega doma, v solkanski cerkvi, v hotelu Argonavti in v hotelu Park. Posebna zanimivost pa je poskus razširitve Srečanja onstran meje, med slovensko narodnostno manjšino. Predstava Slovenskega lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na primer v novozgrajenem Slovenskem kulturnem domu v italijanski Gorici. .Akcijski odbor Srečanja želi. da bi postopoma postalo Srečanje gledališki festival obeh Goric. Druga novost letošnjega Srečanje je ponovna oživitev razgovorov o predstavah in organizacija okrogle mize na temo: Slovensko gledališče in slovenska gledališka kritika. Novost je tudi v sestavi žirije, saj so skušali pridobiti gledališke ustvarjalce, ki aktivno delujejo v jugoslovanski gledališki umetnosti. Sestavljajo jo: kritik Jernej Novak, režiser in publicist Bora Draškovič, režiser Dino Radojevič, scenograf Sveta Jovanovič in igralka Breda Urbič. Zanimivost srečanja bo tudi slovenska predstavitev knjige Bore Draškoviča Labirint. V spored so se uvrstile predstave: »V agoniji« M. Krleža v izvedbi SNG Drama Maribor, »Proces« I. Mraka v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, Molierov »Don Juan« v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, »Pravijo, da se je pekova hči spremenila V sovo« Akademskega gledališča Akter iz Zagreba. »Duet za enega« T. Kempinskega v izvedbi Kate O-Mara in Philipa Madoca. »Jaslice« Z. Duše v izvedbi Glej-a iz Ljubljane, »Jubilej« B. Miklavca v izvedbi Glej-a, »Mlada Breda« D. Zajca v izvedbi SNG Drama in Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane, »Emigranta« S. Mrož-ka v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, Molierov »Žlahtni meščan« v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, »Strahovi« H. Ibsena v izvedbi AGFRT iz Ljubljane, »Striček Vanja« Cehova v izvedbi Madžarskega gledališča iz Novega Sada, »Medejina otroka« Lvsander-Ostena v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, »Direktni prenos« M. Mikelna v izvedbi Zlatka Sugmana, »Kozlovska sodba v Višnji gori« Jurčič-Makarovič-Herzoga v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane in »Avdienca — Vernisaž« V. Havela v izvedbi Ateljeja 212 iz Beograda. Dunajski simfoniki Ljubljana - V nedeljo, 17. januarja, ob 20. uri bodo v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani gostovali Dunajski simfoniki pod vodstvom znamenitega dirigenta VVolfganga Sawallischa in s solistko Lucio Popp. Spored koncerta sestavljajo: suita Pulcinella Igorja Stravinskega, Štiri zadnje pesmi Richarda Straussa in V. simfonija opus 100 Sergeja Prokofjeva. Vstopnice po 120, 130 in 150 dinarjev so v predprodaji pri blagajni Cankarjevega doma v pasaži Maximarketa od 9. do 14. in od 17. do 19. ure. GLAS 6.STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI prehrana Skromen tovarniški krožnik V kranjski Iskri, ki zaposluje okrog 7500 ljudi, lahko pripravijo v kuhinji največ 1800 enolončnic — Pestra izbira drugih prehrambenih izdelkov ne odtehta vrednosti toplega obroka — Razen tega so zaradi pribitkov, ki jih gostinstvo dodaja nabavnim cenam, celo dražji kot v trgovinah — Rešitev je večja centralna kuhinja Kranj - Zbledeli so že spomini na čase. ko so si delavci komaj upali ustaviti stroje, si za hip oddahniti in prigrizniti skromen pnboljšek, ki so ga prinesli s seboj v kanglici ali zavitega v pomaščen papir. Danes je družbeni standard za- Eoslenih bistveno boljši. Skoraj ni olektiva. vsaj nekaj večjega ne. ki bi ne imel lastnega ali kako drugače organiziranega obrata družbene prehrane, v katerem delavci lahko dobijo poceni toplo malico. Pa seveda niso vedno zadovoljni. Razvajeni se pritožujejo, češ da je hrana neokusna, enolična, včasih tudi. da je predraga. Kot delavci Iskre, ki tarnajo, da je salama, na primer, v njihovi restavraciji dražja kot v trgovini. V kranjski Iskri, kjer dela okrog 7500 ljudi, večinoma v dopoldanski izmeni, doslej res niso storili vsega za bolje organizirano družbeno prehrano. Ušteli so se z načrti za tovarno hrane, ki naj bi jo skupaj postavile večje kranjske delovne organizacije, vendar se po nekaj letih iz zamisli ni rodilo nič pametnega. Tako so ostali praktično pri istem, kar so že davno sami ustvarili in kar že dolgo ne zadošča več potrebam. V centralni kuhinji v Savski loki namreč lahko pripravijo le največ 1800 enolončnic. Toplih malic torej ne morejo dobiti vsi Po drugi strani pa tudi drži, da jih vsi niti ne želijo, čeprav stanejo le 35 dinarjev in morajo a bonu dodati samo dva dinarja. Zato v temeljni organizaciji Restavracija pripravljajo tudi manj zahtevne tople jedi. klobaso / zeljem, na primer, v bifejih, ki so nekakšne mini kuhinje, razdelilne postaje, jedilnice in trgovine hkrati. V njih je mogoče dobiti skosaj vse za lačen želodec; najrazličnejše vrste suhomesnatih izdelkov, sire, paštete, ribje konzerve, sladice, mleko in mlečne izdelke, kruh, jajca, brezalkoholne osvežilne pijače, kavo in cigarete, če ne naštevamo vsega. Zato ni redek primer, ko se delavec namesto toplega obroka odloči za sendvič ali pa bone porabi kar za nakup blaga, ki ga odnese domov. Ob tem pa se sprašuje, zakaj mora zanj odšteti več kot v običajni običajni trgovini. To je res. Temeljna organizacija Restavracija, ki sodi v gostinsko dejavnost, se namreč živi sama. Nobena druga v okviru velike Iskre ji ne primakne dinarja. Sama tudi oblikuje cene, ki jih potrjuje občinska skupnost za cene. Pri tem ne pretirava, o tem smo se prepričali, vendar pa je način oblikovanja drugačen kot v trgovini, ki dodaja marže. Gostinstvo namreč viša nabavne cene s pribitki. V Iskrini temeljni organizaciji Restavracija dosegajo v povprečju 20 do 50 odstotkov, saj so stroški poslovanja v njej bistveno višji kot v trgovini, razen tega pa prinitki. različni za vsak izdelek, gradijo končno ceno na osnovi prodajne, ki je običajno brez pomembnejših popustov. Grosisti, kot so naprimer ABC. Živila in Merca-tor. pri večjih nakupih pri2naVajo komaj pol odstotka popusta, mesni izdelki pridejo cenejši za okrog dva odstotka, s tem pa je vseh olajšav tudi konec. Trgovine jih namreč ne priznavajo. Povsem ogniti pa naročilom po tej poti delavci Iskrine temeljne organizacije Restavracija ne morejo, saj je naš tr„ z nekaterimi prehrambenimi izdelki slabo založen in zato pogosto delajo celo sami sebi v škodo. Napore vlagajo v iskanje blaga namesto v izboljšanje ponudbe toplih obrokov. Ti so po kalorični vrednosti sicer celo premočni, skromnejši pa so po okusnosti in pestrosti Delavci temeljne organizacije Restavracija vidijo izhod v novi centralni kuhinji, v kateri bodo lahko pripravljali malice za vse oziroma vsaj za večino zaposlenih. Idejni projekt zanjo je že v izdelavi, dograditev in posodobitev sedanjih zmogljivosti pa je predvidena za rihodnje leto. ljetos bodo usposo- pnl bili le dva bifeja. V novi kuhinji bo mogoče pripravljati dva različna obroka, tudi za diabetike, preračunana na napore oziroma potrebe delavcev v posameznih fazah delovnega procesa. V zasledovanju tega cilja bi se vsekakor morale združiti vse Iskrine temeljne organizacije. Boni za prehrano med delom bi morali biti namenjeni izključno za toplo malico, ne pa za sendviče ali celo nakupe za domaČa gospodinjstva, če naj bodo delavci za svojimi stroji ali mizami karseda zadovoljni, zdravi in torej produktivni. H. Jelovčan Malo vračanja iz tujine Z Gorenjske je na začasnem delu v tujini okoli 3200 delavcev - Jv il V ?°mov ,e 23> de,° P« 80 »a*" *>rez večjih rfi li^K YečJega zammanja za zaposlitev v domovini za sedaj nLV»A„b tCmU' d V zahvanje ostale je med njimi njiv in vrtov. V republiki znaša razmerje 29 odstotkov Četudi negativnih posegov v kmetijska zemljišča ni, pa utegne postati vedno bolj težavno obdel hribovskih kmetij, ki bodo brez mladih rok. Zato se bo potrebno čimprej lotiti izdelave agrokarte ki bo narekovala ukrepe v primerjn' £e zemlja ne bo primerno obdana Hkrati bo treba dati pod drobr,OKieo; tudi vse zaščitene kmetije. Teh ie v občini kar 245. dobra poloVjt.a v hribovskih predelih. Umestno je namreč vprašanje, če z zaščito v Tržiču niso šli preširoko, namero da bi se omejili zgolj na zemljišča, k j s<\ trajno namenjena za kmetijski, p,,,, izvod njo. Se nečesa nikakor ne bi sme|j prezreti; s povečano tehnološko opremljenostjo kmetij se pojavlja nuja po združevanju zemlje v večje enote. Založba je že načrtova,ia na območju Zvirč in na kriškem p()|ju' medtem ko bi bila v hribovitih pre.' delih zaradi različne kvalitete zt,m. Ijišč in omejenih površin. prinlernjn za obdelavo, najbrž teže ureSruo|jj. va. Kljub temu akcija ne bi sme\H zastati, poiskati pa bo treba tudi denar za melioracijo /ainočvirjerur) površin v SeniČnem. r^braj^h^., bilanca, ki ho pokazala. kolik0 potreb po hrani Tržičani pokrijej,, sami. bo prav gotovo izvrstno jzho d išče za načrtovanje in usrne razvoja kmetijstva. H -Ielovcan 'tjanie številčne podatke o prioritetnih pa nogah. Seveda pa ni mogoče sklepati, da delavci niso eno ali dvotedenskega novoletnega dopusta v domaČem kraju izkoristili za zbiranje drugih informacij, ki jih prav tako zanimajo, kot so carinske olajšave, možnosti za odpiranje obrtnih delavnic in podobno. Ce pa vemo, da se vendarle večina delavcev, ki se sploh namerava vrniti z začasnega dela, vendarle ne bo usmrila v obrtno in storitveno dejavnost, pa je bilo letošnje več kot minimalno zanimanje za možnost zaposlitve doma vendarle presenetljivo. Končno ni z Gorenjske vendarle tako zelo malo delavcev na delu v tujini, v evedenci jih je okoli 3200, kar je sicer v primerjavi z drugimi regijami sicer dokaj skromen delež. Največ delavcev na začasnem delu imata kranjska in jeseniška občina, vsaka nekaj več kot tisoč, v ostalih treh občinah pa dosti manj. Lani se je z dela v tujini vrnilo 23 delavcev, večina je dobila že zaposlitev, trenutno pa jih čaka na delo sedem, od tega dva delavca, ki sta se vrnila šele decembra. Število vračajočih se delavcev z začasnega dela je dokaj majhno, nekajkrat nižje od pričakovanega vračanja, ki je v letnih planih zaposlovanja občinskih skupnosti za zaposlovanje. Prav zato tudi ni noben problem za tolikšno število tudi najti primerno zaposlitev, največkrat so zadržki pri zaposlovanju za-zaradi zdravstvenega stanja, preostale delovne sposobnosti oziroma invalidnosti ali česa drugega; med njimi so tudi delavci, ki menijo, da zaradi pridobljenega znanja tujega jezika ne bi mogli opravljati takega dela, za katerega imajo poklic, pač pa kaj drugega, kjer bodo lahko uporabili novo pridobljeno znanje jezika. Za delavce, ki nameravajo v obrt in storitveno dejavnost pa nasploh velja, da se za povratek ne odločajo čez noč, pač pa za vsa potrebna dovoljenja poskrbijo že prej preden se dokončno ne vrnejo in je čas, ko navadno začno po vrnitvi spet delati, razmeroma kratek. Seveda pa imajo tudi možnost glede na meddržavne dogovore prejemati pol leta nadomestilo kot nezaposleni. Kaže, da tako kmalu večjega vračanja naših delavcev z začasnega dela v tujini še ne bo. Sicer pa je že vrsto let migracija le enosmerna, saj v zahodnih državah velja zapora za zaposlovanje novih tujih delavcev. Drugače je seveda z našimi detaši-ranimi delavci, kot pravimo delavcem v delovnih organizacijah, ki prevzemajo začasna dela v tujini. Lani je z Gorenjske odšlo na delo v tujino 285 detaširanih delavcev, leto poprej pa polovico manj. Največ jih odide na delo v Irak ter v Vzhodno in Zah. Nemčijo, nekaj pa jih je bilo zadnje leto tudi v Italiji, kjer je pri gradnji montažnih naselij prevzela precej dela škofjeloška Jelovica. Sezonsko zaposlovanje naših delavcev v tujino je prav tako zadnja leta precej upadlo, saj se na primer iz jeseniške občine vozi na delo v Beljak trenutno le okoli 15 delavk. Medtem ko je bilo prejšnja leta za polletno sezonsko zaposlitev tudi v tej občini več zanimanja, pa je to dokaj uplahnilo. Prav tako sezonsko je zaposlovanje v poletni sezoni, toda večjega zanimanja naših delavcev za sezonsko delo na tujem za zdaj ni. L.JHL GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD Konfekcija Jesenice Savska cesta 1/b Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta olnim delovnim č;ias),M turnusu. Poskusno delo 1 mesec. TOZD stanovanja nima Kapdidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevarnu v 10. dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bo stvu večji delež. Tak8na tudi razumljiva, saj je k pet gorenjskih občih p„ proizvodu v prvi tr*tj[ni slovenskimi občinam, delež za zdravstveno v, leta neprestano pada| '„ pričakovati, da bi v Jetc šlo brez večjih in BM samo pri izvajalcih rfi varstva, ne da bi Poudar vanje tudi na tem tudi uporabniki zdr^vgt^ to pa seveda pomeni zmanjševanje nekatenh tem kislim jabolkom ukvarjal medicinski 8vet renjski zdravstveni cen predlog omejitev Preve strokovni plati, 04^ omejitvah pa bo delegatskih klopeh skupa stvenih skupnosti v činah. ZDRUŽENJE QBl OBČINE KRArVj Likozarjeva 1 organizira Sesti družinski w* na Zatrniku. rj,ne Jp s pričetkom ob jq J j Pravico tekm0vaIJ| obrtniki, nrMžinskf obrtnikov in posleni v torju. Prijave sP^jemtft pr 29. 1. 1982 v t,Jjni}tl5 zarjeva 1. < vsi ck»\ jat! 'Si začetni in n^,^ čaj smučanja naj^ popoldanskem. xA<(i 1982 do 23. 1. Vse podrobne ^ dobite v tajni«tva jeva 1, ali po številko 27-470, PfTEft. 15 JANUARJA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevna skupnost Bukovica-BukovSčica g elefoni, ceste in kanalizacija 7.STRAN GLAS krajevni skupnosti Bukovica-Bukovšcica v tem srednjeroč-obdobju namenjajo največ pozornosti izgradnji kanali-ije, telefonije in urejanju cest - V te namene zbirajo kra-|rvni samoprispevek, pomagali bodo tudi s prostovoljnim delom in materialnimi prispevki > Bukovica - Sredi decembra je ^krajevna skupnost Bukovica-Bu-kovščica proslavila krajevni praznik v spomin na 11 decembra leta 1941. ko je o**em prvoborcev s tega področja odšlo v partizane. To so bili Ivan Tomažin. Jože Jereb, brata Golob, Vinko Dolenc. Stane Dolenc. Franc Pintar in Anton Šifra r Vsi so bili napredno usmerjeni in štirje med njimi so bili že leta 1938 sprejeti v Komunistično partijo Slovenije Nobeden med njimi ni dočakal svobode. V čast in spomin njim in borcem, ki so padli na rTaprotnem. ter v spomin na Polja-Toma. so ob prazniku delegacije jevne skupnosti k spomenikom B odnesle vence. Sicer pa lansko leto v krajevni upnuHti ocenjujejo kot pripravno obdobje uresničevanja novega njeročnega plana do leta 1985. t že vsa leta doslej bodo tudi j sami sodelovali s samopri-vkom. s prostovoljnim delom in pevki v materialu. Izglasovali so samoprispevek v višini 1.5 od-otka od osebnega dohodka zaposlenih in 4 odstotkov od katastrskega dohodka iz gozda za obdobje ad julija 1981 do konca leta 1985 Zbrana sredstva bodo v glavnem porabili za sofinanciranje izgradnje kanalizacije, cest in telefonije. Obdani se zavedajo najbolj perečih aroblemov nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti in so voljni sodelo-piti pri reševanju. Ker pa so vasi in ki raztreseni po širšem območ-brez ustrezne pomoči širše žbene skupnosti in organizacij sdruženega dela. kjer so krajani tapoHleni. zastavljenega programa te bodo mogli izpeljati. Krajevna skupnost Bukovica-Bukovščica spada med manj razvite 9 občini. Kljub stabilizaciji in ^ftiežkim pogojem gospodarjenja me w\%iijo. da družbena sredstva, ki so i rtsmenjena krajevni skupnosti po u* prejetih občinskih planskih doku-j , ^^nentih. ne bi smela biti skrčena, saj j^i^r bo drugače razkorak v razvitosti jN^trajevnih skupnosti še stopnjeval .Iz \' irganizacij združenega dela, v kate-J/ih j«* zaposlenih okoli 300 doma-; Jr/inov iz krajevne skupnosti Buko-irAv dca-Bukovščica. ni odziva za pomoč. Le na ta način pa bi lahko izenačili pogoje razvoja s tistimi krajevnimi skupnostmi, v katerih imajo sedež gospodarske delovne organizacije. Problem razvoja telefonije v krajevni skupnosti se vleče že drugo Hukoi ščica ter za zavzete* delo pri gradnji novega gasilskega doma: Štefka Lovrenčič. učiteljica na Bukovici je prejela priznanje za požrtvovalno delo z otroki pri organizaciji proslav V krajevni skupnosti in za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah; Matevž Pogačnik iz Bu-kovščice je dobil priznanje za prizadevno delo v organih krajevne Ha kovica mandatno obdobje, vendar do sedaj še nič ne kaže, da bi bil plan kmalu uresničen. Imajo samo en priključek dvojček in to kar za 900 ljudi, ki žive v desetih vaseh, raztresenih po širšem območju Selške doline. Gradnja gasilskega doma na Bukovici je pred koncem. Zasluga za nemoten potek del gre prav gotovo članom gasilskega društva, občinski gasilski zvezi, svetu za ljudsko obrambo občine Skofja Loka in krajanom, ki so pomagali pri gradnji Kot vsako leto so tudi na decembrski proslavi podelili priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih: gasilsko društvo Bukovica za uspešno protipožarno varstvo v letu 1981, za dosežke pri vzgoji mladih, za uspehe na gasilskih tekmovanjih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti so se tudi zelo resno in zavzeto lotili priprav na volitve, saj se zavedajo, da brez ustreznih kadrov v organih krajevne skupnosti in delegatov v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ne bo lapredka. Zato so za najodgovornejše funkcije evidentirali kandidate, ki so se v preteklih letih najbolj izkazali. uKriaJ,ani *ebJo, da bi lahko bolje obdelali in objavili dogodke iz zgodovine NOB, saj se je na tem koncu zvrstilo precej pomembnih dogodkov, ki bi jih bilo potrebno ohraniti kasnejšim rodovom. L. Lovrenčič iskra - Šolski center kranj p.o. Savska loka 2 • Kranj razpisuje po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: _ UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV poučevanje elektrotehniških predmetov pogoj: visoka izobrazba elektrotehniške stroke, jaki tok - UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV poučevanje elektrotehniških predmetov pogoj: - visoka izobrazba elektrotehniške stroke, šibki tok - UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV poučevanje strojnih predmetov pogoj: - visoka izobrazba strojne stroke Zaželjeno je. da imajo kandidati opravljen |>edagoški strokovni izpit. Za strokovne učitelje elektrostroke je na razpolago družinsko stanovanje in možnost kredita /a nakup stanovanja - 2 SNAŽILK čiščenje šolskih in poslovnih prostorov Vsa dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra — Šolski center Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Ml PA NISMO SE UKLONILI k Najhuje je bilo umirati fK počasi je začelo padati, so se premaknili na Krvavec. Okrog trideset jih je bilo. V glavnem Senčur-jani in okolišani pa nekaj borcev iz Rašiške čete. Karol je imel mavzerico. toda pravih akcij tedaj še ni bilo. Cel mesec so prebili v pastirskih kočah na Jezercih. Imeli so dobre terence, ki so skrbeli, da niso bili lačni. Na Visoko, v Šenčur in Grad so hodili po hrano, največ pa v Zormanov mlin. Potem je prišla prva izdaja. S 1. na 2. februar 1942 jih je lovec Martin jak, nekje spod Krvavca doma, obvestil, da so izdani. Nemci so namreč prav lovce najeli, da bi jih vodili. Hitro so se premaknili proti staremu taborišču, nad Možjanco. Toda obkoljeni so bili tudi tu. Nemci so bili vsepovsod. K sreči so jih pravi čas odkrili in se potuhnili v sneg. Cel dan so nepremično tičali v njem. Zvečer, ko so Nemci odšli, so se premaknili v dolino pa v Bašelj. se hoteli ogreti s toplim zajtrkom, vendar so bili spet za njimi Nemci. Pozno popoldne so se prebili do Dolenčeve lovske koče. Komaj so prišli in se dobro usedli v koči. sta šla namestnik komandirja in Karol pogledat, kam bi postavili straže; a že sta ugledala Nemca, ki sta zadaj polivala kočo z bencinom .. . Prvi ognjeni krst je bil tu. Padel je tudiprvi Vogljan Franc Zupane. K sreči je koča stala na robu strmega brega. Drug za drugim so borci poskakali skozi vrata in v sneg v bregu. Burnik je padel malo nižje. Spomladi, ko so kmetje grabili, so dobili njegovo okostje. Nič niso bili dogovorjeni, toda drug za drugim so prihajali na Visoko v Zormanov mlin in k Ledrarju. kjer je bila njihova najpomembnejša zveza. Čez nekaj dni so jih eid tu pregnali Nemci, ki so na produ ob Kokri začeli z vojaškimi vajami. Tedaj so se razbili v tri skupine: ena je šla v Voglje, druga v Trboje. tretja pa čez Savo v breški mlin. Roman je bil vTrbojah. Pri Mariji Bohinčevi so imeli svoje zavetišče in varno skrivališče. Ce bi bili iznenađeni, bi bila najkrajša pot skozi hlev v pečine nad Savo. Metod Dolinšek je bil takrat tudi tu in Vinko .Jenko. Kakšno moralo sta jim vlivala! Potem so se začele hajke. Iz Trboj so šli v Zapoge pri Vodicah, od tam pa v vogljansko irol Rozman-Roman Sedemdeset hiš so tik pred vojno štele Voglje Pod Šenčur so spadale. Močan vpliv je ds jL| od tu, ko se je začela vstaja na Go-^Snjskem. Mlakar, Svetelj. Stefe, Pipan in \\|rugi šenčurski komunisti in aktivisti so znali aiV jjridobiti fante in može. Ko so 10. decembra itv| 1941 v Šenčurju ustanovili Kokrško četo, so v prihajali novi borci z vseh strani. 2. januarja 1942 jih je iz Vogelj pristopilo dvanajst, med lnjimi tudi Karol Rozman. Mihov. Kdo bi si mislil, da gre čas tako hitro naprej, miglja danes Karol. Koliko se je zgodilo mo vtistih štirih letih! V nočeh brez spanja ajo vedno znova predenj žive slike: kot hi zgodilo včeraj... Brez snega je še bilo, ko so si oprtali na-tnike. obuli gojzerice, se toplo oblekli in li neznanemu življenju naproti. 6. januarja je začelo snežiti. Cel meter ga je padlo! o taborišče so imeli nad Možjanco. ko pa gmajno, kjer so si naredili zasilno taborišče. Vseskozi tako blizu doma. toda domov ni nikoli stopil. Konec marca se je njegova skupina pridružila borcem Perkove čete v Udin borštu. Zdaj je bila pomlad in prostran Udin boršt jim je dajal varno zavetje. Od tu so lahko delali akcije. Zadnja večja je bila tista na Brnik, kjer so v preskrbovalni akciji V gostilni Remc partizani ubili tri Nemce in uničili avtomobil z nemškimi pomagači. Akcija je odjeknila po vsej Gorenjski! Zdaj je bilo pričakovati udarec- nazaj. In res so Neme i 16 aprila začeli obkoljevati Udin boršt. pred tem so pa brez uspeha prečesali ves levi breg Kokre in vse gozdove od Vodic do Šenčurja. Ko so borci videli, da so obkoljeni, so se razdelili v skupine in se skušali prebiti proti Storiicu. Nemška premoč je bila ogromna. Veliko borcev je padlo. Karol je bil v skupini Ivana Vambergerja-Fajfarja. Obroč so poskusili prebiti nekje na sredi poti med Kokrico in Nakloni. Ko so naleteli na Nemce, je Fajfar nekaj po nemško rekel, se spominja Karol. Oni so začeli kaši jati.. . Menda so bili Luxernburžani, ki tedaj še niso hoteli streljati na naše. Proti Kranju so jo ubrali potem kar čez polje. Tržiški vlak je ravno peljal delavce. Vsi so jih videli. Spod Police so prečkali glavno cesto in se zatekli V Gobovce in naprej v ljubenske gmajne. Tam so tudi izvedeli za tragedijo na Okroglem. Kasneje so se premaknili v planine nad Tržičem: na Malo Poljano, Kofce, Tekošče. Konjščico. Tudi tu so bile za njimi stalne hajke. Dvakrat so morali na Koroško. In ko so taborili nekje za Storžičem. visoko nad Jezerskim, bi ga nekega lepega avgustovskega dne Nemci skoraj ujeli. Takrat je bilo hudičevo! Tako lep dan je bil, se spominja Karol. Lepo sončno jutro. Vse je cvetelo, ptiči so peli, borci so bili dobro razpoloženi. To jutro je bila na Karolu vrsta, da odnese zajtrk stražarju, ki je imel opazovalnico na hribčku od Košute dol proti Jezerskemu. Po lepi travnati stezi je šel. in ko je stražarju oddal zajtrk, se je počasi vračal v tabor. Tako je bilo lepo, da bi kar zapel. Ko je stezica zavila okrog tistih smrečic v gozd, se je nenadoma pred njim pojavil Nemec. Klaninski lovec z brzostrelko. Tako blizu sta si ila. le dober meter narazen in tako iznenađena oba, da sta prvi trenutek le buljila drug v drugega. Se danes vidi. kako je imel zateknjeno planiko za kapo in kako bled je bil.. . »Halt!« Karol je čisto nagonsko spusti) tiste kastrolce. se pognal nazaj po stezi. Nemec pa za njim. Brzostrelko je imel v rokah, toda ustrelil ni. Ga je hotel živega? Tako blizu ga je že imel. da mu je po obleki grabil. . . Karol je tekel nazaj proti opazovalnici in po kakšnih sto metrih je ugledal pod sabo strmino. Skočil je Čez rob in se zapeljal po pesku. Sele tedaj je oni zgoraj ustrelil. Se dolgo so ga zasledovali. Spodaj se je Karol skril v goščo, potem pa pod žico zlezel v ogrado, ki jo je baron Bom pripravil za jelene. Tu se je zavlekel v goste smrečice in podrast Cisto blizu so prišli Nemci. Malicali so nekje nad njim in prazne konzerve metali prav v tisto grmovje . . . Zvečer se je počasi splazil nazaj proti ta-.borišču. Požgano je bilo. Svoje je spet našal drug večer v Storžiču. Tokrat jo je srečno odnesel. Ni jim pa ušel septembra v Udin borštu. Nemci so ga med zadnjimi spravili v obroč tam pri Letencah potem ko se je Perko že sam ustrelil in so popadali skoraj vsi njegovi. Okrog dveh popoldne je bilo. Kakšnih dvanajst so jih tedaj zajeli v obroč. Sleči so se morali, uleči na tla. Z okovanci so jim stali na rokah in nogah, po dva sta pa tolkla. Vse pretepene so vlekli potem v Duplje h gostilni pri Rakovcu, kjer je nemški .štab kar z gostilniškega vrta vodil hajko. Od tu pa na kamione in naravnost v Begunje. Devet tednov zasliševanj, devet tednov bunkerja. Če bi bilo to malo prej, bi jih že pobili, tako je pa ravno takrat bilo ukazano, da jih ne smejo več, ker so hoteli Gorenjsko priključiti Reichu. Da bi bili v očeh Gorenjcev videti boljši! Toda vsak dan so čakali, kdaj jih odpeljejo na morišče. Dočakali so transport. 18. januarja so Karola s številnimi drugimi odpeljali v Dachau, po treh mesecih pa v še hujše taborišče FlossenbUrg. Tu je bilo najhuje. Tudi Udin boršt ni bil tako težak. Ce bi tedaj padel, bi padel. Pripravljen je bil na to. Pa če si bil tri dni brez hrane, si vedel, da jo boš četrti dan dobil. Hajke so že bile, hajke, ko so pa minile, si bil spet svoboden. Tu pa se je umiralo počasi. To je bilo najhuje! Karol Rozman, nosilec spomenice 1941 si je po vojni postavil v Hrastju pri Kranju skromno hišico. Ni bilo lahko. Oba z ženo sta delala v Tekstilindusu. Zdaj jima je lepo. Vesela sta tudi, da v njuni tovarni dobro gospodarijo. Težki časi se obetajo, govore vsevprek. Toda, če so zdržali takoj po vojni, ko so delali svetek in petek, ko so ob sobotah delali po dva šihta in še udarniške ure povrhu in to le ob kanglici bele kave in lončku fižola, bomo premagali tudi te težave. D Dolenc 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 15. BOJI NA JADRANU Kljub temu Horthv ni spremenil smeri vožnje' Zavezniški križarki nista izkoristili svoje ugodne lege in sta na razdalji 10.000 metrov obrnili v vzporedni kur/. To sta storili zato. da bi zavarovali težko poškodovano izvidniško križarko Acjuila. ki je nemočno stala. Horthv pa ni vedel, da je ta ladja že onesposobi jena. Ob 9.28 se je začel topniški dvoboj, v katerem je zelo kratek čas sodelovala tudi poškodovana Aquila. Podatek o sovražnikovem položaju, ki ga je ob 7. uri sporočila kontraadmiralu Actonu izvidniška križarka Carlo Mirabello. je bil napačen Iz tega sporočila je Acton sklepal, da morajo biti avstro-ogr ske križarke severno od njegove skupine, dejansko pa so bile v trenutku stika za krmo križarke Dartmouth Zaradi velike razdalje - okoli 10.000 metrov - je bil ogenj a vstroogrskih križark neučinkovit. Horthv je še pred odhodom v akcijo temeljito preučil, kaj ga lahko čaka. in se je na podlagi tega dogovoril s poveljniki svojih ladij: če bo sovražnik premočen, bodo začele križarke polagati dimne zavese. Sovražnik bi moral predreti dimno zaveso in se tem bolj približati križarkam: tedaj bi bili njihovi topovi 100 mm in torpeda zelo učinkoviti. Zdaj je prišel trenutek, ko je bilo polaganje dimnih zaves edina rešitev. Novara in Saida sta začeli polagati dimne zavese, a takrat je zapihal močan severovzhodnik in ovil križarke v oblak dima. V tej močno omejeni vidljivosti bi kmalu prišlo do trčenja in samo spretnost poveljnikov je rezila križarke. Kljub tej nepredvideni okoliščini se je le zgodilo to. kar je Horthv pričakoval. Ko so križarke priplule iz dimne zavese, je bila razdalja do sovražnika komaj 4500 metrov! Boj se je spet razplamtel. toda streljanje ni bilo učinkovito, ker so vse ladje z veliko hitrostjo plule v cikcaku. Med polaganjem dimne zavese so se Carlo Mirabello in trije francoski rušilci. ki so do tedaj pluli na spoštljivi razdalji, približali in začeli streljati. Avstro-ogrske križarke so se morale bojevati na dve strani. Vendar ta skupina zavezniških ladij ni zdržala in se je spet odmaknila, potem pa se je ustavila zaradi okvar na strojih na križarki Carlo Mirabello in enem od rušilcev. križarke v Škripcih Boj s skupino Dartmouth se je nadaljeval. Avstro-ogrske križarke so plule proti severozahodu, razdalja se je povečala, križarka Bristol pa je začela močneje zaostajati. Križarki Dartmouth se je pridružil italijanski rušilec iz skupine, ki je prej zasledovala Csepel in Balaton. Drugi trije rušilci so ostali pri poškodovani križarki Aquila in jo zavarovali preo napadi podmornic Sčasoma je prišla do izraza premoč britanskih topov kalibra 152 mm. Ob 9.50 je bila križarka Novara prvič zadeta. Britanske granate so padale blizu, sledili so novi zadetki. Ena granata je eksplodirala v bližni poveljniškega stolpiča in Horthv je bil ranjen v obe nogi. Ukazal je, na ga položijo na nosila, in je hotel poveljevati še naprej, toda zaradi zastrupitve s plini je omedlel. Poveljstvo križarke Novara je moral prevzeti topniški oficir. Tudi krmar je bil ubit in začasno je njegovo mesto zasedel navigacijski oficir, ki je bil tudi hudo ranjen. Neka granata je povzročila močan požar v bližini topa. kjer je ležalo strelivo. Dva častnika in en pripravnik so tvegali življenje in zmetali v vodo strelivo, ki ga je že zajel ogenj. Zadetek v poveljniški stolpi* na križarki Novara. Ob 10.50 je bila prvič zadeta tudi križarka Saida. a brez posledu. Hitrost Saide je bila 25 vozlov (45 km/h); Xato je začela ladja zaostajati. Novara je se vedno plvila na čelu kolone. 400 metrov za njo je bila križarka Helgoland in 1000 metrov zadai je plula Saida. Med bojem so tudi avstro-ogrska vodna letala napadala sovražnika z bombami in ga obstreljevala z mitraljezi Tako sta K-177 in K-179 napadla križarko Dartmouth. Nato sta letela kot zavarovanje lastnih križark proti podmornicam. Pri tem sta prišla pod močan (»genj italijanskih rušilcev, nista bila zadeta. Drugi vodni letali - K-153 in K-154 - sta odkrili skupino sovražnikovih ladij, ki je po ukazu kontraadmirala Actona ob 8.50 izplula iz Brindisija. Napadli sta izvidniSko križarko Maršala in rušilce ob njej. Hidroplana K-205 in K-206 sta odvrgla bombe in z mitraljezi obstreljevala britansko križarko. Ob 10. uri sta opazila periskop neke podmornice, ki je plula pod Vodo proti avstro-ogrskim križarkam. Vrgla sta po eno bombo, nakar je periskop izginil, hidroplana pa sta še enkrat napadla isto križarko. Bombe niso zadele niti ene sovražnikove ladje, vendar so jib precej ovirale pri streljanju iz topov: ladje so se morale z naglimi obrati izogibati zadetkom bomb. Medtem se je razdalja med avstro-ogrskimi križat -kami in skupino Dartmouth-Bristol začela počasi povečevati in imj na umik v Boko Kotorsko so bili večji. BON?n!dRlŽARKO NOVARA REDILI? Kkspfozba01;11*1 ie Novara dobila zadetek v strojnico, začel spuščiV1"1!] dovod vode do kotlov- «*n kotel je začela uhaiat ° ln lz dovodnib tevi do turbin je Helgoland V>7 ,Z Novare so s signali sporočili na Novara kmui ()kvan m opozorili, da se bo morala « ivinaiu ustaviti. Situacija .tala kritična. K sreči je bila razdalja med sovražnikoma takrat že zelo velika in ogenj britanskih križark je bil zelo nenatančen. 1 opovi avstro-ogrskih križark so še komaj dosegali, vendar niso nehali streljati, da sovražnik ne bi opazil, da je Novara onesposobljena. ... Prav v tem trenutku - ob 11.05 - sta ^ntarisk križarki nehali streljati, obrnili sta proti jugoy.hodu in sta tako zapluli za krmo Novare in Helgoland. /xlaj je zagrozila nevarnost, da bo križarki Saida. ki je močno zaostala, presekana pot. S Saide so s signali sporočili na Novarcr »Sovražnik mi skuša presekati pot!« Toda britanski križarki sta se izognili Saidi, na razdalji 7500 metrov sta jo sicer močno obstreljevali, hkrati pa so |0 napadli še italijanski rušilci. Potem so se začele vse zavezniške ladje umikati proti italijanski obali. Saida ni bila zadeta. , ... • Medtem ^ je hitrost Novare naglo zmanjša a in končno je ladja obstala. Helgoland je zavozila v desno. Saida pa se je približala z namenom, da začne poškodovano križarko vleči. Poveljnik Saide, kapitan bojne ladje PUrschka. je takole opisal dogodke: »Brž ko sem videl da se z Novaro nekaj dogaja, sem zaplul proti njej". Zmanjšal sem hitrost in se Ji približal na 100 metrov Na njenem poveljniškem mostu sem opazil mornarja, ki je držal v rokah signalno zastavo A. kar je pomenilo, da ima lacija okvaro strojev in ne more pluti. *vmm 12 SMILJMT BOZMAN »Nič ni, brisala solze. »Oh. nekaj je že. Vendar, če mi ne želiš povedati, te nc k se mi je nasmihal dedek in si zavihal mornariške brke. Potem \ v nebo in rekel: »Ja. danes je pa res lep dan.« S tem je hotel rv \ je že pozabil na svojo radovednost. V* »Ja, res.« sem mu pritrdila in razmišljala, kako je pritvami vično. Prav ob takem lepem dnevu je lahko komu najhuje. V Dedek se je oprijel svojega časnika, meni pa so brzale sk vsake vrste misli. \ Pogledala sem dedka in vprašala. »Dedek, si kdaj koga iašp« Položil je časnik na kolena, se zagledal v nebo in rilzm,;^ včasih že. Vem. da sem nekoč zatožil strica Janeza, brata. Mami sem ga zatožil :il. ker je na češnji zlomil tri vejc fovj gaće pa nisem špecal. Špcckahh* mj^' bilo nič hudega. Ne, drug nikdar všeč.« Spet so mi prišle v oči solze in obšla me je huda žalost rw ^ govoril isto psovko kot Jaka. Skušala sem se zbrati. »Kaj pa y\ v šolo. so tožili?« »Uh. takih se je našlo zmeraj dovolj. Tudi potem, v morim,v nekaj takih.« V »Kaj ste pa naredili ž njimi?« »Zvečer odejo na glavo in pošteno smo jih prebunka|j Tai nila volja do špecanja.« \ »Kaj pa z mano. Bi naredili isto?« Začudeno me je pogledal. »S tabo? Si ob pamet. To Smo ^ sabo, fantje. Kdo bi le tepel punce. Zakaj pa sploh vse to vpt^jLA Nekaj časa sem mencala. Potem pa sem povedala dojku v*'v četka do kraja. Ko sem končala, je nekaj časa razmišljal in brki so mu imi sunkih, kar je pomenilo, da mu sili izpod njih na dan sm,^ t. mene, pa spet nebo pa spet v mene in končno je le spre„cn\> Urša, nič hudega ni. Čez tri dni bo vse pozabljeno. hudiT beseda ni konj. Človek včasih kaj zine, ne da bi hotel, ne cja £m kaj bo s tem storil. Kar mirna bodi. Vse se bo zgladilo. TjstlA : tično nalogo bova pa pogledala skupaj popoldan.« Skočila sem k njemu in ga objela in mu rekla, da je ?C|0 najboljši dedek na svetu in sploh. Popoldan pa so dogodki tekli čisto drugače, kot svu Z dedkom. Pri meni so se narisali Jaka, Barbara in Tatjana. Ir, jajA tako, ko da se v šoli ni nič zgodilo: »Ti, Urša, prišli smo k tc^ dimo skupaj matematično. V štirih bo lažje. Pa še tvojega j£V| pokličemo na pomoč.« ». No, lahko si zamislite moje veselje. Jako bi najraje poljubi,. V nisem upala. Zazdel se mi je še bolj prima kot takrat, ko s\a sc po mestu in jedla sladoled. U Potem je v mesto prišel Luna park. Tako smo rekli £a^avA. postavilo svoje vrtiljake, gugalnice, avtodrome, hišo strahm s|| podobne reči v Tivoliju. In prav ta Luna park je bil kriv, cja ^ spet zameril. Na srečo je potem vse popravil. V odmoru je prišel k Tatjani, Barbari in meni in ^ 2J> . Pomislite, včeraj sem bil v Tivoliju. V Luna parku. Gala, va^ prA a Barbara zelo milo m Jff 1 »Kaj pa je vse tam?« je vprašal tegniti nase Jakovo pozornost. »Vse mogoče. Od avtomobilčkov do strelišča.« »To je za otroke,« mi je ušlo. Jaka me je nekoliko začudeno pogledal in odkimal: B^ odrasli se vozijo. Taka mladina, kot smo mi, je celo v manj^m daje lahko šofirati električni avtomobil?« »Malo ga zjezi,« mi je šepnil Glas. Jaz pa: »Oh, to je *ynK, ^ To sem že poskusila na Dunaju v Pratru. Ko sem bila t^m ,y in mamico.« s »Vraga, zmeraj ta tvoj papači in mamica. Zdiš se ^ vedno ostala majhna punčka. Pa tudi bahati se ne znaš nehati potovanji in s tem, kaj vse imaš.« »Daj ga še malo,« mi je šepnil Glas. Toda zdaj ga bisem ker se mi je zdelo, da ima Jaka le nekoliko prav. Res sem ^ ^ \ bahala. Rekla sem: »Dobro, dobro, včasih rečem kaj prev^ jji v Luna parku tako perfektno, predlagam, da jo danes mahne^0'tjJ| »Taka si mi všeč,« je rekel Jaka, kot da bi bil kakšen pi\>fcsor\| Barbara pa je plosknila težkega. Tudi domače naloge nimamo.« »Pa ti, Tatjana?« sem vprašala. »Seveda grem. Če greste vi, grem tudi jaz.« Bravo, bravo! Jutri tako nirriamt,. IVAN JAN Poj av domobranstva in njegove prve postojanke na Gorenjskem (Citirano po ce* venca«. 4. februarja i9Z4U4n)raneni izvodu »SI MonainjorMatija Skrbeč, predvojni kranjski dekan, član vodstva SLS in soorgani-zator slovenskega in gorenjskega domobranstva Naj uresniči stoletni sen slovenskega naroda. Da bi se Kranjci in Slovenci vse okrog združili pod streho hiše ene. V tem domu naj se združijo s Kranjcem Goričan, Tržičan. Istran. Beneški Slovenec. Štajerec in Korošec In v tem domu naj zavlada prava svoboda in pravičnost. Končno naj dobimo upravno samostojnost, da rešimo socialna in druga vprašanja in izvedemo popoln preporod slovenskega naroda',« in podobno naprej. »Slovenec« je l"I Saje, hotel objaviti ua Je ujBOtoyil Franček je nacistična cenzur« ♦ Rornje o«8«**, vendar nepojmljivo, ^ijj'^vrste zaplenila. Kajti upanje teh slovenj u V, absurdno le b«10 prav Hitler, okruhv "'erofašistov. da bi skega in drugih narcvV za8užr»jevalec sloven-telj. Tako ta nem<>» 7" pOStal zdaJ <»vobodi-objavljena. *o0a ,zJava ni bila javno Eden izmed nn„i , ., domobranstva na r? . organ,zatorjev prihajati sem iz Ljub!^"38.' kl je začel Bil je član .Akadem lane: Jf bl1 Slavko Krek tajnik generala R,, ne kongregacije«, gardističnih duhovi" 1 sode,avec belo-v Ljubljani kaplana S°V ,n organizatorjev Duhovnika. Andrej« V/a-«Ca G,avača- Toneta ftkrbca, poslušno „ ana/ mons Matije nega škofa dr Grea^ - JeD kolaboracionistič-gestapa in angleSr",a ^°žniana. sodelavec hkrati pa nečak t/, °bvesčeva,ne 3,uzbe-ministra dr. Mihe iffi?*^? reakcionarnega včasih delovali let«, 8 °n ,n tudl drU^ 30 hrbti Nemcev NevS^l • v*a8,n ,leKa^° z« ki je bila dejani ,e,bda z,aati »ileKala<<-»mladcev«. Ta dornok ° !inija brezobz,rn«n sodnem procesu apriutSI« °IrKa",zator Jf na opredelil vlogo in 'a v Ljubljani takole organiziranju domovi* /R° d"bovWine Pr> ri a u . ^anstva na Gorenjskem: »Oni, duhovniki, i,. . . . ziranje Gorenjcev, dS'...iablJaj^ ^ katoliške dogmatikekaza,I'da J« nf P**1!8*1 komunistično partifo n^mr°^e sodelovanje s vedovaniem nuinn . 1 oreJ so že 8 tem PriP°-veoovaniem nujno odvračali Hudi od osvobo- dilnega gibanja . . . Eden izmed odločilnih faktorjev (pri pošiljanju takih duhovnikov na Gorenjsko) pa je bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman.« Janez Ovsenik iz Predoselj, ki je bil tudi organizator gorenjskega domobranstva, pa je povedal takole: »Gorenjsko domobranstvo ni predstavljalo nobene, niti vojaške niti politične organizacije. To so bile posamezne postojanke »Gorenjskega domobranstva« in so bile v bistvu samo sestavni del oziroma pomožna policija gestapa, oziroma točneje povedano, posameznih gestapovskih izpostav« Dr. Metod Mikuž je gorenjsko domobranstvo tako svojsko označil, da to kratko ugotovitev navajam: »Drugače (kot v drugih slovenskih pokrajinah) je bilo z belogardizmom na Gorenjskem . Gorenjsko domobranstvo (ki se je razvilo nekoliko kasneje) je bilo popolnoma v rokah gestapa. Niso smeli imeti legalnih zvez z ljubljanskimi domobranci, imeli pa so lahko svoje kurate, ki pa so se morali držati navodil celovškega škofijskega ordinariata . . .« Vendar so imeli številne zveze tudi z Ljubljano in z generalom Leonom Rupnikom. Z gorenjskim domobranstvom je bilo torej malo drugače kot z domobranstvom na Notranjskem, Dolenjskem ali v Ljubljani. V bistvu pa je šlo za istega sovražnika. Tudi v teh pokrajinah so bili domobranskim posadkam dodeljeni nemški inštruktorji. Razlika je bila v tem, da se nacisti na Gorenjskem svojim ponemčevalnim načrtom niso hoteli odreči niti v 1944. letu. Zato domobrancem niso dopustili nikakršne samostojnosti. »Slovenski domobranci« so v Ljubljani in v Novem mestu - kot Rosenerjevo darilo »Fiihrerju« — prisegli že 20. aprila 1944 (natanko na Hitlerjev 55. rojstni dan). Pri tem. sta sodelovala general SS Erwin Rdsener in kolaboracioni-stični general Leon Rupnik, pozneje pa tudi dr. Gregorij Rozman. Domobranci so prisegali. General Leon Rupnik, ik0f ^' Rozman in 88 generali^, Rdsener z nemikimi poU^^JU na paradi domobrancev ZgMl cerkvijo v Ljubljani 81.1. \^ \ da se bodo pod Fuhrerjevirn v^ proti komunistom in partiza^ \ zaveznikom »do končne zm^_J" skem je do takih priseg priŠ|0^J^ V zapisniku o procesu ^ ' • ¥ čincern Rupniku, Rosenerju, i> »Jf gim, ki je bil avgusta 1946. j™5 , zvemo za Rosenerjevo izjav0 j | zamisel o ustanovitvi domok • " i| SS Rosenerju pravzaprav Dnl| kaplan Andrej Križman, ki j^ W boval na Jesenicah, ob njem £ Stil Smaid, predvojni advokat v ^^vll* Kljub naporom reakcij J| da bi domobrance pnkazalj l . | narodno vojsko«, ki »ne dela u Ji torja, temveč se ga le po^uiuJ zmago«, je bilo torej povserr, ■ ,| tudi na Gorenjskem domobr^jl,-^ jevi pomožni policijski oddelki 1 | *rmC. IS.JANUARJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO 9.STRAN GLAS ni denarja za take reci. »Imeli smo sanke.« pripoveduje, »pa Se te je oče razaekal in dal na ogenj.« Solze tečejo, tečejo... »Ne sme« jokati. Ne smeš, Matjaž, tako velik fant si že.« Matjaž sanja in govori naprej. »Vsi bodo imeli lepo novoletno jelko, na kateri bodo utripale lučke: zelene, rdeče in vse vrste. Jaz pa ne bom imel nič. Se smučk nimam!« »Ne skrbi, priskrbim ti jih, Matjaž.« Se zdaj mi je živo pred očmi njegov pogled, ki je podani nasmeh Naslednje dni si pri nečaku Matjaževih let sposodim smuči in mu jih prinesem. Take, ta prave, kot jim pravi Matjaž Povabim ga" tudi na nase novoletno praznovanje, ki pa je. meni mama, bolj skromno, ker je stabilizacijski čas. Matjaž je srečen. Se bolj pa jaz. Valerija Komovec, 8. b r. om. iole Lucijan Seljak Kranj Nimam smučk Sneti. »To so novoletne snežinke, dedek Mraz jih je poslal. Se več jih bo. Se več!« vpijejo otroci z vseh strani Pridno se odpravljajo na smučišča, večja ali manjša. Samo da gre. samo da se lahko popeljem po tej beli. v soncu lesketajoči se pre- Pro*i ... Lepo je. V meni se prebuja iskra poželenja, da občutim sneg Odidem ven in radovedno opazujem ljudi okrog sebe. Tam daleč popolnoma sam stoji droben fantič. Znan mi je. Da. to je Matjažek. fant komaj Sest j h let. ki mi je poleti preganjal čas. ki je v poznem popoldnevu tekal z mano po kranjskem stadionu. Pristopim. Pogleda me in se nasmehne. »Zdravo. Matjaž!« rečem. »Kaj ti ne bo* smučal?« Nič ne odgovori. Le obraz postane žalosten, oči se mu napolnijo s solzami. Sede na tla. »No, kaj ti je?« ga sprašujem. »Nič ne bom smučal, nič, nič. Nimam smučk.« In prav nič mu ni težko in nerodno povedati, da doma NAGRADNA UGANKA Janez Jalen je napisal priljubljeni roman Bobri. Med rešitvami, ki ste nam jih poslali, smo izbrali kartico Tanje Štrukelj / Bleda. Pol |4i$ka I Po pošti ho dobila Glasov svinčnik na vrvici. V naši ožji in širši domovini ie veliko jam. Kna najlepših in največjih je Postojmska jama. '. podzemske prostore sonce nikdar ne posije. Kjer pa ni svetlobe, ne morejo uspevati zelene rastline in brez njih tudi živali ne. Kljub temu se jih je nekaj naselilo v jamah. Večinoma so zelo majhne, blede in slepe, najslavnejša med njimi pa je . . . Dolga je do 30 centimetrov. Tik za glavo ima rožnate škrge, telo se končuje v veslasti rep. Noge so *ibke in imajo le po dva ali tri drobcene prstke. Oči ima prerasle s kožo. saj jih v večni temi ne potrebuje. Pred svetlobo beži. Njena koža je po barvi podobna človeški. Posebnost živali je, da v hladnejši vodi koti žive mladiče, v toplejfti pa leže jajca. Po kateri živali sprašujemo? Njeno slovensko in latinsko ime napiiite na dopisnico in jo do 26. januarja pošljite na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moie Pijadeja 1 -nagradna uganka. Izžrebanca čaka kemični svinčnik na vrvici. Pretep V vsaki hiši. kjer živita brat in sestra, pogosto ni miru in soglasja. Tako je tudi pri nas, saj se s sestro Matejo skoraj vsak dan prepirava Vzroki so znani: »Zakaj ne ženeš psa na sprehod?« ali: »Pospravi za seboj!« A to sta zame že vsakdanji »viži«. Vendar je meni in Mateji nekega dne »prekipelo« Skočila sva si v lase. Mateja je »požizila«. Vame je začela metati adidaske. in to celo moje. Tudi jaz sem postal živčen. Pograbil sem cokle in jih zagnal proti njej. Toda, ojoj! Mateja se je sklonila, cokle paso priletele v šipo. Obstala sva kot okamenela. Nekaj časa sva samo gledala, nato sva začela drug drugega obdolževati. »Andrle. glej, kaj si storil! Ti si kriv!« je vpila Mateja. Jaz pa: »Ti si kriva, zakaj pa si se umaknila (oklu!« V tem trenutku pa sta prišla starša. »Mami, saj nisem jaz!« sva trdila oba in pri tem glasno jokala. A nič ni Komagalo. Starša sta odločila, da ova oba z Matejo plačala vse stroške: prevoz in šipo. Morala sva se posloviti od svojih prihrankov, s katerimi sva hotela kupiti gramofon. Tako sva ga dobila leto pozneje. Sipa je zdaj nova in cela, prepiri in pretepi pa še nastajajo. Andi Mohorič, 6. a r. oan.iole Matija Valjavec Preddvor VRABCEVA PROŠNJA Vrabček čivka: čiv, čiv, čiv. kdaj bom kaj v kljun dobil? Lačen sem in neprespan, drugače se celo igram Zdaj mi do igranja ni. lakota me le pesti. Lačen je ves ptičji rod, hrane ni dovolj povsod. Snežec pada cele dni, pod snegom so priboljški vsi. Helenca Bogataj, 3. r. osn. dole Peter Kavčič Skofja Loka Dragi otroci v domovini Ime mi je Renata, živim v Stuttgartu v Zahodni Nemčiji. Obiskujem tudi slovenski dopolnilni pouk. Želo rada hodim v slovensko lolo. Tam se učimo o naši domovini, spoznavamo slovenski jezik in prepevamo slovenske pesmi. Naročili smo slovenske časopise in jih radi prebiramo. Večkrat imamo tudi proslave in druge prireditve. Takrat povabimo svoje starše. Moja najboljša prijateljica v Stuttgartu je Darja Zagoršek. Velikokrat se pogovarjava o domovini in o tamkajšnjih znancih in prijateljih, s katerimi se dopisujeva. Renata Lah Naj se vam predstavim. Ime mi je Sašo. Star sem devet let. Rodil sem se v Murski Soboti, hišo pa imamo v vasi Vaneča. Doma se rad igram s psom Rikijem in s prijatelji. Tukaj v Stuttgartu živim s starši že več let in upam, da se bomo kmalu vrnili v domovino. Salo Sraj Najprej vas lepo pozdravljam. Sem Matjaž lic in hodim v peti razred realne šole v Stuttgartu. Obiskujem tudi dopolnilni pouk v slovenski šoli, saj sem Slovenec. Tam se učimo o naši domovini. Moj najljubši predmet v nemški šoli je biologija. Želim, da bi kdaj poslušal pouk v kakšni šoli v Sloveniji, da bi videl, kaj se vi učite in kaj delate v prostem času. Matjaž lic Dedkovo darilo V torek po četrti učni uri nas je obiskal dedek Mraz. Pričakali smo ga v učilnici tretjega razreda. Bili smo že zelo nestrpni. Najprej smo zaigrali nekaj igric, potem pa je prišel dedek Mraz. Lepo smo ga pozdravili. Zapeli smo mu nekaj pesmic. Spraševal nas je, če smo kaj pridni v šoli in doma. Razdelil nam je simbolična darila. Dedek Mraz je za nas pripravil še eno presenečenje. Predsedniku šole je izročil ključ klubske sobe. Nato smo si vsi skupaj ogledali lepo prenovljeno klubsko sobo. V njej bomo imeli razne krožke, sestanke, govorilne ure. Za nas učence je to enkratno darilo, za katerega smo dedku Mrazu zelo hvaležni. Tatjana Grašič, 4. r. oan. šole Gorice Proslava , ob krajevnem prazniku Naša krajevna skupnost Bukovini je praznovala V spomin n;t osem prvoborce v, ki so padli za svobodo, smo pripravili proslavo Na njej smo sodelovali tudi učenci naše šole. Nastopali so tudi pionirji i/. Bukov ščice. najlepše- so pela dekleta in Zadružniki. Prizade\nun vaščanom mt podelili priznanja, Med njimi je dobila priznanje naša tovariftica. Po proslavi smo dobili dobro malico in sok Bilo je lepo Jernej Mohorič, 2. r. osn. Sole Bukovica Snežak •lurček m Peufek sto tepčka hi hi. snežaka no glavo postavila sta. Dolgo sta se trudila. pa drugega nič naredilo. kol snežaka sto razhiht. Vilko Leben, 4. r. osn. šole Selca Organizacija gospodinjskega dela DELITEV DELA V DRUŽINI Zadnjič smo na tej strani spregovorili o delovnem načrtu, ki naj ga gospodinja pripravi za vsak teden. Iz delovnega načrta najlaže razberemo, katera dela lahko zaupamo članom /družine. Gospodinja bo odločila lažje naloge maljšim, manj sposobnim, težje odraslim in seveda bo tudi mož dobil svoj delež. Otrokom zaupano delo gospodinjo res razbremeni, še [večja pa je njegova vzgojna vrednost V otroku se razvija čut odgovornosti do skupnih nalog in tudi do članov družine. Zeni, ki je pri izvajanju načrta dovolj dosledna, raste ugled in njeno poklicno delo je bolj upoštevano. V družini pa zamira stara miselnost, da mora prav ona skrbeti za vse od kruha do zobotrebcev in tudi opraviti vsa dela. ne glede na to, da je že dala skupnosti svoj delež s svojim poklicnim delom. IZKORISČAJMO POMOČ INDUSTRIJE IN SERVISOV S smotrnim izkoriščanjem tega. kar nam daje industrija, zmanjšujemo obseg gospodinjskih del. nekatera pa sploh lahko opustimo. Pomislimo samo na številne in kva-Itetne izdelke prehrambene industrije: konzerve, napol pripravljene jedi. zamrznjena živila, sladice itd. Pranje in čiščenje nam olajšujejo sredstva z veliko pralno ali čistilno aktivnostjo. Vedno večja je izbira konfekcije spodnjih in zgornjih oblačil po načelu: operi — obleci. Številni gospodinjski stroji nam mehanizirajo dela v gospodinjstvu. Pri nakupu strojev pa moramo kupiti res le to. kar potrebujemo. Na- ZDRAVJE Moj otrok sesa palec Vprašanje: »Moja hči bo stara že deset let, pa vendar še vedno vleče palec. Od vsega začetka, ko je bila še čisto majhen dojenček, je vlekla prste: sprva sredinec in prstanec. Ze tedaj smo jo hoteli odvaditi in »mo ji vsiljevali dudko. Toda to je odločno zavračala. Kasneje je prešla na palček. Eden ali drugi ji je prišel prav. Vse mogoče smo pas kušali da bi jo odvadili: od česna, popra, pelina do posebnega mazila, namenjenega posebej »palčkariem«. Toda vsa prizadevanja so bila zaman. Ko je bila dojenček je vlekla prst takrat, koje bila lačna, zaspana, danes ga pa vleče največkrat zvečer, ko se udobno namesti k televizorju ali preden zaspi. Tovarišica v šoli je opazila, da ji uide palček v usta navadno takrat, ko kakšnemu njenemu predavanju zavzeto prisluhne. Potegne ga pa tudi na kakšnem obisku, kjer se dolgočasi. Kaj je storiti? Ne moti nas toliko, da ga vleče, toda precej ima že deformirano zgornjo čeljust in zobje ji rinejo naprej. Bo prenehala sama, ali naj se obrnemo po pomoč k zdravniku. Radi bi tudi vedeli, zakaj ga pravzaprav vleče.« C. L. Kranj bavni stroški so veliki, večkrat pa so precejšnji tudi izdatki za vzdrže vanje in pogon. Za vsak stroj moramo res dobro premisliti, kako nam bo koristil. Ali res potrebujemo svoj likalni stroj, svoj pletilni stroj... Servisne službe se bodo, vsaj tako pričakujemo, v bodoče razvile še bolj. Ne le kemično čiščenje oblek in blazinjenega pohištva. umivanje oken in podobno. V razvitem svetu je že zelo dolgo v navadi prinašanje mleka na dom. kruha, dostava raznih prehrambenih artiklov po tele fonskem naročilu. prevzemanje umazanega perila na domu in vračanje opranega in polikanega in podobno. Precej pa je tudi pri nas že v navadi najemanje enega ali več obrokov hrane v prehrambenih obratih, prehrana otrok v šoli in še mnoge druge usluge. Koliko nam lahko pomeni samo domislica pekov, da ob praznikih spečejo tudi potice za prodajo in jo lahko v pekarji ali trgovini kupimo kolikor je bomo pač potrebovali za preznične dni: prihranila nam bo ogromno dela. pa še sušila se ne bo. ker je ne bo na voljo cela peka. Varujmo Zamenjajmo kopanje v kadi z elektriko s tuširanjem /H W9 Za eno kopanje v kadi potrebujemo štirikrat več tople vode kot za tuširanje. Pri kopanju v kadi porabi od 140 do 180 litrov vode, segrete na 37 stopinj Celzija, za tuširanje pa le 30 do 50 litrov. Pri kopanju v kadi torej za segrevanje vode porabimo 4,6 do 6 kilovatnih ur električne energije, pri tuširanju pa 1 do 1,6 kilovatne ure. Večni problem pri uporabi tople vode je nepotrebna izguba vode in Dr. Milena Zavrnik: »Sesanje palca je značilno za dojenčke. S tem dojenček obnavlja prijeten občutek, ki ga ima pri dojenju. Palec sesa pred spanjem, ko se za nekaj tolaži, če je utrujen, lačea in slično. Ze malo starejši dojenčki in mali otroci si po nekem lastnem ključu izberejo »ninico«. To je ponavadi krpica, svilnata ali žametna, predvsem pa mehka, voljna. Pred spanjem, če so kregani ali kako drugače žalostni, to »ninico« mečkajo, božajo in vohajo. Prav nič navdušeni niso. če jim jo operemo. Dišati mora po njih samih, kajti v njej čutijo nekaj znanega, varnega. Sesanje palca kot navada se pa lahko potegne tudi v dobo malega otroka in celo šolarja. Tokrat pa gre že za motnjo. Ne samo. da ima otrok deformiran palec in čeljust, temveč lahko nastanejo globlje, psihične travme. To pomeni, da večji otrok ali šolar želi podzavestno iz nekega določenega vzroka nazaj v dobo dojenčka. Sesanje palca mu daje psihično in fizično ugodje, poleg tega privlači pozornost staršev, ki jih to (vsaj upam) moti. Podaljšanje teh dojenčkovih navad povzročajo najbolj pogosto: [mmanjkanje ljubezni, pretirano in nelogično kreganje otroka, jubosumnost do mlajših bratov ali sester, sploh občutek zapostavljenosti pri otroku. Včasih je kriva tudi pretirana utrujenost, nesposobnost otroka, da se prilagodi novim zahtevam (na primer šola), težave v šoli. ali Če je že po naravi zelo občutljiv otrok in podobno. Vendar, kadarkoli sem v svoji dolgoletni praksi naletela na tak slučaj, so bili starši vedno brezhibni; največ, kar so upoštevali kot vzrok je bila ljubosumnost do mlajšega otroka. Pri taki navadi, če gre za malega otroka ali celo šolarja, je treba poiskati pomoč pri psihologu, verjeti mu in se držati njegovih navodil.« energije pri nastavljanju pravilne toplote vodnega curka. Ko odpremo pipe, je voda enkrat prevroča, drugič prehladna in jo moramo zato uravnavati. Pri ročnem uravnavanju teče topla voda neuporabljena in se tako razsipata energija in denar. Tc zlasti velja za tuširanje. Pri varčevanju z energijo nam jt tako v veliko pomoč termostatsk* mešalna baterija. Uporabljamo i< tako, da nastavimo na baterijsk skali želeno temperaturo in k< odpremo pipo, začne teči voda zažt lene temperature. • Nepotrebno porabo energije ir. denarja povzročajo pokvarjene pipe Ce nam iz pokvarjene pipe teče »samo« deset kapljic v minuti, je to 170 litrov tople vode na mesec. Postavimo, da je temperatura vode 5C stopinj Celzija, kar pomeni da pole* 170 litrov tople vode vsak mesec p« nepotrebnem zapravimo 8,5 kilo vatnih ur električne energije. Pravilno vzdrževanje bojlerja si cer ne vpiva dosti na smotrneiš< porabo električne energije, venda pa je zelo pomembno za varno ir pravilno delovanje bojlerja. Vodn kamen ali kotlovec, ki se nabere nt notranjem ohišju in predvsem na grelcu bojlerja povzroča, da grelec nima dobrega stika s termostatom in ga zato ne izklopi pravočasno. Nabrani kamen se včasih lomi in onesnažuje vodo, močni grelci z velikim oblogami kamna včasih šumijo, pr malin bojlerjih z velikimi oblogam se začne zapirati odtočna odprtini in voda lahko le po malem odteka al pa se odtočna odprtina popolnom zapre. Občasno je torej treba očistit kamen z grelca, vendar ne prepc gosto. Očistite ga tedaj, ko opazit kakšne motnje v delovanju. Loški malčki se zobozdravnika ne boje Otroško čebljanje je polnilo čakalnico. Otroci so risali, tovarišice so jim brale iz knjig. Nobenih solz, nobenega strahu. Pri našem zobozdravniku je lepo, so hiteli pripovedovati; poglejte, kako imamo popravljene zobe, so odpirali usta. Zobozdravnik. Beseda, ki jo mnogi povežejo s strahom in bolečino. Tudi z mano je tako. Ze čakalnica s svojstvenim vonjem po zdravilih mi nažene strah v kosti. Stol s svedri pred očmi je zame prava mučilnica. Čeprav upoštevam nasvet in skušam misliti na sto drugih reči. štejem celo liste na drevesu, ki ga vidim skozi okno. a strahu ne morem stopiti na vrat. Ko zabrni sveder, izpuhti ves moj pogum, vsi dobri nasveti mi ne pomagajo. Prešine me. bo bolelo? In če ne boli, čakam, kdaj se bo to zgodilo. Potemtakem ni čudno, da čutim že vsak droben vrtljaj. Zdravniki pravijo, da je pomembna prva izkušnja. Docela jim verjamem Deževen dan je bil, pravzaprav lilo je kot iz škafa. Natančno se ga spominjam. Po mojem zobovju je brnel sveder in zobozdravnica je za hipec pogledala skozi okno in čez ramo dejala sestri: kakšen dan! Toda le kanček nepozornosti je zadoščal, da je sveder spodletel in oplazil mojo čeljust. Tekla je kri. bolelo me je še dober teden. Boječina mi je ostala v spominu za vse življenje. Z otroki 8e je treba več pogovarjati kot delati Pri delu / otroki je pristop zelo pomemben, z njimi se je treba več pogovarjati kot delati, je razkril skrivnost svojega uspeha Boško Klarendič zobozdravnik v škofjeloškem vrtcu Najdihojca. Mirne, prijazne so bile njegove kretnje in dekletce na stolu Zobozdravnik Boško Klarendič, ki si je v nekaj mesecih dodobra pridobil naklonjenost loških malčkov, pravi, da starši ravnajo zelo napak, ko otroka kriče odvlečejo k zobozdravniku ali šele tedaj, ko ga zob že boli. Prav nič se ne bojiva zobozdravnika, sta Lepo je pri našem zobozdravniku. je zaupljivo zrlo vanj. Pogovarja se z otroki. Ko pridejo prvič, jim zobe le pregleda. Potipajo lahko sveder, si dodobra ogledajo ambulanto, da jim prostor postane domač. Nekateri potrebujejo več časa, drugi manj. Tudi po trikrat pridejo, da se sprostijo. Le tak otrok bo postal pacient, pravi dr. Klarendič. Starši včasih kričijo na otroke in jih vlečejo k zobozdravniku. Zelo napak ravnajo, otrok to doživlja kot šok. ki ga nikoli ne bo pozabil. Sele nekaj mesecev dela dr. Klarendič v škofjeloškem vrtcu Najdihojca. pa si je že dodobra pridobil naklonjenost otrok. Lepo dela, lep je. ga v svoji otroški prisrčnosti niso mogli prehvaliti malčki. Poglejte, so odpirali usta in se ponašali, kdo ima več popravljenih zob. Medicinska sestra Janja Debenec dela v ambulanti že od vsega začetka. Pravi, da se je dobro obneslo, da otroci prihajajo v skupinah. Bolje, kot če bi jih pripeljali starši. Skupinski pogum opravi svoje in največje strahopetce je sram jokati. Dvoma o zobozdravniku v vrtcu ni več Ko-so pred dobrima dvema letoma v Škof ji Loki odprli vrtec Najdihojca. r en glas zatrjevali Simona in Nataša. v katerem je dobila prostor tudi zobozdravstvena ambulanta za otroke, je bilo veliko dvomov. Malce neobičajno je bilo to. skorajda edinstveno, vsaj za Gorenjsko vemo, da noben drug vrtec nima zobozdravnika pod svojo streho. Mnogi so govorili, da je to vzgojno in pedagoško nesprejemljivo. Da mora biti vrtec prijeten in domač, da se morajo otroci v njem počutiti kot doma. Zobozdravnik pa da zato ne sodi vanj, saj se ga otroci boje in še v vrtec ne bodo prihajali radi. Vendar se je njihov dvom izkazal kot povsem neutemeljen. Celo obratno. Škofjeloški malčki se danes zobozdravnika ne boje pa zobe imajo popravljene vsi po vrsti. Kot pravi dr. Klarendič. je to za pravilno rast stalnih zob zelo pomembno. Zobozdravnik v vrtcu je prihranil staršem marsikatero uro čakanja, saj vemo. kako dolge so vrste pri naših zobozdravnikih. Tovarišice pripeljejo otroke dopoldne in starši vedo le, da ima otrok popravljene zobe. Ne nazadnje jim je prihranjeno tudi mučno dopovedovanje otroku, da ga ne bo bolelo, česar mnogi ne verjamejo. Neprecenljiva je tudi preventiva, saj zobozdravnika obiščejo vsi otroci, tudi tisti, ki imajo zdrave zobe. Starši pa smo pač taki. da otroka k zobozdravniku odvlečemo šele, ko ga nagniti zob začne boleti. Špela je navdušena poglejte, koliko zob pa nikoli nisem jc zobozdravnik, lep je. Radi bi opi še Čakalnico Razlika je že rrm lahko v vrtcu Na patah k zobozdr tistimi, ki pridejo ii nam povedale vzgoj* med tistimi, ki vrtcev, več. Prav neje opremili čakali igračami, da otroke dolgočasno in tesnot Zobozdravstven« predšolske in šolsl, okviru škofjeloške^ doma in doslej so\ 2.320 zobozdravstva ( tega 230 za šolarje\ zvrstili že vsi otroci seveda. Prednost »i obiskujejo malo i -urejeno zobovje. Ww klopi »ta prave« 0 otroke, ki niso v vrtA vključiti še otroke \ škofjeloške občine )ti jo da bodo otroki tovarišice iz Bukovju Seveda pa so \ odprte tudi za vse oi zob. Doslej so dela) torkih, poslej bcJl nedel jkih. Kolektor se obrača za soncem Kako zajeti energijo sonca, je vprašanje, s katerim se danes ukvarjajo strokovnjaki. Svet je zajela energetska kriza, sonce pa je vir neizmerne energije. Tudi po naši deželi že lahko opazite na strehah hiš kolektorje i^n*™h žarkpv. Vse več besed Je izrečenih o toplotni črpalki, obrnjenem hladilniku, ki ohlaja zrak v okolici in greje prostore v hiši. Sončna energija je vznemirila tudi Franca STROJA iz Dvorske vasi pn Begunjah. Nedavno je na streho svoje nove hiše namestil sončni kolektor, katerega posebnost je, da se obrača za soncem. Nova tehnična rešitev Topla voda je curljala v vodni zbiralnik. Topla, da bi se lahko kopal v njej. Nič posebnega, če ne hi pritekla iz sončnega kolektorja na strehi. »Pred dobro uro in pol sem ga vključil,« je pripovedoval Franc Stroj, sicer znan kot izdelovalec naprav za centralno ogrevanje hiš. V soboto, 2. ja- nuarja, ko je bil lep. sončen dan. se je 280 litrov vode. kolikor meri vodni zbiralnik, segrelo od 15 na 40 stopinj Celzija. Količina sanitarne vode^ki jo pri Strojevih porabijo v dveh dneh. Ce povemo drugače, sončni kolektor na strehi jim je tako prihranil 7.5 kilovatnih ur električne energije. »Če bi bila tudi tista nedelja po soboti sončna, bi se voda segrela še za 25 stopinj Celzija in naslednji dan še za 20 stopinj.« pravi Franc. »Tudi do 90 stopinj bi se segrela, do stotice /aradi toplotnih izgub ne bi prišla.« Kolektor, ki ga je decembra namestil na streho, je naredil sam. Sistem je poznan, pravi, bral in slišal sem o njem. Pa sem začel delati. Pred dobrim letom dni. Prvi kolektor je preizkušal na terasi. Voda se je segrela do 80 stopinj Celzija. Nato se mu je porodila zamisel, kaj če bi se kolektor obračal za soncem; izkoristek bi bil prav gotovo večji. Naredil je novega, pravzaprav tri sončne zbiralnike, vsak pa meri 1.5 kvadratnega metra. Montiral ga je na posebno vrtljivo konzolo in s pomočjo elektromotorja ga zdaj polavtomatsko obrača. Le na gumb pritisne in kolektor se obrne za soncem. Vendar bo obračanje popolnoma avtomatiziral in kolektor se bo ob določeni uri sam obrnil. Franc Stroj je izračunal, da ima vrtljivi kolektor od 30 do 40 odstotkov večji izkoristek. Dognal je torej novo tehnično rešitev, saj kakor je dejal dr. Peter Novak s strojne fakultete v Ljubljani, »mislim, da takšnega kolektorja pri nas ni« Priznani strokovnjak s področja sončne energije je Franca Stroja nedavno obiskal in dogovorila sta se. da bo kolektor poslal v Ljubljano na testiranje. Po kolektorju se pretaka voda Sestindvajsetletni Franc ske vasi nenehno snuje Kaže, da je to lastnost očetu. Kot pravi Franc, fW ce zanima, stoji mi ob stramr V Centralna v kruSn. »Nisem strokovnjak. moja plod praktičnih izkustev.« pr,, ' »Delam in delo me uči. Pri Posebnost Strojevega sončnega zbiralnika je. da ne obrača za soncem, jato je njego t izkoristek večji. Posebnost Strojevega kolektorja je tudi to. da se v njem pretaka voda. Posebnost zato. ker so pri nas kolektorji večinoma zaprtega tipa. kar pomeni, da je v njih posebna tekočina pod pritiskom, ki se uravnava v ekspanzijski posodi. Tekočina pa prenese od minus 25 do 200 stopinj Celzija. Franc Stroj pa je pri izdelavi kolektorja uporabil takoimenovani odprti sistem Prenašaler toplote s kolektorja v posebni vodni zbiralnik je voda. Ta izteče i/ kolektorja v zbiralnik, takoj ko preneha delovati črpalka za vodo. Le-1 o pa vključi diferencialni termostat, kadar je teni|>era-tura kolektorja večja ikI temperature vode \ zbiralniku. Zaradi odprtega sistema ie izkoristek kolektorja večji Povejmo to na primeru. Ko pri /aprtein sistemu ni ver sonca, se izključi termostat in preneha delovati črpalka, tekočina i/ kolektorja pa ne izteče, temveč s«- ohladi na zunanjo temperaturo Prihodnji dan gre torei \ izgubo čas. da se spet ogreje na prejšnjo teinperaturo. Pri odprtem sistemu pa roda Uti prenehali ju delovanja i/ kolektorja izteče- Ta ostane prazen in naslednji dan priteče v kolektor i/ vodnega zbiralnika že malce segreta voda kor nn šteje, neverjetno pa ija. Ze od nekdaj ga ie U\ srni razred je hodil, ko w< sončne energije malo napisan*\ nemško ali angleško, hi lahkV kaj je novega na področju ko** Vendar je za svojih šVst kolikor jih šteje, neverjetno /nan V osmi avto in pri tem uporabil motu Izučil se je za ključavnic tovarni ni dolgo zdržal Začel je na svoje, odprl J naprave za centralno ogrevanji samostojno delo mu je hliij». snu je kaj novega Z napravami za centralnu opremiti tudi kmečke hiše Pt teri kaže spregovoriti vev montira \ krušno |>eč |'n potrebna izdatna previdnost. |« izkušenost Cevi mora jo biti rm da je v peči se vedno moč peči se |>eče v razbeljeni peči iti rta nameščene tako. da voda \ njih t. Centralna kurjava v kmečkA dobro obnese, pravi Fran« Sftjj toploto tja do jutra Kmetje k; zanjo, s«- /elo pohvalijo. Kak.A krušna |h-č; poslej ogreva \x \ »hišo« \ PETKOV PORTRET aši mali prijatelji tazstava malih živali na kranj-»jmu. ki so jo v nedeljo zvečer rit. je hila izjemno doživetje iraikdo ni pričakoval, da ho tako ►žna in kvalitetna Pa se je orga-itor. Društvo gojiteljev malih di Kranj, tokrat zares potrudil (trtico društva bodo praznovali marca, zato jim je Zveza Itev malih živali Slovenije za-lla pripravo 4 republiške razsta-malih živali Vodja je bil Anton ter. predsednik kranjskega dru-Knajst društev so pritegnili iz krajev Slovenije, nekaj pri-iov so pa dobili tudi iz sosednje ■take. li bilo malo dela. Se sreča, da so pred leti na zvezi dogovorili za ie kletke, tako da je razstava mila tudi zaradi svoje enovitosti vsi kranjski prvaki, ki «1 dosegli le|>e rezultate \ poletih i/ Niša. Beograda in od drugod Največ se nas je sukalo okrog zajčkov Kakšni primerki, kakšne kože: To je treba res videti, opisati se ne da. Največ navdušenja je zagotovo požel šampion, belgijski orjak, ki menda tehta 8.30 kilograma Take zajce se pač splača rediti za meso' Pa tudi kožo imajo lepo Za pridobivanje kož. ki jih vse bolj išče modno tržišče, so najbolj iskane seveda činčile. ki so jih tudi pokazali, pa temno sivi »modri Dunajčan«. na modro se mu je prelivala dlaka Pa »nemški lisci*, za katere pravijo, da imajo najbolj okusno meso in se prav malo ukole Pri njih veljajo pri ocenjevanju pravila, kot pri čistokrvnih psih: bel. *\\viyetn<> se bo pri nas vse bolj razmahnila pasma belgijski orjak, ki i'fmežf napvčjo težo pri zajcih: tale šampion na sliki je težak 8,30-kilo k\\.'-Bma - Foto: I) I) rt. zares lepega videza. 374 golobov rJham prikazali tokrat 200 kuncev it\l ;»103 primerke kokoši. Človek, ki se 'lu m V ukvarja z eno ali drugo vrsto teh k\ fyli. ki ne spremlja takih razstav. \\fifcraj ne bi verjel, da imamo toliko o^V«t teh živali. Saj poznamo kokoši. lalVfJino rekli, in pomislimo pri tem na X(! f4>tavnega rjavega petelina, ki se A tP v repu zamolklo svetijo zelena I rdeča peresa, da se kar spreminja, i kokoši, rjave in bele. toda s tem je Pri golobih smo vajeni sivih belih, zajci pa. saj veste, kakšne o: sive, rjavkaste, včasih smo i angorce. tiste, ki so rdeče li in so jim naše mame pulile ko za takrat imenitne angorske e. ki so bile takoj po vojni naša a moda«, ustimo šalo ob strani. Tisti, ki se te reči ne spozna, je ob tej vi lahko spoznal veliko nove-Organizatorji so se potrudili, da nam predstavili med številnimi mi tudi avtohtono štajerske) ičasto kokoš, ki so jo avstrijski pjniki ocenili za šampiona, pa novo iako kokoš, ki bo. kot kaže, tudi enitila naše perutninarstvo. ive kokoši »v copatah«, »kome«, nemo japonsko raco pa IjlepAe primerke zlatih fazanov pri m iz Komende, ki so bili tudi jen jeni z oceno »šampion«. Tu so tudi redke pegatke. ki s svojim m odganjajo skobce, orle. Golobov je bilo največ. Ameriških ;ov. ki jih rede za dietno rano in ki dosežejo težo tudi po m. pa indijanerjev. belih, rjavih z znamenito rdečo HV^robo okoli oči. da zares sporni- 1*E na indijanske toteme; pa ivčki lastovičarji. ki se postavljajo U* širokimi repi. pa golobi lasuljarji \Jj so postopali po kletkah kot , anir jne pariške damice. vse v krznu, imiv je tudi sivo našopirjeni slo-lurAuki beloglavček. pa pavček. ki l*V,aplesuje in se nosi kot španska Mt\ frsalka bolera. No. veliko je bilo "W^Bobov pismonoš. med njimi tudi t> J* »t« črna črta se mu mora peljati točno po sredi hrbta, na bedrih pa mora imeti najmanj po sedem črnih lis. ločenih vsaksebi. Hes ni kar tako vzgojiti prave sorte. Vrsta izredno lepih »francoskih srebrecov« je bila tu pa »francoskih ovnačev« s tisto grbo za vratom pa dolgimi, visečimi uhlji. Pravijo, da morajo ušesa skupaj meriti najmanj 38 centimetrov. Izredno lepi so bili »krznarji«. črno rjavi kunci, pa »havane«. ki so dobili ime po tobaku, ker je njihova dlaka prav tako rjava. Še bi lahko naštevali. Marsikomu se je znova porodila želja, da bi, tako kot včasih, doma napravil zajčnico in se lotil vzreje. Možnosti dobiti nove, boljše pasme, take ali take. je danes res veliko. Ob razstavi so izdali tudi katalog, v katerem najdemo vsa imena razstavijalcev z naslovi da se lahko obrnemo nanje in povprašamo, če se da dobiti ta ali oni primerek. Ta razstava je za večji razvoj gojenja malih živali na Gorenjskem prav gotovo velikega pomena. Morda smo jo le premalo reklamirali, zato ni bilo toliko obiska, kot ga je zaslužila. Toda zagotovo je ne zamudite prihodnjič! Morda še to. da tudi naše gospodarstvo vse bolj spoznava pomen gojenja malih živali. Šešir Skofja Loka je pred dobrimi štirinajstimi dnevi podpisal samoupravni sporazum o sodelovanju z Društvom gojiteljev malih živali Kranj. Prvi primer v Jugoslaviji! IBI Kranj je z vsem razumevanjem priskočil na pomoč organizatorjem razstave in prevzel pokroviteljstvo. Nekaj denarja so za pripravo razstave dobili tudi od dedka Mraza, ki so mu ob novem letu posodili nekaj ptic in zajčkov, da je z njimi na sejmu razveselil otročaje. Zagotovo pa bi potrebovali še kakšno pomoč od kod drugod. Priprava tako kvalitetne razstave ni majhna reč! D. Dolenc l. Pavle Kobilica Minulo nedeljo je že pet indva iset ič sodeloval na dražgoških prireditvah Tokrat je ekipa radovljiških teritorialcev. za katero je tekmoval na patrolnem smučarskem prvenstvi! enot teritorialne obrambe, dosegla drugo mesto. Domov. \ Zgornje Gorje, je prinesel novo priznanje za športne dosežke V omari, kjer hrani številne diplome, plakete, medalje in pokale, se sveti nova medalja Pavle Kobilica, nekdanji član državne reprezentance smučarjev tekačev, ima za seboj dolgo tekmovalno pot Nanjo je stopil v zgodn ji mladost i Pokojni Lovro Žemva. ki je bil do nedavnega ves predan spodbujan ju razvoja teka na smučeh, ga je navdušil za ta šport Od 1954. leta. koje hodil v tretji razred in zmagal na med razrednem prvenstvu, se ne loči od tekaških smuči. Shodil je na starih, močno obrabljenih smučeh Sleherni prosti trenutek si jih je prii>el na noge Nad tekom je bil tako navdušen, da je v bližini svojega doma sam pripravil tekmovanje Tekačem, med njimi so bili poznejši državni repre/entantje Marjan Jakopič, Filip Kalan in Franc Zupan, je kar z mamino budilko meril čas. za nagrade pa jim je podelil svinčnike iii radirke ki jih je kupil * skromnimi prihranki Potlej so prišli na vrsto resni treningi pri domačem telovadnem društvu Partizan in prave tekme. Se osnovnošolec je uspešno nastopal na gorenjskih in republiških prvenstvih mladincev Komaj |>etnajstleten je postal član državne reprezentance Na prvi tekmi v tujini, se spominja Pavle, je zaradi hude- treme skoraj pozabil teči. Da je znal in mogel teči. potrjujejo njegovi poznejši rezultati; osvojil je naslov državnega mladinskega prvaka, trikrat zapored je bil drugi med mladinci, kot prvi iz. Gonj pa je po dolgih letih zrasel v člana državne reprezentance. V njej je tekmoval celih dvanajst let. veliko tudi širom po tujini. Za reprezentanco Jugoslavije je zadnjič nastopil 1971) leta na svetovnem prvenstvu na Češkoslovaškem Tekaških smuči ni odložil v kot Odtlej obiskuje razna tekmovanja, zadnja leta predvsem množične rekreacijske prireditve. S smučarskim tekom je povezan z vsem srcem tudi kot trener mladih gorjanskih tekačev Po smrti njegovega smučarskega učitelja Zemve ga čaka na tem področju še zahtevnejše delo. »Tek na smučeh.<■ pravi Pavle Kobilica, »zahteva veliko moči, volje in vztrajnosti.« Njemu, ki se je izučil za ključavničarja in je vse doslej delal kot sekač v gozdu, da bi bil čim bližje naravi in priljubljenemu športu, prav gotovo ne manjka ničesar tega Besedilo in slika: Stojali Saje TURISTIČNA STANOVANJA ČUFARJEVIH Zasebniki oddajajo apartmaje \ tNem&ki lisec*, bel zajec s črnimi lisami, doseže 5, 6 kilogramov, iskan je t|Ppa tudi za krzno. Zanj veljajo tista pravila o črti po sredi hrbta in pikah bedrih pri ocenjei letos lahko nastopilo v vseh treh disciplinah nad 1000 nastopajočih l.e pomanjkanje .-nega tare organizatorje Vendar ne obupujejo, kljub temu, da je sedaj največja skrb pri pripravi tekaške proge v Kranju Teki in sankanje bodo namreč že 21 januarja popoldne. Teki bodo v Kranju, sankanje pa v Dovjem Tekme v veleslalomu bodo 23, in 24. januarja v Mojstrani. Vsaj tu ni skrtii. da bi sneg skopnel. Po nekaj letih se občinske sindikalne igre v sankaniu m veleslalomu selijo iz Martuljka v Moj strano, teki pa bodo predvidoma v Kranju Pokrovitelj letošnjih jubilejnih petnajstih iger je skupščina občine Kranj Glede odpovedi tekov in sankanja bodo organizatorji to tekmovanje odpovedali v ponedeljek, oziroma jih prestavili na drug teren. Zadnji rok prijav je 18. januar in ta dan bo v mali dvorani občinskega sindikata tudi žrebanje Slovesna razglasitev in podelitev priznanj bo 27. januarja v delavskem domu ob 17 uri -dh KRANJ - DRUGI STUCINOV KRONOMETER - Na drugem Stucinovem kronometru. smučarskem teku na 1200 metrov dolgi progi, je v Hrastjah nastopilo nad tristo tekačev in tekačic. Športno društvo ■Jakob Stitan Hrastje-Prebačevo je vzorno pripravilo dve smučini. Pogoji za tek so bih odlični in za vse enaki. Najhitrejši je bil vojak V P Kranj 1098 Ivo Carman. kije z 2:54,03 dosegel tudi najhitrejši čas med vsemi nastopajočimi. Na lanskem prvem teku je bil z 2:58 najhitrejši Maks Jelene iz Dražgoš. Zmagovalci - pionirke letnik 1967 in mlajši: Rečmk (Pohorje) 4:14,92; pionirji letnik 1967 in mlajši: Velepec (Dol) 3:22,01; mladinci letnik 1961-66: Vodnik (Dol) 3:12,081 člani letnik 1932- 41: Dežman (Preddvor) 3:32,41; člani letnik 1931 in mlajši: Pavčič (Ljubljana) 3:35.14; člani letnik 1951 m mlajši: Carman (VP Kranj) 2:54,03; člani letnik 1942-50: Premaže (Dol) 3:15,89; članice 50 let in mlajše: Vkmar (Smlednik) 4:47.07; članice letnik 1951 in mlajše: Premože(Dol) 4:04.32. (tekst in foto- D Humer) Vabljeni na Sr?dnjo Dobravo pri Kropi Patruljni tek v Žagarjev spomin Srednia Dobrava pri Kropi - Narodnega heroja Staneta Žagarja, rojenega v žagi pri Bovcu, učitelja na Dobravi pri Kropi med letoma 1923 in 1940, komunista od leta 1931 dalje, organizatorja gorenjske vstaje in člana vodstva slovenske partije ter partizanstva, ni treba posebej predstavljati. Poznamo ga in vemo. da je padel 27. marca 1942 pri Planici nad Crn-grobom. Leta 1951 je bit proglašen za narodnega heroja. V soboto, 30. Januarji, ob devetih dopoldne se bo na Srednji Dobravi pri Kropi začel že drugi tek patrulj v spomin Staneta Žagarja, ki ga pod pokroviteljstvom Plamena iz Krope prirejajo organizacije borcev in športnikov iz lipniške doline. Namen tekmovanja je obujati tradicije NOB, jih prenašati na mlade in krepiti obrambno pripravljenost. Patrulja lahko šteje tri člane, kategorij pa je več glede rta skupno starost. Kategorije so naslednje: A-moške patrulje do 45 let skupne starosti (šolarji). B-ženske patrulje do 45 let skupne staro- sti (šolarke) - oboji tečejo na 8 kilometrov, C-moške patrulje do 90 let skupne starosti, D-moške patrulje od 90 do 140 let skupne starosti, E-moške patrulje nad 140 let skupne starosti, F-ženske patrulje do 75 let skupne starosti. G-ženske patrulje nad 75 let skupne starosti (vse omenjene kategorije tečejo na 15 kilometrov) in H-Mtrulje v uniformah (JLA. TO. UJV. CZ, lovci, gasilci. NZ) tečejo s terenskimi smučmi na 8 kilometrov. Progi ne bosta imeli večjih vzponov in spustov. Start nina za odrasle je 100 in za šolsko mladino 50 dinarjev, plača se pa ob Krevzemu startne številke. Organizator o poskrbel za okrepčilo, pomoč in varnost. Zadnji rok prijave je 29. januar na naslov TVD Partizan Podnart. telefon (064) 70-422. Kasneje prijavljene patrulje bodo startale na koncu svoje skupine. Organizatorji in pokrovitelj vabijo k številni udeležbi. Objavljamo tudi prijavnico za tek pa '™U! C.Rozman r Šah-< Člansko in pionirsko prvenstvo Kranj - Šahovska zveza Gorenjske vabi na člansko gorenjsko prvenstvo v šahu za leto 1982, ki bo med 15. januarjem (danes) in 19. februarjem v prostorih Šahovskega društva Kranj na Prešernovi 11. 1. nadstropje. Tehnično izvedbo prvenstva so prevzeli Kranjčani. Igralna dneva bosta torek in petek med 17. in 21 uro. prekinjene in preložene partije pa se bodo igrale dan kasneje (sreda, sobota) ob 17. uri. Prijave bodo sprejemali in žrebali danes ob 17. uri! Šahovska zveza Gorenjske pa or-gnizira tudi moštveno pionirsko šahovsko prvenstvo za leto 1982. ki se bo začelo jutri. 16. januarja ob devetih dopoldne v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Za izvedbo prvenstva skrbi Sahovako društvo Tržič. Vsako moštvo mora prinesti na tekmovanje dva šaha in dve šahovski uri. V. P. PRIJAVNICA na drugi smučarski tek patrulj Staneta Žagarja, ki bo v soboto 30. 1. 1982 ob 9. uri na Dobravi pri Kropi (dom krajevne skupnosti). Ime in priimek članov patrulje leto rojstva organizacija društvo, klub kategoriji patrulje l. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 15 JAHUA^ Železnica bližja smučiš^ Bohinjska Bistrica - Že lani so pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana načrtovali, da bi smučarji, ki prihajajo z »belim« vlakom na smučišče Kohle. kar najvarneje in najhitreje prišli od železniške postaje do smučišča. S smučarskim vlakom do Bohinjske Bistrice potuje vsako leto več smučarjev, ki so se odločili za udobnejši in cenejši prevoz na smučišče. Železniško gospodarstvo je tako že razširilo tir ter ga podaljšalo do predora, prav tako so zgradili tudi peron, da bi smučarji laže izstopali in vstopali. Z velikim razumevanjem radovljiške samoupravne stanovanjske skupnosti in krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica so odkupili dotrajan objekt Rodico nasproti železniške postaje, ga prenovili in bo tako zdaj spet služil svojemu namenu. V Rodici bodo stanovalci in vse železniške delavnice, v izpraznjeni železniški postaji pa nameravajo urediti obrat za razdeljevanje enolončnic in drugih jedi ter garderobo za smučarje. Beli vlaki bodo tako ustavljali tik pred predorom, izstopanje in vstopanje bo lažje zaradi dvignjenega perona, med tiroma pa bo varovalna ograja. Peron bo s kovinskim stopniščem, tako kot pod Krvavcem, povezan z nivojem ceste Bohinjska DedekJMraz v domu oskrbovancev Radovljica — Ze tretjič v zadnjih letih, ob izteku leta. se ie nad sto oskrbovancev Doma dr. Janka Benedika v Radovljici zbralo na novoletnem srečanju, ki so jim ga pripravili delavci doma skupaj s folklorno skupino in upokojenskim zborom z Bleda. Po kulturnem programu, ki je navdušil vse navzoče, je prijetno presenečene starostnike obiskal dedek Mraz in jim, vsakemu posebej, podelil lepa darilca. Po skupni večerji, ki je bila svečanemu vzdušju primerna, se je nadaljevala zabava s plesom ob zvokih harmonike neutrudnega Franca Mandeljca, ki je glavni organizator blejske folklore in tudi obiskov v Domu dr. Janka Benedika. Kljub visokim letom so se oskrbovanci kar živahno zavrteli. Veselje je trajalo do poznih večernih ur. Vsi oskrbovanci so bili zelo hvaležni organizatorjem za prelep večer, poln na-rodnin plesov in pesmi, ki jim vsi oskrbovanci najraje prisluhnejo. JR Bistrica-Skofja Loka ali y kom smučišč. Na tem platoji bi pozneje zgradili tudi poknj za shranjevanje prtljage in Vsekakor izredno dobmd^ črti železniškega gqJ prav zato, ker računamo not zervne dele, da nam bodk 1 segljivi vsak trenutek. T (M pa smo se ušteli. T KOZA JE ZA KOTO! Strašanska televizijska k lama je za prodajo kož jrA in ni kaj, kar zabavna. AVI prašiček hudo zardi, ko ga i če jo. A zdi se nam, da J prikupni prašiček zardi ie A radi nečesa. Bralec iz Kokre nam je n razburjen prinesel račun za 1 kupljeno svinjsko kožo. 1 kožo, kilogramov sedem, k A bil natanko 112,00 dinarjei * dobrih enajst jurjev! Jezno « pripomnil, da so nekoč s hA ' I_ jr_ ti LI_____.•_ JI_ L.___ • T plačali klavca in še kup dW stroškov, danes pa KOTO |2 kupuje po tako sramotno ceni. Koža pa strašno na svoji ceni tedaj, ko oblečemo — tedaj je svinjsko zasoljen! Naš bralec s temi enajto* jurji domala ni mogel pnM niti avtobusa, kaj šele, da bi} pripeljal z avtomobilom, j?«} zumljivo je, da jo bo prihoM raje zakopal na vrtu aUfi daril, kot pa da bi si napn s prodajo ie dodatne stnikt Zaradi odkupne cene pni lagamo, da KOTO malce sprt meni svojo reklamo. Naj pn šiček najprej zardi zanu sramu, nato pa naj zaradi hx pozeleni in posivi. Bo tako .V najbolj prav in ne bomo moft govoriti, da reklama hudo x vaja . . . a^ami PETEK, 15 JANUARJA 1982 RADIO, KRIŽANKA 13.STRAN GLAS RADIJSKI SPORED SOBOTA, lt. JAN. Prvi program 4 30 Jutranji program - glas ba ■ 4.50 Dnevni koledar 5.30 Prva jutranja kronika obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija - 6 46 Prometne informacije 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.00 Druga jutranja kronika -7.25 Iz naiih sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pionirski tednik - 9.06 Prome-nadni koncert - 9.45 Zapojmo pesem Mladinski zbor Glasbene matice - Trst 10.06 Panorama lahke glasbe - 10 40 Svetovna reportaža 11.06 Pojo amaterski zbori 11.30 Pogovor s poslušalci 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 Iz naAih krajev - Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . M.05 Kulturna panorama - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in za bavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik (prenaAa tudi II program) - 19.25 Obvestila m zabavna glasba 19. .35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Oddaja za Slovence in tujem - 23.05 Lirični utrinki - 2.1.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30-13.00 Sobota na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu - 13.06 Srečanja re poblik m pokrajin - 14.30 Iz naših sporedov - 19.25 Sport in glasba 21.15 Pol ure za chanson - 21.45 SOS - V soboto obujamo spomine -22.45 Zrcalo dneva 22.56-23.00 Glasba za konec programa NEDELJA, 17. JAN. Prvi program 5.00 Jutranji program glasba - 6 15 Danes je nedelja - Rekreacija - 7.00 Jutranja kronika - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki -8.07 Radijska igra za otroke -Ruska narodna: Na ftčukino zapoved - Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizva-lalce - 14.06 Humoreska tega tedna - Ježek: Napačna diagnoza - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.65 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene opeme melodije - 17.50 Zabavna radijska igra Frane Puntar Pulover (premiera) -Na zgomji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.36 Lahko noč. otroci 19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih Skupni program JRT - Skopja - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30-13 00 Nedelja na valu 202 - 12.30 Opoldanski poročevalec - 13.00 Na levem in desnem kanakf - sport, glasba in še kaj - 19.30 Stereora-ma - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz franco-ake diskoteke 21.45 Radio .Student na našem valu - 22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 18. JAN. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 4.50 Dnevni koledar - 5.20 Rekreacija 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila 6.10 Prometne informacije 6.45 Prometne informacije (Koper. Maribor) - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.25 Iz naših sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Rin-garaja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate - 1135 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13 00 Iz naših krajev - Iz naAih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki m odmevi (prenaAa tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo (Glasba neuvrščenih dežel) (3) - 18.25 Zvočni si- Kali - 19.25 Obvestila in za-vna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naAe diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nem.Ači-ni in angleščini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.O5 Nočni program - glasba Drugi program 7.30-13.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00-19.00 Na levem in desnem kanalu - 13.10 Ponedeljkov križemkraž - 14.30 Iz naAih sporedov - 15.00 Dogodki in odmevi (prenos I. programa) - 19.25 Stereora-ma - 20.00 Jazz na II. programu - Mel Lewis in prijatelji - david Liebman - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa TOREK, 19. JAN. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Prva jutranja kronika -obvestila - 6.10 Prometne razmere - 6.20 Rekreacija -6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.25 Iz naAih sporedov 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za Šolarje - 8.35 Iz glasbenih ftol Glasbana Aola Vič-Rudnik 9.05 Glasbena matineja 10.06 Rezervirano za .. . 11.05 Ali poznate - 11.35 NaAe pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naAih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V korak z mladimi 15.00 Dogodki in odmevi (prenaAa tudi II. program) -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in aansambli JRT - 21.05 Od premiere do premiere -Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nem- RADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: IgjOO Domače aktualnosti obvestila - 16 .30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - 17 20 Nafti od mevi - čestitke ali Izbor do mače glasbe Torek: IftflO Domače aktualnosti obvestila - 16..30 Oddaia za mlade Morda vas bo zani malo 17.20 Delegati spraftu Oddaja o NNNP - čestitke Sreda: 16 00 Domače aktualnosti obvestila - 16 30 Stop zelena lu<' Morda vas bo zanimalo - Čestitke Četrtek: \MM Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Nafte zrcalo -Morda vas bo zanimalo 17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.:J0 Kulturna snovanja Morda vas bo zanimalo 17.20 Nafti odmevi ("'estitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16 30 Kam danes in lutri Jugoton vam pred stavlja - Morda vas bo zanimalo 17 U) Našj odmevi Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših do godkov iz pretekosti - Nedeljska kronika obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanimalo ftčini in angleščini 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Filmska glasba 23.05 Lirični utrinki - 23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 13.00-19.00 Na levem in desnem kanalu - 19.25 Ste-reorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 v živo ... - 22.15 Blues 2 oddaja - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 do 23 00 Glasba za konec programa SREDA, 20. JAN. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 5.30 Prva jutranja kronika obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.45 Prometne informacije (Koper. Maribor) - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.25 Iz naAih sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaAko 9.05 Glasbena matineja 10.06 Rezervirano za . . . -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11..35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.:tf) Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -Angleška ljudska glasba (III.) - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naAih krajev - Iz naAih sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Raz mišljamo, ugotavljamo 14.25 NaAi posluAalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -' 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 NaA gost - 18:30 Odskočna deska - Lidija Stan-kovič - klavir - 19.25 Obvesti la in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija 20.00 Posnetek javnega koncerta zmagovitih zborov na tekmovanju amaterski zbori nred mikrofonom v Škofij Loki 11.12. - 21..30 Jan Sibelius: Voces intimae za godalni kvartet Igra Ljubljanski godalni kvartet 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utnnki - 23 10 Jazz pred polnočjo - Grupa Galaxy -Volker Kriegel - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -14.30 Iz naAih sporedov -15.00 Dogodki in odmevi -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa ČETRTEK, 21. JAN. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Prva jutranja kronika -obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija -6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.25 Iz naAih sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladina poje - 9.06 Glasbena matineja - (Klgar, Ravnik. Glier, Villa, Lobos, Svara) 10.05 Rezervirano za . . . 11.05 Ali poznate (transkripcije Sergeja Rahmaninova za klavir) - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam .... - 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce Skerjanc: Con-certino za klavir in godala 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutn - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Lokalne radijske g»staje se vključujejo - 18.35 lovenske narodne v priredbah Janka Ravnika in Danila Svare 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Portreti v besedi - IV Erazem Rotterdamski - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glas ba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glashe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Na levem in desnem kanalu - 13.10 Za mlade radovedneže - 14.30 Iz naših sporedov - 15.00 Dogodki in odmevi - (prenos I. programa) - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza - 22. Mednarodni festival jazza »Ljubljana - 8.« - 9. oddaja: Bettv Carter (I. del) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba'*h konec programa PETEK, 22. JAN. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 5.20 Rekreacija - 5.30 Prva jutranja kronika obvestila - 6.10 Prometne in formacije 6.45 Prometne informacije (Koper, Maribor) -6.50 Dobro jutro! otroci! -7.00 Druga jutranja kronika - 7.25 Iz naših sporedov - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - 8.35 OtroAke igre -Potovanje okrog sveta - 8.50 Nafti umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . - 11.05 Ali poznate -11..35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov m narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Skladatelj Jakov Gotovac sredi življenja ... - 14.25 NaAi posluAalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00- 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci : 19.45 Minute z Blej skim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemAčini in angleščini - 22.25 Iz naAih sporedov 22.30 Radi ste jih poslušali 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni magazin - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -14.30 Iz naAih sporedov -19.25 Stereorama - 20.00 Stop - pops 20 - 21.30 Glasbeni I casino - 22.15 Popularna countrv glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55-23.00 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA MmU i Uadov Pripomoček opa»an|i l.crka grške abecede Nasprotje prakse Neodločer lild pri sahu Največji grtkl otok Popevka-HedlepovIC Trebula losi alebra v arhliek iena, ki |l |e umrl Fr. dramatik ip. rodu (Femando) Pretvornik električne napetosti Ruski •llkar. krajlnar Ugleden pomik Zlmbabveja filozof (Georg) Sreditče romunske Moldavije Reka na Peloponezi (Evrotas) Vodna ilval s kleščami Zele/n. proga 01. mesto Ep.r. Rešitve pošljite do srede, 20. januarja do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke /. dne 8. januarja: kalomei, onzaba. linares, K/.. Lino. Skofja, platnu. razg<«5ka bitka. <.r<>. •Jean. kas. Prejeli smo 205 rešitev. Izžrebani so bili: I nagrada (250 din I prejme Glavač Veronika. Jama 19. 64211 Mavčiče, 2 nagrada (150 din) prejme Glava« Marija. Planina 14. «4000 Kram i nagrada 1120 din) prejme Meitelj Pavla. Gozd Martuljek 57. 64282 Gozd Martuljek, ostalih 7 nagrad po (100 din) prejmejo Viaele Jagoda, Mencingerjeva 39. 61000 Ljubljana. Frantar Mirjam. Goaposvetaka 13. 64000 Kram. Kropar Andreja. Zg. Brnik 52. 64207 Cerklje. Grajzar Marjan. Partizanska pot 12- A. 64000 Kranj. Perne Andrej. Mlakarjeva 24. 64000 K ran i Grajzar Jure. Partizanska pot 12-A. «4000 Kranj. Skarahot Olga. Titov irg6.64220ftkofja I .oka. ZAHVALA Minilo je leto, odkar te ni več med nami. nad vse dobri in ljubeči mož JANKO ŠKOFIC Strla te je krivična usoda in asfalt. Nisi mogel žrtvovati zadnjih moči, da bi pometal asfalt za slabo vzgojenimi. Raje si se umaknil v tihi dom, kjer ni več krivice tega sveta. Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi pomagali v težkih trenutkih, mi izrekli sožalie, darovali cvetje in pomoč ter ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala za ganljiv govor predsedniku ZB tov. Sternu in pevcem za žalostinke, posebno za pesem »Triglav moj dom«, ki si ga tako ljubil in se tolikokrat povzpel na njegove vrhove. Hvala dobrim prijateljem za obiske na njegovem grobu in celoletno darovanje lepega (vetja Vsem še enkrat lepa hvala za vse, kar ste dobrega storili in se ga spominjate. Nikoli te ne bomo pozabili ZALUJOĆA: žena Kati, Milenka inNevenka Breg pri Žirovnici, Celje, 12. januarja 1982 ZAHVALA Letalska nesreča nam je iztrgala naSi nepozabni MAJDO inŠPELO REBOLJ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali in ju v tako velikem številu spremili v prerani grob. Hvala vsem za prelepo cvetje ter pismeno in ustno izražena sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni strokovnjakom Instituta za sodno medicino in Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, SO Kranj, Kompasu, OS Simon Jenko, zlasti Špelinim iti Jakovim sošolcem, PK Triglav, TOZD ZP Kranj, ZD Kranj, govornikom za tople tolažilne besede, pevcem za občuteno zapete pesmi, kranjskim godbenikom in gospodom duhovnikom za pogrebni obred. HVALEŽNI REBOLJEVI in OREHARJEVI Kranj, 11. januarja 1982 O Lr A S14.STRAN. TELEVIZIJA. KINO PETEK, 15 JANUAR TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 1C. JAN. 800 Poročila 8.05 Potova nje Akrata S pa nč kolina. češ ka riaana aerija 8 15 Cici ban. dober dan: Mali čarovnik in snežinke - 8.30 ZBIS -S Mramor: Pa ne le to leto -8.45 lelenček otroška aerija TV Zagreb 9.15 Pustolov Sčina. otroška aerija TV Beograd 9 45 Zgodovina letal stva. francoska aerija - 10.35 Po aledeh napredka - 11.05 Jedrska revolucija: Atom-ta neznanka - 1135 Dokumentarna oddaja 12.15 Kitzbuhel: Smuk za moške, prenos (do 13.45/14.00> 15.40 Poročila 15 46 Naš kraj 16.00 Košarka Bosna Cibona, prenos v odmoru . -17.30 Mladinski film - 19.05 Zlata ptica - 1001 Noč Zgodba o romarju in starki -19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 1930 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 TV križanka - 21.40 Zrcalo tedna - 21.56 Zadnji človek, ameriški film - 23.25 Poročila V češkem filmu Deklica • školjko bomo »poznali trinajstletno Vendulo, ki mora skrbeti za tri bratce različnih očetov, mati pa je alkoholičarka. Reiiaer Jiri i Svoboda se je filma temeljito lotil. V času priprav je obiskal številne družine ter spoznal veliko hujših tragedij kot jo predstavlja Deklica s školjko. Junak ameriškega znanstvenofantastičnega filma Zadnji človek je zdravnik (Charlton Heston). ki uspe najti cepivo proti bakterijam. Te so dobesedno zdesetkale človeštvo. Z zdravilom skuša pomagati tudi redkim preživelim, pri tem pa ga ovirajo »bitja teme*. Film je dokaj prepričljii in postavlja vprašanje o pozitivnosti razvoja znanosti in tehnologije, ki ni ijedno najbolj pametno uporabljen. Oddajniki II.TV mreže: 16.10 Snežna kraljica, 1. del predstave za otroke - 17.10 Vroči veter, ponovitev nadaljevanke - 18.10 »Ribja čorba«, zabavno glasbena oddaja 19.00 Madrid: Žreba nje za svetovno prvenstvo v nogometu EVR. - 19.30 TV dnevnik 20.00 TV kaseta Z lat ko Peiakovič 20.30 Pesniško gledališče 21 06 Poročila 21 10 Vidiki, dokumen tarna aerija - 21.55 Športna sobota - 22 15 Izziv novega, dokumentarna seriia ido 23.00) NEDELJA, 17. JAN. 9.25 Poročila 9.30 Ziv žav. otroška matineja - 10.20 Propagandna oddaja 10.25 Kitzbuhel: Slalom za moške, prenos 1 teka - 11.45 S. Za ninovič: Ko sem bil vojak, nadaljevanka T V Beograd -12.10 TV kažipot 12 30 Cez tri gore: Vokalni oktet Mar-les - 12.55 Kitzbuhel: Slalom za moške, prenos 2 teka -14.00 Poročila (do 14.06) 15.40 Terese Raquin. fran-coaki film - 17.25 Poročila -17.30 625 - 18.00 Športna poročila - 18.15 Sestanek v nebotičniku - 19.00 Risanka -19.22 T V in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 D Mihajlovič - R Grl* -S. Karanovič Petrijin venec nadaljevanka TV Beograd -20.56 Banja Luka. dokumentarna oddaja - 21.30 Športni pregled 22.00 Poročila Film T bere se Racjuin predstavlja zadnji veliki uspeh režiserja Marcela Carneja, avtorja cele vrste snet po romanu Emila Zolaja, pripoveduje napeto zgtxibo o ženi boiehnega moža, ki najde korenjaškega ljubimca. Mož jima je odveč, zato se ga znebita; »nesrečno« pade z drvečega vlaka. Sodišče ne more dokazati krivde, toda ljubimca izsiljuje nek mornar. Njuno življenje postaja vse težje. V glavnih vlogah nastopata Simone Signoret m Raf Vallone. Oddajniki II. TV mrete: 17.30 Ravne. Odbojka Fuži-nar Paloma Branik ž. 'prenos, po koncu ev. vključitev v Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ca s jazza - 21.06 Včeraj, danes, jutri - 21.20 H. Fallada: Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka (do 22.15) TV Zagreb I. program 9.50 Poročila 1000 Otroška matineja - 11.00 Zgodbe iz gozda - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Zdravje, izobraž. oddaja - 13.30 Zumberak-Gor janci. izobraževalna oddaja 14.30 Kritična točka - 15.00 Vesolje, dok serija - 16.00 Vračanje v OZ. mlad film -17.25 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik 20.00 Petrijin venec 21.00 Veliko jih je že odšlo, dokumentarna reportaža - 21.30 Športni pregled 22 00 TV dnevnik PONEDELJEK, 18. JAN. 16.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.00 Poročila 17.06 Zgodovina letalstva, francoska aerija - 18.00 Delegatski vodnik: Bistvo delegatskega sistema - 18.20 Zobozdravstvo: Pričakujoča mati — predšolski otrok -18.30 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 V Radovič: Jakov objema trnje, drama TV Titograd 21.15 Kulturne diagonale - 22.00 V znamenju Uredništvo izobraževalnih oddaj , je pripravilo s -stidelovanjem dr. Zorana A rneža štiri kratke oddaje iz zobozdravstva. Današnja govori o pričakujoči materi in predšolskem otroku, druga bo namenjena skrbi za ustno higieno pri šolarju, tretja problemom, s katerimi se srečujejo odrasli, zadnja pa starejšim. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17 45 Zgodbe po Shakespeareju 18.00 Deček Skok, otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18 45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 A D vorak: Simfonija Iz novega sveta - 22.05 Priča zgodovine. dokumentarna oddaja (do 22.30) TV Zagreb I. program: 10.00 Poročila 10.06 Počitniški spored za dijake - 13.25 TV v šoli: TV koledar. Ri- sanka. Ob Krki navzdol. Ptičje strašilo - otroška serija. Znanost in mi - 15.35 Trinajstletniki - 16.05 Velika predstava na morskem dnu tdo 16.20) 17.40 Poročila 17.45 Zgodbe po Shakespeareju - 18.00 Deček Skok 18.15 TV koledar 18 25 Kronika občine Varaždin -18.45 Mladinski studio - 19.30 TV dnevnik 2000 B Di-mitrovski: Stojče. drama TV Skopje - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 22.06 Dokumentarni film 22 20TV dnevnik TOREK, 19. JAN 17.15 Poročila 17.20 Potovanje škrata Spančkolina. češka risana serija - 17.30 Ciganski napevi - 18.00 Pisani svet: Ptiči - 18.30 Obzornik-- 18.45 Mostovi—Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Soočanja - 21.05 F. C. Weiskopf: Slovo od miru. zadnji del vzhodnonemške nadaljevanke - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.46 Pustolovščina, otroška aerija - 18.15 Branje 18.45 Zabavna med igra - 19.30 TV dnevnik -20.00 Koncert narodne glasbe - 20.45 Noč slovenskega naroda, dokumentarna oddaja - 21.30 Zagrebška panorama - 21.45 Izviri (do 22.15) TV Zagreb I. program: 10.00 Poročila - 10.06 Počitniški spored za dijake - 13.25 TV v šoli: TV koledar, Risanka, Dnevnik 10, Ptičje strašilo — otroška serija -14.20 Trinajstletniki - 14.50 Velika predstava na dnu morja (do 15.06) - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Zabavna medigra 19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču — notranjepolitična oddaja - 2050 Valentinu, angleški film - 22.50 TV dnevnik SREDA, 20. JAN. 9.55 Badgastein: Slalom za ženske, prenos 1 teka (do 11.15-30) - 12.20 Propagandna oddaja - 12.25 Badgestein: Slalom za ženske prenos 2. teka (do 13.30/45) - 16.05 Propagandna oddaja - 16.10 Slalom za ženske, posnetek iz Badgasteina - 17.20 Poročila - 17.25 Ciciban dober dan: Glina - 17.40 Padla z neba. češka otroška serija - 18.10 Pozdravljena. Makedonija -18.30 Obzornik 18.45 Za pesmijo v Vrbnik, oddaja TV Zagreb - 19.05 Risanka 19 24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19 55 Vreme - 20.00 Film tedna: Rejeanne Pado-v: ni, kanadski Film - 21.30 Miniature: Jiri Anderle -21.40 V znamenju V kanadskem filmu Rejeanne Padovani ne gre toliko za boj med razredi kot za razkrinkanje meščanske moči, ki zmore prikriti celo umor. Zgodba se odvija v vili poslovnega veljaka Padovanija, kjer praznujejo začetek graanie avto ceste, v spodnjem nadstropju pa strežniki in drugo osebje komentirajo dogodek. V vilo pride tudi bivša Padovanijeva žena Rejeanne, ki se pogaja z možem, da bi smela videvati svoje otroke. Med ognjemetom jo ustrelijo, zato nihče ne opazi zločina. Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.46 Majske igre, otroška oddaja - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kultura v objektivu - 20.45 Glasbeni treneutek - 20.55 S. Močar-ski: Pogovor z rabljem, prenos iz Beograjskega dramskega gledališča - T V Zagreb I. program 10.00 Poročila - 10.05 Počitniški spored za dijake - 14.00 TV v Soli: TV koledar. Risanka, Andrija Mohorovičič, Ptičje strašilo - otroška seriia - 15.15 Trinajstletniki, velika predstava na dnu morja (do 16.00) Sa - 17.40 Poročila - 17.45 Majske igre -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar -18.45 Aktualnosti - 19.30 TV dnevnik - Zabavna sreda -20.00 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija - 20.50 Bolivija, potopisno-glasbena reportaža Kitajski dokumentarni film - 21.30 Balet -22.15 TV dnevnik ČETRTEK. 21. JAN. 17.05 Poročila - 17.10 Mladi virtuozi: Harmonikarski orkester KUD Vide Pregarc -17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Kako nastajajo glasbila - 18.00 Mozaik kratkega filma - 18.30 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.30 Sodobniki: Karel Pečko - 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test - 17.10TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Lj. Kozoma-ra: Siamci, otroška serija -18.15 Znanost - 18.45 G Mihič: Srečna družina, humoristična serija - 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba, oddaja o filmu -21.50 Poročila (do 21.55) - TV Zagreb I. program: 10.00 Poročila - 10.05 Počitniški spored za dijake - 13.25 TV v šoli: TV koledar. Risanka. Pogovor s J. Kram čevičem-Pločarjem, Ptičje strašilo — otroška serija -14.40 Trinajstletniki - 15.10 Tevedrom otroška oddaja (do 15.30) - 17.40 Poročila -17.45 Siamci. otroška serija -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 G. Mihič: Srečna družina, humoristična serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.20 Kvizkoteka -22.20 TV dnevnik PETEK, 22. JAN 17.25 Poročila - 17.30 Jelen-ček, otroška aerija TV Zagreb 18.00 Dekliški nonet »Car-men« - 18.30 Obzornik - 18.45 Kako se sporazumevamo, oddaja iz cikla Človekovo telo - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Varnost pa taka - 21.00 Ne prezrite - 21.15 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1950 - I del. dokumentarna serija - 22.00 Poročila - 22.05 Spremljajmo — sodelujmo!, športna od- daja 22.15 Luther. ameriški ftjl Film Luther j? adaptacija Oto& drame o možu, spremenil tok m»J> in pripeljal do reform v 16. $tole}t Gledališka droaA v filmski verz^nlji skrajšana. Vnot& vlogi se je innSSt izkazal StacyKtl Zgodba zajema «N med 1506. in /53oV koje Luther aVtotiV' v Vzhodni Nemt^ Oddajniki II. TVbu 16.55 Test - 17.10TV* v madžarščini • |>V posnetek lutkovne a^ - 18.15 Mladinska X 18.45 Zvezde, ki nt & glasbena serija ■ mf dnevnik - 20.00 h atelje - 20.50 Z»y panorama - 21.06V dokumentarna serij« ■ Igrani film TV Zagreb L 10.00 Poročila - lfl niški spored za dW i TV v šoli: tO Risanka. Otok H**A/ strašilo — otroška ^ 15.06 Tevedrom, V oddaja - 15.36 Otro*,/ dosti, otroška s2l< 16.06) - 17 40Po«Siri Miniature, posnete^ ne predstave -koledar - 1825 jfj občine Reka - 18.4J\./ mladinska oddaj« . \t dnevnik - 20.00 pV Charlesa Damina. V film - 21.06 Sp»W kvintnem krogu, iihL oddaja - 21.50 TV' jL 22.06 Goat ureAiiv Kolesar - 23.35 PoroJT^ 1 - Ml\ MLADINSKI SERVIS KRANJ p. o. Stritarjeva 5 objavlja licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov Z 750 S KR 880-71 izklicna cena 35.000 din' KR 806-17 izklicna cena 30.000 din Licitacija bo v prostorih Mladinske, servisa, Stritarjeva 5, Kranj, dne 21. ob 13. uri. Pred pričetkom licitacije je potrebno varščino v višini 10 % od izklicne Kupec plača ustrezne prispevke ob NOVO V KINU Film Teror ekspres je svojevrstna kritika nasilmštva. Govori o potnikih spalnega vlaka, ki hiti skoz'i noč; o poslovnih ljudeh, družinah, mladi prostitutki, policijskem inšpektorju in njegovem ujetniku. Vse je mirmo, dokler iz restavracije ne pridejo trije oboroženi nasilneži, ki nadlegujejo potnike . . . Ljubezenska zgodba dveh mladoletnikov. Alice in Dannyja, je prikazana v ameriški drami Sad nedolžnosti. i4//ce zanosi in oba zbežita od doma. Zatočišče najdeta v Neu Yorku pri nekem krimi nalcu. Njegovo stanovanje je pribežališče najrazličnejših ljudi z dna Položaj se še poslabša, ko se rodi otrok, Danny pa ostane brez dela. Po hudih skušnjavah se mlada odločita skupaj vztrajati do konca ter se vrneta domov. Ameriški film Velika prva divizija je vojna drama. začinjena z značilnim humorjem. Pripoveduje o pehotni diviziji, ki se je med drugo svetovno vojno posebej izkazala. Osrednji lik je premeteni narednik (Lee Marvm), ki vodi pet »zelenih« vojakov od izkrcanja v severni Afriki 1942. leta, prek bitk na Siciliji in v Normandiji do osvoboditve nekega taborišča na Češkoslovaškem 1945. leta. Pa še nekaj za ljubitelje »golih* scen. Lulu je simbol ženskosti in čutnosti. S svojo spretnostjo in cinizmom osreči ali onesreči vsakega, ki ji prekriža pot. Film prikazuje njene velike in majhne ljubezni ter tra gično smrt pod roko seksualnega manijaka. KINO KRANJ CENTER ban . 15. januarja hongkon. ban akcij. iS KOMOR SAOLINA ob 16. un. ob IS. m 20. uri nastopajo SOVI FOSILI 16. Januarja honftkon. ban. akcij. 36 KOMOR S A O L INA ob 16.. IS. m 20 uri. prem. franc. nem. ban: erot. LULI ' ob 22. uri 17. januarja amer. ban-, na. TOMMY V SKOK - JERRY V JOK ob 10. un. hongkon ban. :t6 KOMOR SAOLINA ob IS. in 17. un. prem amer ban: ljub SAD NEDOLŽNO STI ob 19. un. prem. amer. ban: roj. VELI K A PRVA DIVIZIJA ob 21. un IS., 19. in 20.januarja franc. erot HJLl' ob 16.. IS. in 20. un 21. januarja amer. ban-, ljub SAD NE DOLŽNOSTI ob IG.. IS. in 20. uri KRANJ STORfclC /5. in 16. januarja ital. ban- cn>t knm. TEROR EXPRESS ob 16. IS. m 20 un 17 /anuarja amer. kom. STANIO IN OHO V LEGIJI TUJCEV ob 14. uri. ital ban. erot knm. TEROR EXPRESS ob 16 in 18. un, prem honftkon ban. KANTONSKI KUNO FU ob 20. uri 18. tn 19. januarja hongkon. ban. KAR TONSKI KUNO FU ob 16.. IS. in 20 un 20. januarja amer. ban: vojni BITKA ZA M!DWA Y ob 15..I0. 17.45 in 20. uri 21. januarja amer. ban-, srhljivka GLOBINA ob 16 . IS. m 20. uri TRŽIČ 16. januarja hongk ban SUPER PRI JEM ob 16. in 18 un. amer ban: puni. ČLO VEK PAJEK PROTI »ZMAJEM* ob 20. un. prem honftkon KANTONSKI Kl NG Fl' ob 22. un 17. januarja amer kom. NORA VOJNA BRATOV MARK ob 15. un. amer. ban puni ČLOVEK PAJEK PROTI »ZMAJEM* ob 17 in 19 uri. prem franc nem. ban-, erot. II LI' ob 21. uri 18. januarja angl. ban- srhlj VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 17. un. amer ban /tub. SAD NEDOLŽNOSTI ob 19. un 19. januarja anftl. ban srhlj VAMPIRJE VE DVB1MKE ob 17, in 19. un 20. januarja hongkon. ban-, karate M KOMOR ŠAOLIN A ob 17. in 19. un 21. januarja ulov ban. UBIJ ME NEŽNO ob 17. uri. amer. ban- vojni BITKA ZA MIDWAY ob 19 un KAMNIK DOM 16. januarja amer. kom STANIO IN OHO V LEGIJI TUJCEV ob 16. un. amer ban knm OČIVIDEC ob 18. m 20 un. prem amer ban voj. VELIKA PRVA Dl VIZIJA ob 22 un 17. januarja honftkon. barv. karate SUPER PRIJEM ob 15. un, angl ban. srhlj VAMPIRJEVE UUBIMKE ob 17. in 19. uri, prem. domaf. ban- glasb. kom. SLIVOV SOK ob 21. uri 18. januarja honftkon. barv. karate SU PER PRIJEM ob 18 in 20. uri 19. januarja amer. ban-, vojni BITKA ZA MIDWA Y ob 17.45 in 20. uri 20. januarja amer. ban: srhlj. GLOBINA ob 18. uri, prem. ital. ban erot. knm TEROR EXPRESS ob 20. un 21. januarja ital. ban: erot. knm. TEROR EXPRESS ob IS. in 20 un DUPLICA 16. januarja amer. ban vojni VELIKA PRVA DIVIZIJA ob20. uri 17. Januarja amer. ban: risani TOMMY V SKOK - JERRY V JOK ob 15. uri. hongkon. ban SUPER PRIJEM ob 17. in 19. uri 20. januarja amer. ban l/tib. SAD NEDOLŽNOSTI ob 20. uri 21. januar/a nem. ban: erot. LULU ob 20 un KOMENDA 15. januarja amer. ban: vo/ni VELIKA PRVA DIVIZIJA ob 19. uri 16. januarja angl. barv. srhlj. VAMPIRJEVE I Ji BIMKE oh 19. un CeSNJICA 15. januarja angl. ban: srhi/ VAMPIRJE VE LJUBIMKE ob 20 uri LAZE 15. januarja amer. barv vojni BITKA ZA MIDWA Y ob 19. uri RADOVLJICA 15. januarja amer. ban: pust. VELIKI IZZIV ob 18. uri, amer ban: fant. INVAZIJA TRETJIH BITIJ ob 20. uri 16. januarja gostuje zabavni ansambel NOVI FOSILI ob 17.10 zapad nem. ban seksi kom. ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKLE ob 20. uri 17. januarja zap. nem. ban: erotični BEGUNKE ob 18. uri. ital ban pust MORILCI NA MOTORJIH ob 20. un 18. Januarja zap. nem. ban: erot. BEGUNKE ob 20. uri 19. Januarja amer. ban fant. INVAZIJA TRETJIH BITIJ ob 20. uri 20. januarja zap. nem. ban: sekst kom. ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKLE ob 20. un 21. januarja ital. ban: pust. MORILCI NA MOTORJIH ob 20. uri BLED 15. januarja nem. ban: u-est. SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA ob 20. un 16. januarja nem. ban. u-est. SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA ob 18. uri, amer. ban: knm pust ČLOVEK Z BOGARTO VIM OBRAZOM ob 20. uri 17. januarja hongk ban-, krim. ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 18. un. franc. ban MLADOST NOROST ob 20. uri 18. Januarja franc. ban: MLADOST NO ROST ob20.un 19. Januarja zap. nem. ban: erot. BEGUNKE ob 20. uri 20. januarja amer. ban: ris. TOM IN JERRr NAJBOLJŠA PRIJATELJA ob IS. uri. amer. brav. fant. INVA711 JIH BITIJ ob 20. uri "\ 21. januarja zap. nem. nek si ' F A NTJE IN SLA DKO DEKL E BOHINJ-BOH. BISTRICA 15. januarja amer. ban: knm VEK Z BOGA RTOVI M OBR4 20. uri 16. januarja hongkon ban. kn* PROTI TIHOTAPCEM MAMIL J 17. januarja nem ban: west. Stani INDIJANSKEGA ZLATA ob N 21. januarja amer. bn: ris. TOM af NAJBOUSA PRIJATE U A ob n\f nem. barv. erot. BEGUNKE ob » *M Skofja loka sora 15. januarja fmne avanf I.OPo\ 20. uri V 16. in 17. januarja ital. a van t 0)\ MORSKE PSE ob 18. in 20. un 19. januarja amer. krim M(X^k SKA IN BA NKA ob 20. un 20. januarja amer. knm MOSt SKA IN BA NKA ob 18. m 20. un 21. januarja amer. kom. VROČE .1 ob 20. uri 2ELEZNIKI OBZORJE 15. januarja ital. pust /0H\ MORSKE PSE ob 20. uri 16. januarja amer. srhlj OS VRŠAMA ob 20. un 17. januarja franc. ai-ant. LOPOV... 20. uri 20. januarja amer. akci/ UM AMERIKE ob 20 uri JESENICE RADIO 15. januarja amer. ban: knm ML l 'BIL NJENEGA MOŽA ob 17.0,1% \ 16. in 17. januarja nem. ban RESNIČNE ZGODBE V del ob 17 18. in 19. januarja franc. ban t\\: SMO ANGELI. ONE PA TI Dl SE | 19. uri 20. januarja amer. ban: knm. \<_ I BIL MO.JEGA MOŽA ob 17. m /« h JESENICE PLAV2 15. januarja amer. drama KR\A\\ ZA ob IS. in 20. uri 16. in 17. januarja franc. Sa-. NISMO ANGELI ONE PA TUDI Nf in 20. uri \ 18. in 19. januarja nem. ban RESNIČNE ZGODBE V. del ob II * 21. januarja amer. ban: knm StkaS l 'BIL NJENEGA MOŽA ob 18 m * S KRANJSKA GORA 16. januarja hongk karate ČR\> TER ob 20. uri 20 januurja franc. ban: kom iVJSaV ELf.ON-DOVJE GELL ONE PA TUDI NE ob 20. un 16. januarja brazil. entt. DAMA < TOBUSUob 19.30 17. januarja hongkon ČRNI PAS' Gorenjska oblačila Kranj od 15. januarja do 15. februarja 1982 VELIKO ZNIŽANJE ŽENSKE KONFEKCIJE v tovarniški prodajalni v Kranju, na Cesti JLA 24 A. VZGOJNOVAR8TVENI ZAVOD SKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge l VZGOJITELJICE za nedoločen čas v enoti Trata t DVEH VZGOJITELJIC za določen čas v enoti Trata .1. VARUHINJE za določen čas v enoti Najdihojca 4 KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas v enoti Trata > SNAŽILKE za nedoločen čas v Domu učencev i SNAŽILKE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v enoti Podlubnik Od sprejetih kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1. in 2.: srednja vzgojiteljska šola pod 3.: Sola za varuhinje in dopolnjenih \H let starosti pod 4 , 5. in 6.: usposobljenost za opravljanje tega dela Pričakujemo vase prijave, ki jih z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisu dosedanjega dela pošljite tajništvu Vzgojnovar-stvenega zavoda Skofja Loka, Podlubnik 1 a v 15 dneh po objavi. DRU8TVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Likozarjeva 1 razpisuje na oanovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosto dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ekonomska šola in 5 let prakse v finančno-računovodskem poslovanju. — srednja ekonomska šola in 7 let prakse v finančno-računovodskem poslovanju KNJIGOVODJE ZA KNJIGOVODSKI SERVIS Pogoji: - srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj. - nepopolna srednja sola in 5 let delovnih izkušenj Nastop dela po dogovoru. Prednost imajo kandidati, ki imajo vpogled v računovodske posle in v vodenje poslovnih knjig Prijave sprejema Društvo obrtnikov občine Kranj, Likozarjeva I, do 26. 1. 1982. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD gozdarstvo Pokljuka, n. sub. o. Triglavska 47, «4260 Bled Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA MEHANIZIRANEGA SKLADIŠČA LESA Za sklenitev delovnega razmerja se zahteva poklic elektrikar in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in električnih napeljav. Delovna razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 16 dneh po objavi tega oglasa na naslov: GG Bled, TOZD gozdarstvo Pokljuka, Triglavska 47, 64260 BLED ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov < Široka potrošnja, n. sol. o. Skofja Loka TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Gospodinjski aparati n. sub. o. Skofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 RAZVIJANJE FUNKCIONALNO IN TEHNIŠKO, TEHNOLOŠKO NOVIH IZDELKOV 2 KONTROLA KVALITETE V PROCESU IN IZVAJANJE SUPER KONTROLE t VODENJE MENZE IN NAROČANJE HRANE 4 SAMOSTOJNA STROJNA ORODJARSKA DELA 5, ZAHTEVNEJŠA ROČNA ORODJARSKA DELA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. - višja izobrazba elektro smeri - šibki tok in tri leta delovnih izkušenj pod 2. - srednja izobrazba elektro smeti - jaki tok in tri leta delovnih izkušenj pod 8. - kvalifikacija gostinske- stroke in dve leti delovnih izkušeni pod 4. - delovodska šola strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj pod 5. - poklicna šola. kvalificiran orodjar in štiri let« delovnih izkušenj Kandidat pod 1. mora opraviti predhodni preizkus znanja] v obliki nalo ge. ki jo dobi v tovarni Kandidatom nudimo novo enosobno stanovanje. Kandidati pod 2.. 3., I., in .">. imajo poskusno dobo po pravilniku o de lovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave splošno, pravno kadrovskemu sektorju 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Vse informacije lahko dobite v splošno, pravno, kadrovskem sektorju tovarne na tel. 61-861 iti 14. larmo 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-012 POl Razpisna komisija razpisuje dela in naloge VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: - višja ali srednja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih delovnih nalog. — da je moralno in politično neoporečen in d;i Izpolnjuje l zakonom določene pogoje Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili <> izpolnjevanju razpis nih pogojev na naslov: TERMOPOL predelava plastičnih mas. 64225 Sovodenj. s pripisom »za razpisno komisijo« Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 64273 Blejska Dobrava Po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev osebnih dohodkov objavljamo prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA RAZVIJALCA II. za delo v tehničnem razvoju Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo izobrazbo elektrotehnične smeri — šmki tok. - da imajo \ leta ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj. TOZD Tovarna telefonskih enot blejska Dobrava. f>42?.'l Blejska Dobrava. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - Kranj DEŽURNI VETERINARJI od 15. 1. do 22. 1. 82 Za občini Kranj in Trtic dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč., Kranj, Ka-juhova 28, tel. 22-994 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Visoko 45 a, tel.28-772 za občino Skofja Loka OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 80-577 aH 44-518 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA SOLA, p. o. KRANJ, Staneta Žagarja 33 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POUČEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA — prof. slov. jezika za določen čas od 15. 2. do 30. 11. 1982 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za PTT promet Jesenice objavlja prosta dela in naloge firipravljanje, dostavljanje n obračunavanje ptt pošiljk - DOSTAVLJAČ Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pogoj: — dokončana osemletka, vozniški izpit A kategorije Poskusno delo traja en mesec. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Jesenice, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Osnovna šola F. 8. FINŽGARJA LESCE Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge KUHARICE s polnim delovnim časom za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu in takojšnjim nastopom dela. Pogoji: — dokončana gostinska šola kuharske srneri in opravljen tečaj higienskega minimuma Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. G L, A Si6. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. IS. ALPETOUR SCHLADMING, svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, odhod 5. io 7. februarja. 1 dan /. avtobusom MUNCHEN mednarodni obrtniški sejem, avtobus, dva in tri dni. odhod 14. in 19. mana SICILIJA, posebno letalo, dva dni, odhod 26.1 marca INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH ALPETOURO-VIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH. a> V PREDDVOR Hotel Bor vabi na sobotne plesne večere. Igra ansambel Orion, nastopata pa tudi plesna in humoristična skupina. Pricetek je ob 20. uri. Vstopnina »konzumacijo velja 100 din. Rezervacije sprejemajo na telefon: 45-080. Z ALPETOUROM NA SICILIJO Sicilija je največji in najbolj obljuden otok v Sredozemlju. Na njem so se ohranili ostanki vseh kulturnozgodovinskih tokov v Sredozemlju. Sicilijo lahko obiščete na dvodnevnem izletu, ki ga organizira Alpetoiir. Odhod je 2b\ marca. Prvj dan bodo izletniki po letalskem poletu z Brnika do ('atanije na Siciliji najprej obiskali mesto Sirakuz. v katerem so se ohranile številne znamenitosti iz različnih zgodovinskih obdobij ostanki dorskih templjev Apolona in Atene, najpomembnejše grško gledališče na italijanskih tleh. rimski amfiteater itd. Po ogledih bo povratek v Catanio in ogled mesta, potem pa bo namestitev v hotelu A kategorije v bližnjem letovišču Acitrez/.e na »kiklopski obali«. Naslednji dan bo izletnike avtobus popeljal na Etno do visine 19d bolezni je zaspala v večnost na.ša draga mama. stara mama. sestra in teta ANGELA BIZJAK Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Planina in Bolniftnici Golnik za skrbno nego ter vsem. ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem za podarjeno cvetje in izraze sožalja, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Voglje, 10. januarja 1982 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega edinega sina. moža, očka in vnuka MIRKA VIDICA iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje, nam stali ob strani v težkih trenutkih in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. Robičevi, tov. Tomazi-nu in tov. Darku, sodelavcem Hotela Lovec, Kovinske delavnice, IJP-a ter Elmont Bled, njegovim prijateljem, Gasilskemu društvu Rečica, ostalim gasilskim društvom. Planinskemu društvu, g. župniku, pevcem in govornikom za tople besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: mami, ati, žena, sinček, stara starša ter drugo so rodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža. očeta, dedka, brata in strica FRANCA GROŠLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, lepo cvetje in spremstvo na zadnji poti. I^epo se zahvaljujemo organizaciji ZB Kranj — Prirnsko-vo. govorniku za tople poslovilne besede, pevskemu zboru Društvu upokojencev Kranj za lepe pesmi, godbenikom, nosilcem praporov ter Gasilskemu društvu Kranj - Primskovo. VSI NJEGOVI Kranj, 10. januarja 1982 ZAHVALA Ob izgubi nase dobre mame. stare mame. sestre, tete in taftče ANGELE SIRC roj. Koglar - Pekove mame se iskretu) zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh vsestransko pomagali ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji noti. Posebno zahvalo smo dolini dr Beleharju, bolnišnici Golnik, sodelavcem tovarn Iskra. Planika, Lesnina Kranj, TOKOS Trtic in Nama Ljubljana, g. župniku za pogrebni obred, cerkvenemu zboru in zhom Davorin Jenko Cerklje za lepo petje, članom KUD Vele sovo ter Društvu upokojencev VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Adergas, 5. januarja 1982 O L, A S18. STRAH OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE MALI OGLASI telefon 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 iPRODAM Prodam TAPISERIJ K. Tel .HW«2. 25:1 Prodam PESO za krmo Sp. Duplje 34 131 Prodam TRAKTOR 18 KM tomo vin kovic v dobrem stanju. Zeleznik. Breznica 13. Skofja Loka 153 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 elek trika. 2 plin), dobro ohranjen. Ogled od 10. 1 82 dopoldan Kavčič Borut. Radovljica. Cankarjeva 31/B 228 Prodam KLAVIR in ŠTEDILNIK <4 plin. 2 elektrika) Zbilje l/A. Medvode 229 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (elektri ka. plin) in PEC na olje. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan Britof 46/B (nad nogometnim igriščem) 258 Ugodno prodam stilno POHIŠTVO (ročno delo - orehi, zakonsko posteljo z omaricama, psiho in omaro za steklo. Informacije po tel. 22-777 ali naslov v oglasnem oddelku. 259 Prodam PRASlCA za zakol in več krmilne REPE. Visoko 14 260 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, tasta FRANCA GORJANCA se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju in dr. Javorniku za izkazano skrb. Obenem se zahvaljujemo kolektivu Save, Mesoizdelki Skofja Loka. pevcem, godbi ter gasilcem za izkazano čast in zadnji govor, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred Žalujoči vsi njegovi Zg. Bitnje, 7. januarja 1982 TELIČKO frizijko in BIKCA simen talca, stara po 5 tednov, ugodno prodam. Hočevar. Zapoge 6. Vodice 261 Prodam PRAŠIČE, težke od 39 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 262 Prodam moiko OBLEKO in PLASC it. 46. Beganovič Sonija. Moia Pijade 46 Kranj, tel. 25-520 263 Prodam dva PRASlCA za zakol. Olše vek 2. Preddvor 264 Ugodno prodam ženski usnjen rjav PLASC. It 38. Telefon 26-120 266 Prodam do 140 kg težkega PRASlCA - BEKONA (domača reja) Vodnik. Trboje80 266 Prodam italijansko PEC na olje 13.000 čcal in PEC na žaganje, malo rabljeni. Partizanska 18, Bled. tel 77-996 zvečer 267 Prodam TELICO, ki bo marca prvič teletila. Apno 8, Cerklje 268 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mavčiče 55 269 Prodam polovico KRAVE za zakol, po prvem teletu, in mesnatega PRASlCA. Srednja vas 36, Šenčur 270 Prodam dobrega starejšega KONJA. Pavlic Jože, Nasovče 10, Komenda 271 Dobro ohranjeno SPALNICO, poceni prodam. Telefon 064-23-825 vsak dan od 15. do 18. ure 272 Prodam rabljeno termoakumulacijsko PEC, čmobel TELEVIZOR, HLADIL NIK gorenje, PEC gaiper in TV ANTENE. Zavrl Franc, Sr. Bitnje 9 273 Prodam štiri tedne staro TELIČKO si-mentalko. Valter Gorice 29 274 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 135 kg. Janez Rozman, Breg ob Kokri 13, Preddvor 275 Zaradi odhoda v inozemstvo nujno prodam KONCERTNI KLAVIR Sura: Klavir 276 Poceni prodam čmobel TELEVIZOR. Lahovče 98, Cerklje 277 Prodam več mesnatih PRASlCEV za zakol. Rupa 16, Kranj 278 Prodam STROJ za izdelavo betonskih izdelkov. Zgosa 67/A. Begunje 279 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene. mame. stare mame. sestre in tete PAVLE BODLAJ roj. Fiater — p. d. Devove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč izražena sožalja. za darovane vence m cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Nadalje se zahval ju je-Jln gan"-ac'JI ™ l^ovor- gasilcem Veletrgovini Živila Kranj - TOZD Maloprodaja, govornici za ganljive besede ob odprtem grobu, dr. Tonetu Martmčiču za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Naklega za lepo petje. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Zvirče, Strahinj, Kranj, Ovsifte, Tržič, 11. januarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, deda. pradeda. strica, svaka in tasta JANEZA ŠTIHERLA iz Sp. Lipnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje, sosedom, sorodnikom, prijateljem in pevcem Lipa iz Radovljice za lepo zapete žalostinke. Hvaležni smo dr. Žilicu in dr Stangeljnu za dolgoletno zdravljenje. Hvala lovcem za številno udeležbo. Hvala vsem organizacijam KS Lancovo. ZZB Radovljica, govornikom za poslovilne besede, tov. Ferdu Pintarju, tov. Alojzu Kosu in tov. Bernardu Tonejcu. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sp. Upnica, 9. januarja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene MARIJE PREVC se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mencingerju in osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice, dobrim sosedom Bajtovim za njihovo pomoč ter Francki Kovač, pa tudi našemu g. župniku in patru Jakobu iz Ljubljane za opravljen pogrebni obred ŽALUJOČI MOŽ FRANCI Kamna gorica, 5. januarja 1982 Prodam centralno etažno PEC. 20.000 ccal. Telefon 83-328 280 Poceni prodam čmobel TELEVIZOR. Telefon 44-639 281 Prodam KRAVO frizijko s tretjim teletom ali zamenjam za brejo. Poljiica 13, Zg. Gorje 282 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Hlebce 14. Lesce 283 Prodam trajnožarečo PEC kUppers-busch. Planiniek. c talcev 23/B. Kranj, tel. 28-675 ^,284 Prodam odlično ohranjene CITRE. Telefon 22-221, int. 29-60 285 -Prodam HLADILNIK gorenje. 120-li-trski. Belovič. Janeza Puharja 2. Kranj, tel. 28-087 286 Prodam STENSKO OBLOGO (macesen in smreka). Naslov v oglasnem oddelku. - 287 Prodam KRAVO simentalko pred te-litvijo. Poljiica6.Zg.Gorje 288 Prodam PRAŠIČE, težke do 100 kg Log Ivana Krivca 10 - baza, Jesenice ^ 289 Prodam PRASlCA za zakol. Ažman, Zg. Otok 4, Radovljica 290 Prodam novo schmidel kuhinjsko metalno BATERIJO za montažo na pomivalno mizo. Informacije dopoldan od 7. do 10. ure po tel. 26-580 291 Ugodno prodam kuhinjsko OMARO (kredenco). Telefon 40-101 292 Prodam brejo TELICO Zupan Vinko, Studenčice 14. Lesce 293 Prodam električni ŠTEDILNIK Kaurin Ivica, Ul. 1. avgusta 7, Kranj 341 Prodam nerabljen MAGNETOFON in novo HLADILNO SKRINJO LTH 380 Telefon 22-298 .342 Poceni prodam čmobel TELEVIZOR EI - Niš, in enodelno POSTELJO mahagonij. Moša Pijade 15, Kranj, telefon 23-397. stanovanje št. 20. 343 Prodam čmobel TELEVIZOR Mušič. Planina 9, tel. 25-108 zvečer 344 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in 50-litrski viseč BOJLER. Drole, Zg. Besnica 26, tel. 40-562 345 Prodam čmobel TV SPREJEMNIK panorama. Informacije po tel. 40-529 346 Prodam PRASlCA za zakol. Pokopališka 4, Kokrica — Kranj 347 Prodam 250 kg težko SVINJO. Dolenc. Sopotnica 15, Skofja Loka 34« Prodam nov tovarniško zapakiran PRALNI STROJ GORENJE. Telefon 064-61-400. 349 Prodam KRAVO po izbiri. Visoko 39. Šenčur 350 Prodam PRASlCA za zakol. Rupa 15 Prodam nov ŠTEDILNIK trajnoža-reči ITPP Ribnica in malo rabljen ŠTEDILNIK 2 plin in 4 elektrika Belehar-jeva 4 n. h.. Šenčur 352 Prodam dvobrazdni traktorski PLUG. Rak Miha. Zg. Pirniče 64, Medvode 363 Prodam črno-belo TELEVIZIJO in malo rabljen dekliški PLASČEK, za starost od 10 do 12 let, Stirnova 5, Kranj. Primskovo. 354 Prodam 100 kg težkega PRASlCA za zakol.Breg 7. p. Komenda. 355 Prodam KRAVE po izbiri, Dvorie 90. Cerklje. 356 Prodam šest tednov ali osem mesecev stari TELIČKI, Zg. Brnik 17, Cerklje 357 Prodam PRASlCA za zakol. Cesnjevk 24, Cerklje m 358 Prodam PRASlCA 140 kg težkega za zakol. Sp. Brnik 27, Cerklje 359 Prodam dva PRASlCA po 130 kg težkega, Cerklje 97. 360 Menjam 350 kg težkega bika za lažjo kravo z mlekom, Lahovče 33, Cerklje 361 Prodam šest tednov starega BIKCA ali zamenjam za telička. Zg. Brnik 63, Cerklje 362 Prodam TELIČKA, eno leto starega, Sp. Brnik 63, Cerklie 363 Prodam PRASlCA za zakol. Jagodic, Lenart 2. Cerklje 364 Prodam PRASiCKA. Šmartno 7. Cerklie 365 Prodam suha mešana DRVA v »klaf-trah«. Cešnjevek 28. Cerklje 366 Prodam PRAŠIČKA sedem tednov starega. Zalog 39, Cerklje 367 Prodam KRAVO za meso. Glinje 12, Cerklje 368 Prodam KRAVO, ki bo v tretje teletila in brejo TELICO, Pšata 13, Cerklje 369 Prodam prašiča za zakol, Zg. Brnik 73, Cerklje 370 Prodam plemensko OVCO. staro 10. mesecev, Zg. Brnik 28, Cerklje 371 Prodam tri mesece stare PRAŠIČKE in KRAVO za zakol. Sv. Duh 41. Skofja Loka 372 Poceni prodam popolnoma nov nerabljen ŠIVALNI STROJ Slavica na nožni pogon ter GRAMOFON Soni. skoraj nov, potreben manjšega čiščenja, poizvedbe na tel. 23-538 373 Prodam športno KOLO in moške DRSALKE št. 40, Razgledna 14, Bled 374 Prodam TELICO simentalko, ki bo januarja telila. Resman. Zgofta 22, Brezje 375 Prodam več PRASlCEV, primernih za rejo, težkih 20—50 kg. Stanonik. Log 9. Skofja Loka 376 Prodam ORGLE Farfisa. tel. 25-088 377 Prodam SENO in ŽAGANJE (tep kovec) Bozovičar. Valterski vrh 2, Skofja Loka 378 Prodam TELEVIZOR RIZ SCOTT. tel. 75-426 od 20.-22. ure 379 Prodam PRASlCA za zakol. Sr Bitnje 13, Žabnica 380 Prodam OVNA za pleme. Muri, Zg. Jezersko 74 381 Prodam delavno kmečko KOBILO in več PRASlCEV, težkih od 40 do 90 kg Krč Janez. Kokrški log 10, Primskovo 382 Prodam 5 GUM 5,20x12 tiger, rabljenih; in zimska JABOLKA bobovec. Košir, Godešič 55, Skofja Loka 383 Prodam eno leto staro TELICO simentalko. Sp. Bela 9, Preddvor 384 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg. Huje 9, Kranj 385 MIZARSKO PRESO - stiskalnico vijačno, 260x130. železno, prodam. Jakelj, Kranjska gora 386 Prodam 160 kg težkega PRASlCA za zakol. Zasip, Sebenje 1. Bled 387 Prodam ZAJCE. Jelovčan. Mače 9, Preddvor, tel. 45-338 388 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Deli Vam nudi hitro in tetno izdelavo vseh*-očal z navadnimi |V i specialnimi lečami, :*l Izdelujemo na rece^ *• r »7 o\ t f to I brez njega. SE PRIPOROČAM^ t V? Prodam 7 mesecev brejo KR | mesecev brejo TELICO Sta\«7 Cerklje - y? KUPIM Kupim nov ali dobro ohrani. TOR s pogonom na itiri koflv«! same aurora ali universal 45 ATi Gabrijel, Strmica 8. Seka Loko \i Kupim MESO od pol pra*n\ kove HLODE. Repnje 42. Vodkv i Kupim 200 suhih bukovih Naslov v Glasu pod šifro telefon 22-923 Kupim MIZARSKO KOMk Čebul j Janez,* Potok 1. Kometi Kupim starejši PIANIN0 «|u Naslov v oglasnem oddelku % Kupim rabljeno POHlSTvA* kavče ali kavče, 3 stole z m.A trodelno OMARO. Telefon V H Kupim predvojne MOT0(\v kakršnemkoli stanju. Bevk Arill Loka 23, Skofja Loka, tel W Kupim KONJA, starega odjtv-l težkega nad 500 kg. za kmečk M govšek Stanko. Izgorje 6 Žiri V Kupim dva PUJSKA, teib 30 kg. Slavko Jamar. G« -hinjska Bistrica ZASTAVO 101 lux. 1978. prevoženih 46.000 km lefon 77-909 dopoldan VOZ.L ~r>-08?Vl» Si R-4. letnik 1977. prodam Beguš Matjaž. Zlato polje u Prodam FIAT 124, motorja. Telefon 24-013 Prodam MINI 1000. formacije po tel. 77-328 Za 15.000 din prodam kara- T* SPAČKA, letnik 1973. p^i formacije po tel. 064-22-667 Prodam tovorno PRn\u osebni avto, dele za stroj in n \» delov za VW 1500. Kapler MiSt Vlahoviča7 'l.i Ugodno prodam ZSTAVfj >V 1980. Ogled v petek popokW cel dan. Hrastje 131, Kranj Prodam nove GUME sav% plet z obroči (15 col, 5 hj^l" prazen 6 voltni AKUMULj(3 kovica 4, Vodice nad Ljubljani Prodam karambolirano ZAS\« celo ali po delih. Kovač, Bod**)1 (pri cerkvi) Prodam V/aRTBURG tUri' ohranjen, letnik 1972. rewT julija. Ogled popoldan. Tav,VV Skofja Loka Poceni prodam JAWO 90 * Mlakarjeva 2, tel. 064-21-482 Prodam R-4, letnik 1979 in iV letnik 1977. Ogled vsak dna A popoldan. Vidic, Preddvor 32 \V Prodam VW, letnik 1974. GokV Prodam 126-P. letnik 4' Roman, Naklo 245 Prodam ZASTAVO 101 Markič Miha. Naklo 98 Prodam ZASTAVO 750 registracija je potekla d.v, dobro ohranjeno. Informacije^ 75-625 vsak dan od 8. do 15. ui^ , Prodam dobro ohranjen B\.V letnik 1974. Jenko. Sp. Otok i|V Ijica Ugodno prodam dobro aj _ STAVO 750 special. letnik "\ kovo naselje 82, Skofja Loka Prodam ZASTAVO 750. || Varel, Cešnjica 23, Podnart Prodam ZASTAVO 750 |Ux rano do 7.1. 1983. Marčeu 162, Skofja Loka. tel 60-347 dan Kupim oba prva BL\T\ MASKO za ford taunus 17 M. |«J Kleč Jakob. Blejska Dobri senice Prodam AUSTINA. Telefon službi; doma 23-471 \ ŠKODO 100. S. letnik UR prodam. Ogled v soboto popold deljo. Tone Cuk, Pot v Bitnje 4*^ Svet Krajevne sk Predoslje obvešča krajane Predosj(j lahko v torek, 19. 1.1985v do 18. ure v sejni Predoselj v kulturnem 197'. Ziherl -lure. S\ Duh 12. lofja Loka tel ntM-6l-4«i.*» - im. 2-5 An Ida t • 09 SNFZNK VKKICK za Z-750. prodam >|*fon 27-'29 .'20 l'«odn<> prodam dobro ohranjen FORD RAVAN, letnik I96iS Smolei Kram. Cf.v.r 5menda 52 325 p Prodam VVARTBIRGA. letnik 1971 • \ ;4o*no na kredit Telefon 50-67« 12« I. ' ITgodnn prodam ZASTAVO 1111 C j jjded v soboto m nedelj" |x>l-"fy-lan Beton Staretova 14. Cirče - Kram 1 M27 u Prodam ZASTAVO 101. letnik 197.1. '\\ «lo ali po delih Anzelc Marjan. Pod-Jjubel.2* V GOLF diesel. letnik 1979. prodam, jimpreht. Srednja vas 16, Šenčur 129 Ri Prodam OPEI. ASCONO 1204). letnik *C\\-i«3/T2. refruuriran za celo leto. garažiran ' ftod»č Zdravko. Stara c. 27, Kranj 330 -v Prodam ZASTAVO 1300. letnik 1975. %Kovač. Suha 32. Kranj 331 /% Prodam FIAT 860 sport coupe. letnik 'X W70 neregistriran, v voznem stanju «C>«adraga 5. Duplje 312 VV Prodam levo i.i desno stranico, desni Mfoitranji blatnik za Z-101 Urbane. Rupa >JW. Kram tel 27-972 331 f>T___Z__. Delavski dom FRANCA VODOPIVCA Kranj prireja MLADINSKI PLES vsak petek, ob 20. uri -DISKO GLASBA. ROČK vsako soboto, ob 19.30 — ROČK, PUNK Vabljeni! Ugodno prodam tovorni avto ZASTAVA «20 B. letnik 1974. registriran za ,'relo leto VPr.Kiam FORf) GRANADO (konzul), i lkV72 1700 ccm. Ogled v soboto in nedeljo. H »ritof 106. Kranj , «J I * Prodam ŠKODO 100 S. letnik 19/2. X celo ali po dehh. Markelj Zoran. Skovine A/1. Železniki, tel. 064-67-290 lk Prodam OPEL KADETT. celega ah po Uaelih. letnik 1968 Informacije od 13 do V 16 ure po tel. 82-782 , -«8 yu ZASTAVO 101, letnik 1974. italijanski Kv5a»otor / radio kasetofonom, prva leva °V. stran lažje karambolirana. ugodno pro-dam Mlinska 8, Bled 9» lWf Prodam LADO F. letnik 1979. pre-V.'vozpnih 34000 km. Koritenska 10. Bled Prodam 126-P. letnik 1980. registriran do decembra Telefon 22-298 395 STANOVANJA k i v (V v a v ikV i« Mlada družina išče GARSONJERO ali manj«*- STANOVANJE v Kranju ali bobri Naslos v oglasnem oddelku. 12374 i Mlad miren zakonski par brez otrok. fr- -r:o-..bn«. STANOVANJE v Kranju. P i r .dh* pod: Solidna 396 mV najem vzamem GARSONJERO, pla-pin za 1 leto v naprei Ponudbe pod Šifro: 397 Komfortno štirisobno družbeno ŠTABOVA NJE v Kranju, brez centralne, jmn/r.o v I nadstropju, s telefonom, vrt. Sarnenja tii /m dvosobno - telefonom in Centralno na Planini \ Kranju In-fcrmarije po tel. 25-264 398 I Nujno najamem večjo SOBO v Ra-d, k« hIi okolici Nasl«»v v oglasnem <>d-Eelku 199 Mlada družina išče eno ali dvosobno STANOVANJE za dobo dveh let Nudim" predplačilo Naslov v oglasnem oddelku 400 [Družbeno trosobno STANOVANJE s kuhm)o in kopalnico (86 kv. m) v Osijeku lbii/i centra) zamenjam tudi za manjše v bliiini Radovljice ali Kranja. .Šifra: 777 Zamenjam enosobno STANOVANJE v jjrentru Banjaluke za enako v Kranju ali iLiubliani Telefon v oglasnem oddelku 402 • Kidani novo enosobno STANOVANJE v Kranju Telefon 26-626 od 17 do 19 ure 401 V Preddvoru prodam starejše Sestsoh-L) STANOVANJE v privatni hiAi. v I. nadstropju, s 540 kv. m zemlje Vzamem tudi kredit telefon 064-42-285 vsak de-'lovnik do 17. ure 404 Tričlanska družina vzame v najem manjae STANOVANJE v Radovljici ali Tržiču Ponudbe pod Hajdič. Šolska 3. T rtv 405 t Samcu oddam SOBO / upora1xi kopal mire na Bledu. Pismene ponudbe pod: Posten 406 [ SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali Hitnji okolici vzamem \ najem. Ponudb«' I«, tel 2.5-234(0641 407 M POSESTI SI ARO KMEČKO POSLOPJE po •:••>< popravila, kupim v okolici Ra-, tel. 064- m-tm 408 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim v bližini Kranja. Ponudbe pod: 1200 kv. m — gotovina 406 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO manjAci kmetijo ali bisn v gradini Ponudbe |xid Sem reven kupe« - gotovina 410 \ najem oddam PROSTOR za mirno obrt skladišče Avman Cilka Opresni-kova H4. Krani 111 Prodam vrstno GARAŽO, polen 1»' -pan blokov v Kadovljk'i Šifra Nai boljšemu ponudniku 412 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ah starejšo hišo \ t »kol H i Radovi ji« «• Šifra 0|>is v ceno 4! I Kupim ali vzamem \ najem manj ro doviten TRAVNIK, lahko ob robu gozda, ali laso v okoli« i Cerkeli ali Šenčurja Šifra: Dobro plačam 414 GARAŽO v Škofu Loki na Novem svetu, prodam iiHJholjšenui |tontidhiku Ponudb«' i>od »Ifro IToooo 115 ZAPOSLITVE Zaposlim K V SI.1KOP1.ESKARJA OD od 12 do 15.000 din Ponudbe jx»šljite l>od: KV pleskar 2«M DELAVKO NK. za strežb, pri stroju za brizganje plastičnih mas. »postim. Skofja Loka - tel 80-922 205 ORODJARJA - ročnega ali -trojnega, zaposlim. OD 15.000 din in dogovor Skofja Loka - tel. 60-922 206 NATAKARICO ali NATAKARJA, takoj zaposlim za določen čas s 7-urnim delavnikom, nedelje in prazniki prosto OD po dogovoru Bife LOŠKI HRAM -Jaklič J«)že. Blaževa ul.. Skofja Loka 252 Želite delati v Avstriji in hiti vsak večer doma'.' Za našo bencinsko «*rpalko in trgovino I raznim blagom na mejnem prehodu Loibltunnel (Ljubelj), iščemo pošteno SODELAVKO ali tovarišico s trgovsko izobrazbo. Pogoj ie znanje nemščine. Zaslužek «)S 8.000— oziroma približno 21.000 din Vse nadaljne informacije dobite pri TOTAL Tankstele Loibltunnel. telefon 9943 4227 .39333 416 Sprejmem«) žensko za pomoč v kuhinji OD od 10.000 do 15(X)0 din. Možnost priučitve. na razpolag«) ogrevana soba. Ponudbe pod: Popoldansko delo 417 KV NATAKARJA, takoj zaposlimo. DISCO BAR »PIBERNIK«. Bled Prešernova 33. tel 77-88« 418 OBVESTILA GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Kranj. Oprešnikova 15. tel. 25-579 ŠIVILJSKA ah PLETILJSKA dela sprejmem na dom Nasl«>v v oglasnem oddelku. 210 Sprejemam naročila za BETONSKE STEBRE ZA KOZOLCE D«.hava maja 1982. Organiziram prevoj m j>ostaVitev Telefon 47-144 209 Izdelujem NAPELJAVE CENTRALNE KURJAVE. Informacije |>«> telefonu 22-761 od 18. do 20. ure 211 Obveščam, da zaradi okvare na ITT omrežju sprejemam naročila Vsak dan od 7. do 9. ure. srede od 14 do 15. ure SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV Skofja Loka, Ljubljanska c. 10 419 IZDELUJEMO kompletne načrte za vse vrste gradenj Šifra: Pravočasno 420 MONTIRAM stenske, stropne obloge, napušč in ladijske |K>de Šifra: Kvalitetna montaža 42] ČISTIM stopnišča in poslovne jmi-store. Naslov v oglasnem oddelku 422 Opravljam vse vrste ZIDARSKIH in KERAMIČNIH del m kamnite oblog«., zelo dobro in hitro Telefon 74-736 423 PRIREDITVE vsako soboto ob 20h ples v ŽELEZNIKIH vsako nedeljo ob17"pa na PRIMSK0VEM ,vabi skupina, TRGOVCI 00 ZSMS Bukovica nad Skofjo Loko prireja v soboto. 1«S. 1.82, ob 20. uri VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK 424 V Delavskem domu v Kranju |>rire-jamo: PLES za mladino in starejše oh 18. uri - PLESNO MATINEJO za osnovnošolce ob 15 uri. Pričetek v nedeljo 17. I. 1982. VABLJENI! 424 IZGUBLJENO Prosim poštenega najditelja ZLATE ZAPESTNICE, ki sem jo izgubila 7 1.82 v Skofji Loki od hotela Transturist do trgovine Nama ah od komunalne cone Kranj do trgovine v Britofu. da mi jo vrne proti nagradi Krišeli Štefka. Visoko 7«. Šenčur 426 Izgubila sem KRZNEN OVRATNIK na poti Oprešnikova-Ručigajeva-C. na Klanec. Vračihi proti nagradi! Oprešnikova 37. Kranj 425 13. januarja ob 14.15. sem na avtobusni postaji Kranj izgubil DENARNICO z dokumenti in manjšo vsoto denarja P«>šte-nega najditelja prosim, da vrne na naslov, ki ie v dokumentih. 431 OSTALO MATEMATIKO POCCCJEM poldanskem času v Kranju. Tel. kličite popoldan Moška, ki nista plačala izpušno ««v t.\ diano. pozivam, da jo vrneta, v nasprotnem primeru ju bom prijavil 261 Iščem žensko ZA NEGO bolnika na domu v dopoldanskem času Naslov v oglasnem oddelku. 427 VARUJEM vam otroke za hrano in stanovanje ali |>omagam v gospodinjstvu Naslov v oglasnem oddelku 428 ISCEM VARSTVO ZA 18 mesečnega otroka v dopoldanskem času Ostalo j>o dogovoru Zupan Vida. Planina II Tuga Vidmaria 8. Kram 429 129 29 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata ">0 din. špinača 4"> din. cvetama .50 din. korenček 10 din. česen 142.«) din. čebula 211 din. fižol 114 do 1.56 din. |H*sa 15.40 din. paradižnik HO din. slive 45.60 din. jabolka 11 do 26 din. hruAke 51.90 din. grozdje 40 din. limone 59..50 din ajdova moka 51 din. koruzna moka 20.50 din. surovo maslo 229 din. smetana 98 din. skuta 67.50 din. sladko zelje 17 din. kislo zelje 19 din. kisla repa 17.50 din. orehi 38,30 din. lajčka 5,70 do 7.50 din. krompir 10.90 din, DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. januarja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi. .Šenčur. Diskont Vino Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček. Duplje. Krvavet. Cerklje. Hrib. Preddvor. Kočna Zg. Jezersko Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure. V nedeljo, 17. januarja, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur. V soboto, 16. januarja bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Specerija Bled - superuiarket Union, Titova 22 in Rožca. samopostrežna trgovina 9. Bokalova 5 a BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Delikatesa Bohinjska Bistrica BLED Specerija Delikatesa. Park hotel. Živila Center II. Cesta svobode GORJE Specerija Market Zgornje Gorje LESCE Specerija, Samopostrežba Lesce RADOVLJICA Specerija Volčji hrib. Gradnikov;! LOTERIJA Srečka st. 10 40 60 80 030 027620 068440 143050 157750 01 46271 8659] 464251 5772 106912 302212 66793 88383 007053 132813 4 0184 7124 0.3074 064974 397084 75 95 485 6265 77295 91475 din 60 80 60 80 200 20.000 20.0*80 20.000 20.000 80 8.000 4.000 20.000 40 640 20.040 100.040 2.000 6.000 50.000 20.000 40 440 840 2.040 20.040 20.040 80 120 160 1.000 2.120 8.080 Srečka it. din 052155 20.(HX) 325605 20.000 461545 20.000 06 41136 63156 102006 0907 3847 24807 39147 59887 181077 78 88 718 16058 49128 78868 055708 164478 294158 378018 411088 19 79 869 2649 4169 07329 56789 71619 60 6.000 2.(M K) 20.-000 60 400 400 2.000 4.000 2.000 500.060 100 60 200 8.000 4.000 4.000 20.000 20.100 1.000.000 20.000 20.060 100 60 160 400 (m 8.000 6.000 6.100 ZAHVALA Ob nenadni smrti nase drage mam«' JANE ŠUBIC roj. Nardoni se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo predsedniku sveta krajevne skupnosti Trata Milanu Osov nikarju za poslovilne besede in pevcem za žalost in k«-VSI NJENI! Skofja Loka, 16. januarja 1982 KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju KVALIFICIRANE DELAVCE (kemijske ali nekemijske smeri) za delo v proizvodni službi in KVALIFICIRANEGA KURJAČA visokotlačnega parnega kotla Pogoj: — M-mesečno poskusno delo Prijave /. dokazili sprejema splošna služba 15 dni po objavi, kandidati pa se lahko tudi osebno /glasijo vsak dan od 6, do 14. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte dobre mame ALOJZIJE DOLINAR Cestnikove mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, zdravnikoma dr. Praftnikarju in dr. Grilu za pomoč v času bolezni Iskrena hvala gorenjevaftkemu oktetu in govornikoma za ganljivo zadnje slovo. Najlepša hvala župniku za govor in pogrebni obred. VSI NJENI Podgora, 6. januarja 1982 ZAHVALA Ob izgubi drage mame. stare mame. tete LOJZKE TEKAVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, pevcem, upokojencem, družbeno političnim organizacijam KS, govornikoma za ganljive besede ob slovesu, tov. Jelarju za vso skrb ob Doerebu. Zasavcem. Predilnici Litija za venec, fskraftem in sosedom za vso pomoč v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJENI Predoslje, 9. januarja 1982 Sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra, skrbna mama. babica, tašča, sestra, teta in sestrična MARIJA KLOBOVS roj. Volčič Pogreb naše drage mame bo v soboto, 16. januarja 1982, ob 15. uri na pokopališču v Lipici pri Skofji Loki. . Leži v mrliški vežici v Lipici. ŽALUJOČI NJENI: sin Franci, hčerka Mari z možem Marjanom, vnuka Tomaž in Mojca ter sorodniki Skofja Loka, Gabrovo, 14. januarja 1982 V 94. letu je dotrpela draga mama KATARINA LUSKOVEC roj. Pajar PogreH drage pokojnice bo danes. 15. januarja 1982, ob 15.30 na pokopališču v Šenčurju. Do pogreba leži v mrliški vežici v Kranju. ŽALUJOČI: sin Viktor z družino Šenčur, 15. januarja 1982 GLASOVA ANKETA 27. festival bratstva iti enotnosti Mesto gostitelj se pripravlja Pobratenje med mladimi Bosanskega Samca in Subotice preraslo v množično manifestacijo zbliževanja mladine iz vse Ju- froslavije - Udeleženci festivala »Bratstvo in enotnost« bodo etos zbrani že sedemindvajsetič - Kranj bo gostitelj mladih iz dvanajstih jugoslovanskih občin Kranj — Zamisel, da hi se mladi iz Jugoslavije zbliževali na množičnih manifestacijah bratstva in enotnosti, se je rodila na mladinski progi med Banjaluku in Dobojem. Pred tridesetimi leti so se na mladinski delovni akciji pobratili mladi iz Bosanskega Samca in Subotice. V letih 1952 in 1954 so izmenjali obisk in že naslednje leto se je število udeležencev povečalo. Sport, kulturne prireditve in duh razigrane mladosti so privabljali mladino od vsepovsod. Z letom 1955. ko se je pobratena mladina zbrala v Nisu. tudi beležimo začetek organizirane krepitve bratstva in enotnosti mladih jugoslovanskih narodov in narodnosti, imenovane »Festival bratstva in enotnosti«. Danes na njem sodelujejo mladi iz dvanajstih jugoslovanskih občin Niša, Subotice, Slavonskega Broda, Prištine. Trebinja. Reke, Bosc.nskega Samca. Bitole. Nikšiča, Gornje Radgone. Zagreba rin Kranja. Kranj je tokrat že tretjič gostitelj tugoslovanske mladine. Starejši brž-one Se pomnijo leti 1959 in 1968, ko je Kranj ob mesecu mladosti razvil zastavo bratstva in enotnosti. Letošnja manifestacija, ki bo od 27. do 30. maja. bo skušala biti Se SirSa in bogatejSa kot doslej. Množica mladih, ki bo maja gostovala pri nas. naj bi v življenje Kranja in njegovih Mudi resnično vitsnila pečat mladosti, trdne in nerazdružljive bratske povezanosti. Kako resno in zavzeto so v občini sprejeli to r >a ni dopolnjen le organizacijsko. njegovi vsebini pripomoreta tudi obe obletnici, ki ju namerava slovesno obeležiti: 90. obletnica Titovega rojstva in 40 let ustanovitve mladinske organizacije USAOJ V Kranju se zavedamo, da smo si s festivalom naložili precejšnjo odgovornost, zato mora biti prireditev taka, kakršno smo si zamislili — resnično dobra!« Nada Bogataj-Kržan, predsednica kranjske mladine, pa o festivalu takole razmišlja: »Ker smo v času gospodarske stiske in vsestranskega varčevanja, bi nam kdo utegnil očitati, da se lotevamo dragih prireditev. Prav zato nam odločitev, da prevzemamo organizacijo letošnjega festivala, nalaga obveznost, da festival bratstva in enotnosti resnično izzveni tako. kakor smo načrtovali. Zavedati se moramo, da je poleg zveznih delovnih akcij tako srečevanje mladih edina oblika povezovanja jugoslovanske mladine. da se poglabljata bratstvo in enotnost. To ni okorela parola. NaS festival ima že lepo tradicijo in ga moramo zato razvijati in dvigati na se višjo raven. Kranj bo letos množico mladih sprejel tako. kot si zasluži, pa tudi Kranjčanom mora festival ostati v spominu kot stičišče pristnih in prisrčnih vezi, sklenjenih z jugoslovansko mladino. Zato hočemo, da bo naSa prireditev res najholjSa.« B.'«W* Težko do stanovanja Težavna in dolgotrajna pot do stanovanja - Razlogi, ki dražijo in zavlačujejo gradnjo - V Skorji Loki so priprave na 3. konferenco Zveze sindikatov temu vprašanju posvetile obsežno razpravo poslanstvo, pripoveduje Milan Baj-želj, predsednik organizacijskega odbora festivala: »V težnji po ohranjanju, krepitvi in poglabljanju bratstva in enotnosti mladih udeležencev te manifestacije smo se letošnje pripreditve lotili resno. Mladi se v Kranju ne bodo srečali samo s svojimi vrstniki, pač pa s kar najširšo množico občanov in delovnih ljudi Kranja. Zato organizacije festivala letos nismo prepustili izključno mladim, saj bi jim bila taka odgovornost pretežno breme, pač pa smo v priprave vključili vse dejavnike, od združenega dela, kulturnih ustanov in krajevnih skupnosti, ki lahko dopolnijo vsebino festivala. V štirih dneh naj bi mladi spoznali utrip Kranja in način življenja njegovih ljudi, kar bo bržkone obogatilo njihovo doživetje. Letošnji festival Skofja Loka - V razpravi, ki jo je pripravila delovna organizacija Alples v Železnikih, so predstavniki sindikata, gradbeniki in strokovnjaki komunalne skupnosti razglabljali o vzrokih, ki zavirajo stanovanjski gradnjo in delavcem v stanovanjski stiski onemogočajo, da bi vsaj hitro, če že ne poceni, prišli do strehe nad glavo. Eden od vzrokov, da nemotena gradnja stanovanj sem in tja zaSepa iti da zato niso dograjena do dogovorjenih rokov, je prepočasno sprejemanje urbanistične dokumentacije. Razpravljalci so se zavzeli, da bi ustanove, zadolžene za pripravo. fradnjo in nadzor, delovale hitreje, udi usklajeno in tekoče delo organizacij, ki skrbe za gradnjo, bi prispevalo k pospešeni gradnji. Ker pa je le-teh veliko (od komiteja za urbanizem, stanovanjske in komunalne skupnosti, organov za planiranje in nadzor), se vse prerado zatakne posledice zastojev pa nosi seveda čakajoči bodoči stanovalec. Zavlačevanje in počasna gradnja Ea vplivata tudi na ceno stanovanja, •elavca, ki mu že dolgotrajno čakanje na stanovanje ni ravno pogodu, pa seveda Se dosti bolj prizadene cena. ki jo mora odšteti za pripadajoči kvadratni meter. Pri uvedbi ekonomskih stanarin seveda nismo upoštevali, da delavca z ne ravno visokimi dohodki tak izdatek za stanovanje krepko udari po žepu. Stanovanjska skupnost bi morala ob ekonomski ceni stanovanja razčleniti tudi možnosti za subvencijo stanarin tistim, ki se ne morejo pohvaliti z dobrini osebnim standardom. Pri spodbujanju zasebne gradnje na podlagi namenskega varčevanja delavcev prav tako nismo upoštevali vseh dejavnikov. Sedanja merila, ki pri nakupu stanovanja zahtevajo 25-odstotno lastno udeležbo kupca, prav tako jemljejo uj>e manj premožnim delavcem. V delovni organizaciji Alples so na konkretnem primeru pokazali, koliko je lahko posameznik pri današnjih razmerah motiviran za nakup lastnega stanovanja. Denimo, da cena dvoinpolsobnega stanovanja za štiričlansko družino znaša 1.183.600 dinarjev. Udeležba, ki so jo dolžni odšteti za stanovanje, znaša 295 tisoč 900 dinarjev, kar zahteva dolgotrajno varčevanje in odrekanje. Ce pa se ista družina zanima za pridobitev družbenega stanovanja, številke ne gredo v tolikšne višine. Ce ima družina 5.170 dinarjev osebnega dohodka na člana, spada v kategorijo lastne udeležbe od 50 do 60 odstotkov povprečnega slovenskega osebnega dohodka, za katero je predvidena lastna udeležba 8 odstotkov, torej le 94.688 dinarjev. Pridobitev družbenega stanovanja je za delavce z nižjimi osebnimi dohodki seveda bolj stimulativno; če pa naj spodbujamo individualno gradnjo ali nakup stanovanja v etažnem lastništvu, pa bo treba znižati odstotek lastnega prispevka. Delavcem, ki so v resnično težkem socialnem položaju, pa je moč dobiti solidarnostno stanovanje, ki ga daje stanovanjska skupnost. Razpravljalci so menili, da so merila za dodeljevanje teh stanovanj premila in da bi jih morali resnično dobiti tisti, ki jih najbolj potrebujejo. D.Zlebir* Praznik šoferjev in avtomehanikov Šoferji in avtomehaniki praznujejo 15. januarja svoj praznik. Ta dan leta 1960 je v redno članstvo združenja v Beogradu pristopil tovariš Tito in s tem izkazal Združenju šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije največje priznanje. Ko so Titu izročili člansko knjižico štev. 3447. so poklicni vozniki in avtomehaniki s ponosom zatrdili, da bodo čuvali svetal lik svojega velikega učitelja in s prizadevanji izpolnjevali odgovorne naloge, ki jih pred njih postavlja naša družba. Dan, ko je Tito postal naš član. je 2. redna skupščina Saveza vozača i avtomehaničara Jugoslavije dne 2. 6. 1962 proglasila za vsejugoslo-vanski praznik, prvo veliko praznovanje pa je bilo 15. 1. 1963 v Beogradu, od takrat se proslavlja po vsej domovini. Šoferji in avtomehaniki v Sloveniji praznujejo pa še svoj praznik 13. julij v snomm na 13. julij 1943, ko so prve motorizirane enote z več tanki in kamijoni IV. SNOUB Ljube Sercerja in s sodelovanjem I.. II.. III. in VII brigade vdrle v Žužemberk v Suhi Krajini tet ga po težkih borbah osvobodile. Pred vojno je bila prva Zveza šoferjev osnovana 11. februarja 1922 v Ljubljani. v Beogradu pa 21. septembra istega leta. Knajst let pozneje je bila Zveza šoferjev Jugoslavije ustanovljena v Beogradu in je tam delovala do leta 1941. Pri nas so pred drugo svetovno vojno v zvezi šoferjev Dravske banovine obstojale podružnice v Mariboru. Ptuju. Tržiču, Celju in Laškem. Tudi te enote so 1941 prekinile z delovanjem, mnogi člani pa so aktivno sodelovali v bojih proti okupatorju in njegovim pomočnikom vse do osvoboditve. Glavni štab NOV in PO odredov Slovenije je v odseku za motoriza-cijo oktobra 1943 že izdajai šoferske izkaznice šoferjem partizanom, mehaniki pa so v Starem Logu med drugimi delavnicami organizirali tudi avtopark. Član Podgoričkega združenja šoferjev Miloš Šaranovič-Njako je z veliko odgovornostjo prepeljal Tita od Podgorice do Zahl jaka kjer je prisostvoval na Pokrajinski konferenci KPJ za Crno goro. Boko. Sandžak in Kosmet. Mnogo medvojnih in povojnih junaških in prizadevnih podvigov šoferjev in avtomehanikov je znal ceniti Tito. zato je vstopil v njihove vrste in v teh vrstah bo stalno prisoten kot svetel spomin, posebno pa na dan 15. januarja. Po osvoboditvi je bila v Ljubljani osnovana ponovno Zveza šoferjev in avtomehanikov 10. junija 1951. nekatere podružnice kot Tržič in Slovenjgradec pa še malo preje. Ustanovna skupščina Zveze šoferjev in avtomehanikov je bila 15.'februarja 1958. leta v Beogradu. J. Kuralt Navdušeni drsalci Kranj - Vsak dan srečujemo na vseh cestah, ki vodijo proti Gorenjskemu sejmu, simpatično mladež / drsalkami, obešenimi čez rame. Kar nekam ponosno gredo Človeku se zdi. d« nosijo v sebi polno vedrine, zanosa, zdravega duha. da jim bo ta rekreacija dala novega poleta za šolo in polepšala mladost. Ko jih gledaš v novi drsališčni hali,so nekateri še precej okorni, kajti pravkar so stopili na led. drugi se pa brezskrbno love. kot bi bil to stadion, ne drsališče. Tudi starejši prihajajo. Nemalo je primerov, ko majhen fantek, vešč drsalk, kot bi bil z njimi rojen, za sabo vleče očka. ki se malce sumljivo trdo drži. Zagotovo je začel drsati šele zdaj. ko sem vozi otroke. Hala še ni do konca urejena. Ni garderob, ni sedežev ob robu. otroci spravljajo svoja oblačila, kakor se kdo znajde. Tudi led. pravijo, še ni povsem dober. Toda to jih ne moti preveč. Da je le drsališče, da se lahko poženejo po plošči, kolikor jim da duša. Bom pa zagotovo tudi sai> Otroci so tako navdušeni f včasih kar uidejo. No. saj*«**11 je zares dober šport. odlioV?8 reacija. Takoj za plavanj"*1 postavil. Bojim se le. d*'!"*' tudi s pokritim olimpijski* nom, ki ga Kranj tako potrebuje, odlašali tako m kot smo z drsališčem.« Irena Leban, 6. razred Osnovne šole Kokrškega odreda Križe: »Drsala sem. ko sem bila še čisto majhna, ko smo dve leti živeli v Sviti. Doma v Tržiču smo hodili za Virje, in se drsali na Crostem. Danes sem tu z mlajšim ratcem in bratrancem prvič. Zdi se mi, da je drsališče dobro in zagotovo bomo še prišli. Niti ni tako daleč, gneče ni. vsaj med tednom ne, pravijo, in tudi vstopnina 30 dinarjev ni pretirana. Upam, da bo drugič tudi ati prišel z nami.« Franc Vrhovnik, 35 let, Planina, Kranj: »Odlično je tole drsališče, le prepozno smo ga dobili. Najmanj pet let je bilo na prioritetni listi, pa smo tako odlašali z njim. Jaz sicer ne drsam, le otroke sem zdajle pripeljal. Gošo Anastasov, ij delavec v Tekstilinduau tos sem začel drsati. Tak<>) odprli drsališče. Ta šport*, navdušil. Kadar delam doul^ prihajam popoldne skof^VJ dan sem. Cela klapa prjj v£ nas je. Ni se težko naučitL^ dan je bilo seveda nekaj JiVf cev, pa to res ni omembe \f> Da imaš le voljo, se hitro A/ i Pravijo, da led ni dober, djU'«" kot v Ljubljani, toda 2,J*i čisto v redu. Odličen šponL 4j za mlade, saj nismo vsi sfr Opažam, da nas je vsak d Ob sobotah in nedeljah j* povsem polna. Kranj j?" treboval nekaj takega.« D. D V premislek Neprevidna drsalca ei ;o Bled — Neprevidnost in objestnost botrujeta številnim nesrečam na cesti, v gorah, doma ali v službi, skratka povsod, kjerkoli živimo in delamo. Cesto mislimo, da se nam ne more zgoditi nič hudega in često izzivamo svoje sposobnosti. Obenem smo v skrbi za sočloveka ostali že kar pasivni, domala nas nič več ne prizadene in ne ukrepamo niti tedaj, ko nam je jasno, da človek drvi v nesrečo ali jo hudo izziva. Blejsko jezero je hudo nevarno tudi v najbolj pasji zimi, ko trdno zamrzne. Svoje zobe je pokazalo že veliko pešcem, drsalcem ali avtomo-bilistom, ki so preizkušali trdnost jezerske skorje. Večkrat je bilo videti, da je led »trden kot kamen kost,« a vseeno se je zgodilo, da se je kdo okopal v mrzli vodi ali celo utonil. Letos jezero ni trdno zamrznilo, fe sem in tja se je »sirilo« ali »zasi-rilo«, kot pravijo Blejci. Nekaj dni je bil led v Zaki, kjer pa drsalcev ni bilo, saj so na drugi strani plavale na vodi blejske pletne in je bil prizor premalo vabljiv, da bi drsalci preiz kušali svoje sposobnosti. Jezerska ledena skorja pa minuli torek, ko je nastopila precejšnja odjuga, ni odvrnila dveh mladih drsalcev v Zaki, da se ne bi podila sem in tja, vsaj od Zake do tam, kjer se je led prevesil. Breskrbno sta divjala, padala, se spet dvigovala in naključnemu vozniku so upravičeno odrevenele roke na volanu in noge pritisnile na zavoro. Kaj storiti? Drsalca sta bila daleč, nemogoče ju je bilo preklicati, opozoriti ali kar spoditi z varljive jezerske skorje. Kaj se op zgodilo, če.. . In bilo je mogoče, da se jima udre in nihče več jima ne bi mogel pomagati. Ob jezeru daleč naokoli ni bilo žive duše, ki bi slišala *iice, bila sta sama. tista dva drsalca nemurf(W'M ti z jezera ... Predavanje o novem prometnem zakonu Kranj - V letošnjem k sprejet novi republiški tak^ meljih varnosti cestnega Novi zakon vsebuje tako sprejeti zvezni zakon Števil vosti, ki izhajajo iz sbternskpL družbene samozaščite. v"sebuj»l tako načelne opredelitve h« kretna določila tega tem*\i predpisa v okviru prometne tž daje. Prav zato se je k?»| Združenje odločilo, da bo k*to»lt niziralo predavanja, na katerih | priznani prometni strokovnjd" \ mačili novi zakon; predavani«, predvsem za poklicne voznike \