Leto IV
Poštnina plačana v gotovini
Ste v. 35.
V Ljubljani, ponedeljek 13. februarja 1939.
Sv. oče na mrtvaškem odru v baziliki sv. Petra
Čez 200.000 ljudi je šlo danes mimo trupla Pija XI.
Samo še šest papežev do konca sveta?
Svetovno časopisje spet mnogo piše o slovitem, svojevrstnem dela »Prerokovanje o papežih«, ki je na splošno poznano pod imenom »Prerokovanje sv. Malahija«. To prerokovanje so sprva pripisovali irskemu menihu sv. Mala-hiju, ki je leta 1148 umrl v francoskem samostanu Clairvauxu, kjer je bil opat njegov prijatelj sv. Bernard. Pozneje so znanstveniki in bogoslovci, ki so preiskovali izvir te knjige, ugotovili, da je delo dosti mlajše in da gre pri njem za spis neznanca iz začetka 16. stoletja.
Naj bo začetek dela tak ali tak, je vendar to prerokovanje tako zanimivo, da se človek ob prebiranju prerokb z zgodovinskimi dejstvi ne le začudi, temveč prestraši, ko vidi, kako so se prerokovanja brezimnega pisca za večino papežev uresničila.
Knjiga je seznam vseh papežev od Celestina D. do konca sveta. V njej niso navedeni papeži po imenih, marveč je vsak označen s kratkim latinskim izrekom. Ta izrek je včasih aluzija na ime papeža, včasih vsebuje kak točen podatek o grbu rodu, kateremu je pripadal ta ali oni papež, včasih pa napoveduje to geslo splošne svetovne razmere, v katerih bo vladal ta ali oni cerkveni poglavar.
Papež Benedikt XV., ki je vladal med svetovno vojno, je v prerokovanju sv. Malahija, pa naj je bilo napisano v 12. ali v 16. stoletju, označen s pretresljivo točnim orisom časa, v katerem je vladal: »Opustošeno krščanstvo«.
Za Pija XI. pravi prerokba, da bo »goreča vera.«
Za naslednika pokojnega papeža pa stoje v prerokbi besede: »Ogenj in meč«. V teh besedah vidijo nekateri razlagalci napoved, da bo bodoči papež umrl od ognja in od meča, da bo njegovo ime torej prišteto k neskončnemu seznamu krščanskih mučencev. Drugi razlagalci vidijo v teh besedah naznanilo o nesrečah, ki utegnejo za vlade tega papeža zadeti Rim...
Po prerokbi sv. Malahija ne bo do konca sveta nič več kakor samo še šest papežev, med njimi je vštet že tudi naslednik pokojnega papeža Pija XI., papeža »goreče vere«.
Spominska svečanost za po* kojnim sv. očetom v Belgradu
Belgrad, 12. febr. in. V belg rajski stolni cerkvi Kristusa Kralja je bila danes dopoldne spominska svečanost za umrlim sv. očetom Pijem XI. Za to priliko je bila notranjost cerkve v znak žalosti zavita v črno. Sredi cerkve je bil postavljen katafalk. Po službi božji je vernike nagovoril prevzv. nadškof dr. Ujčič ter je v svojem govoru orisal življenjsko pot pokojnega cerkvenega poglavarja, nato^ pa prikazal vso veličino umrlega papeža Pija XI. na stolici 6v. Petra. Omenjal je številne njegove enciklike, ki so pripomogle k rešitvi najtežjih družabnih vprašanj sodobnega časa. Govor prevzvišenega nadpastirja je globoko segel v krca vseh vernikov, ki so prav za današnji dan pripravljali veliko akademijo v proslavo obletnice kronanja papeža Pija XI. v dvorani Delavske zbornice. Toda božja Previdnost je hotela drugače. Po govoru je nadškof pred katafolkom opravil molitve za velikim pokojnim.
Slovesni rekvijem za umrlim sv. očetom bo v Belgradu istega dne in ob isti uri, kakor bo v Rimu pogreb sv. očeta.
V tukajšnjo nunciaturo še dalje prihajajo številni zastopniki vseh katoliških organizacij ter apostolskemu nunciju izrekajo sožalja. To so storili tudi zastopniki vlade. Med drugimi sta osebno izrekla sožalje msgr. Feliceju slovenska ministra dr. Krek in g. Snoj.
Naš novi zunanji minister je dospel v Belgrad
Belgrad. 12. februarja, o. Naš novi zunanji minister, dosedanji poslanik v Berlinu Aleksander Cincar-Markovič je bil včeraj dopoldne sprejet v poslovilno avdienco pri Hitlerju, nato pa pri nemškem zunanjem ministru v. Ribbentropu, ki sta mu izrazila svoje priznanje za delo pri zbliževanju >beh držav. Novi zunanji minister je nato odpo-oval iz Berlina in dospel nocoj z večernim brzim 'lakom v Belgrad.
Na kolodvoru so ga sprejeli člani vlade, višje iraaništvo zunanjega ministrstva, diplomatski za-itopniki vseh prijateljskih in zavezniških držav ter ni njegovi osebni prijatelji.
Silen razmah
Panovska organizacija slovenskih
Včeraj, v nedeljo dne 12. t. m., so bili po vsej Sloveniji občni zbori »Krajevnih kmečkih zveze, kakor se imenujejo krajevne edinice stanovske organizacije slovenskega kmečkega ljudstva — »Kmečke zveze«.
V nad tri sto župnijah so se včeraj zbrali naši slovenski kmetje, da skupno obdelajo vsa najbolj važna kmečka gospodarska in socialna vprašanja.
Hitro naraščanje članstva »Kmečke zveze« — zdaj jih šteje že nad 70.000 — in ustanavljanje vedno novih postojank po deželi dokazuje, da se tudi naše kmečko ljudstvo prebuja v stanovski in organizacijski zavesti, ter da hoče v bodoče aktivno sodelovati pri kovanju svoje usode.
To pa je tudi nujno potrebno, ako se hoče naš kmečki stan v teh težkih in vsak dan težjih razmerah vzdržati in še celo napredovati!
Da imajo dandanes kmečki ljudje že mnogo smisla in razumevanja za potrebnost izobrazite in skupnega dela, dokazujejo vprašanja, okrog katerih se suče največ zanimanja »Kmečke zveze«. Vzgoja dobrega kmečkega učiteljskega naraščaja (v ta namen se bodo ustanovili posebni zavodi);
Vatikansko mesto, 12. februarja, (o) Truplo pokojnega papeža Pija XI. so včeraj popoldne slovesno prenesli iz Sikstinske kapele v baziliko sv. Petra. Dopoldne je prišel pokojnega papeža kropit tudi italijanski prestolonaslednik v spremstvu itaL poslanika pri sveti stolici. Pred Sikstinsko kapelo je prestolonaslednika sprejel vatikanski državni tajnik in kancler kardinal Pacelli s štirimi drugimi kardinali, nakar je prestolonaslednik odšel v kapelo ter nekaj trenutkov klečal ob mrtvaškem odru. Za njim je prišel v kapelo predsednik italijanskega senata in akademije Feder-zoni, nato predsednik poslanske zbornice grof Ciano starejši. Italijanski škofje so dopoldne v Sikstinski kapeli brali molitve za mrtve. Maševal je škof iz Modene.
Prenos trupla iz Sikstinske kapele v baziliko sv. Petra je bil določen za popoldne. Ogromni trg pred cerkvijo je napolnila stotisočglava množica in čakala trenutka, da bo videla, kako bodo nesli velikega pokojnega v prvo cerkev katoliškega sveta. Red na trgu in okoli cerkve so delali papeži karabinerji in švicarska straža, ki so komaj držali odprto pot za avtomobile kardinalov, diplomatov in drugih odličnikov, ld so se udeležili pogrebnega sprevoda iz Vatikana v cerkev sv. Petra,
Prenos iz Sikstinske kapele v baziliko sv. Petra se je začel ob 17. Na čelu sprevoda je šel oddelek palatinske garde, za njim so trije duhovniki nosili
križ, nato pa je šel pevski zbor Sikstinske kapele, ki je pod vodstvom kapelnika Bozzija pel »Miserere«. Za zborom so se zvrstili gojenci vatikanskega seminarja, nato vsi kanoniki cerkve sv. Petra. Na koncu prvega dela sprevoda je šel dekan bazilike msgr. Nar-done v črnem pluviaiu.
Drugi del sprevoda je začel msgr. Arborio Mella di Sant’ Elia s papeškimi plemiči, nato dva častnika švicarske garde, skupina častnikov palatinske garde s poveljnikom Švicarjev in poveljnikom papeških orožnikov. Sredi sprevoda so sediariji na nosilnici nesli truplo pokojnega Pija XI. Ob njem je šlo na vsaki strani po šest članov plemiške garde in drugi sediarji s plamenicami.
Takoj za truplom so stopali vsi kardinali, kar jih je v Rimu, s svojimi tajniki, ki so nosili v rokah goreče sveče.
Ko je nosilnica s pokojnikovim truplom prišla do vrat v baziliko, je množica na trgu pokleknila in se v mrtvaški tišini klanjala spominu velikega pokojnika. Mrtvaški sprevod je krenil od vhoda proti velikemu oltarju. Pred grobom sv. Petra so nosilnico postavili na tla, nakar so škofje opravili predpisane molitve. Od tu so papeževo truplo nesli nazaj v kapelo sv. Zakramenta in ga z nosilnice položili na pripravljeni mrtvaški oder, pokrit z rdečim damastom. To poslednje ležišče pokojnega papeža je tudi močno nagnjeno, tako da bodo množice, ki bodo hodile mimo,
škega voditelja točno o vsebini veeh razgovorov, ki jih je nacionalistična vlada imela pretekli teden s Francijo in z Anglijo. Zaradi teh razgovorov in zaradi nenadnih laskavih ponudb, ki jih te dve državi zadnje čase stavita nacionalni Španiji, je zavladalo v Nemčiji precejšnje razburjenje in skrb, da ne bi francoski in angleški vpliv izpodrinil nemškega in italijanskega v novi Španiji. Današnji nemški listi o tem vprašanju veliko pišejo in pravijo, da bo nacionalna Španija »zavrnila V6e odvratne ponudbe demokratičnih držav«.
Rim, 12. februarja. »Giornale d’Italia< piše danes, da bo Italija še naprej pomagala generalu Francu in obdržala svoje čete v Španiji, če 1)0 potrebno, da bo moral Franco z italijansko pomočjo braniti svojo politično zmago proti komurkoli. Italija ne želi, da bi bodoča oblika španske države bila enaka fašizmu, hoče samo, da si špansko ljudstvo prostovoljno in brez kakega zunanjega pritiska izbere tako vlado, kakršno narekujejo njegove koristi, ne pa da bi mu pokvarjeni tujci vsilili režim po svoji volji.
Iz pisanja angleških, francoskih, nemških in italijanskih listov je jasno razvidno, da se je med evropskimi velesilami začela velika tekma za naklonjenost bodoče Španije.
»Nam koroškim Slovencem zvenijo »dokazi« ogrskih poslancev za raznarodovanje nekam sumljivo poznano. Vzporcjanje »windisch-slovcniscli< je postalo pri nas domala že cela znanost, čeprav imamo tudi koroški Slovenci celo vrsto narodnih delavcev in prebuditeljev, ki jih ves slovenski narod s ponosom šteje med svoje velike sinove. Tudi naši »pedagogi« so dokazovali, da nima slovensko koroško narečje ničesar skupnega s pismeno slovenščino in so pomilovali otroke, ki bi se morali učiti tri jezike. Vplivne osebe in organizacije dokazujejo pravico raznarodovanja tudi pri nas s prav istimi dokazi, kakršne smo sedaj culi od Madžarov.
Nad vse je razveseljivo, da je uradno glasilo narodnosocialistične stranke v Vzhodni marki zavzelo napram nestvarnemu opravičevanju raznarodovanja Nemcev na Madžarskem jasno in enoumno stališče. Politika dvojne morale in dvojne pravice hi bila z dostojanstvom nemške kulture nezdružljiva. Zato poudarjamo: Pravica, ki jo terja narodni socializem za nemške rojake na Madžarskem, mora biti tudi naša pravica!
Zagotovila opotrcije vladi
Belgrad, 12. febr. m. Danee je bilo po vsej državi več shodov, na katerih so vladni poslanci kakor tudi zastopniki opozicije obvestili svoje volivce o tem. kakšen je novi politični položaj, ki je nastal po imenovanju vlade Dragiše Cvetkoviča. Vse sestanki 60 potekli v popolnem miru in so tudi opozicionalni govorniki nasproti sedanji vladi na javnih shodih zavzeli najpomirljivešje stališče ter se izrazili, da novi vladi ne nameravajo delati težav.
Belgrad, 12. febr. m. V Belgrad se je pripeljalo davi že precej poslancev, ki bodo tu počakali na prihodnji sestanek poslanske zbornice. Po zatrjevanju poslancev se skupščina pred sredo ne bo setala. Na prvem sestanku bo, kakor smo že poročali, izvoljeno stalno skupščinsko predsedstvo, to je predsednik, trije podpredsedniki in pet tajnikov. Za predsednika poslanske zbornice na prvem mestu omenjajo bivšega pravoslavnega ministra dr. Milana Simonoviča. Vse ostalo je več ali manj ugibanje. Naslednji dan bo skupščina izvo-
lahko videle vso njegovo postavo in obraz. Ob tem mrtvaškem odru gori 24 debelih sveč v bronastih svečnikih.
Častno stražo, ki stoji noč in dan ob mrtvaškem odru, oskrbujejo štirje člani nemške garde.
Obredi ob prenosu trupla v cerkev so bili končani okrog 18. Nato so množici na trgu sporočili, da bo bazilika čez noč zaprta in da bo vernikom vstop dovoljen šele danes od 8 naprej.
Danes dopoldne so ob napovedani uri odprli vrata bazilike. Ogromne množice ljudstva so se začele takoj valiti v cerkev. Mimohod vernikov je trajal ves dan nepretrgoma do 18 zvečer. Po površni cenitvi se je poklonilo zemeljskim ostankom Pija XI. danes nad 200.000 vernikov. Naval v cerkev je bil tak, da so morali ojačiti straže, ki bi sicer ne bile kos svoji nalogi in bi bila pred kapelo sv. Zakramenta nastala gneča, da bi se mimohod za dolgo ustaviL
Pokojni sveti oče je oblečen v zlat in rdeč mašni plašč, na rokah ima škrlatne rokavice iz satena, roke ima sklenjene na prsih, glava s škofovskim pokrivalom počiva na treh damastnih blazinah granatne barve.
Danes dopoldne so se začele maše zadušnice, ki jih bodo darovali nepretrgoma do pogreba. Kardinalski zbor se je danes dopoldne sestal na prvo sejo, na kateri je razpravljal o vseh važnih cerkvenih zadevah.
V Zakopanih:
Hellmuth Lantschner in Christi Cranz prva v smuku. Praček 21.
Gorenjski prvak v alpski kombinaciji je Žvan.
Kanada — svetovni prvak v hokeju. Evropsko prvenstvo v hokeju:
Švica : Češkoslovaška 0:0.
Rokomet Italija : Nemčija 12 :3. Ljubljana : Železničar 1:1.
Vesti 13. februarja
Vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli se je brzojavno zahvalil knezu-namestniku Pavlu in predsedniku vlade Cvetkoviču za sožalni brzojavki ob smrti sv. očeta Pija XI.
Rdeča španska vlada je danes popoldne odpotovala iz Valencije v Madrid, ki ga je zdaj izbrala za svoj sedež. Zunanji minister Del Vayo je časnikarjem izjavil, da se bodo rdeči branili še naprej, kakor so se v Kataloniji, kjer je po njegovi izjavi bila vlada gospodar
^ položaja do zadnjega trenotka____
Nalog za sestavo nove belgijske vlade je dobil dosedanji minister brez portfelja Jaspar, ki pripada katoliški stranki. Stara vlada je odstopila, ker ni hotela vzeti članstva v Flamski Akademiji dr. Martensu, ki je bil med sve-tovno vojno zaradi veleizdaje obsojen na smrt.
Švicarska vlada bo ta teden pravno priznala nacionalno Španijo in poslala v Burgos svojega poslanika.
Vsi severno- in južnoameriški kardinali so že odpotovali v Evropo, da bodo pravočasno v Rimu za volitev novega papeža.
Atentat na podpredsednika romunske vlade Cali-nesca so baje pripravljali člani razpuščene železne garde, ki jih je policija spet nekaj prijela in postrelila.
Romunski kralj Karol je nocoj govoril po radiju za svetovno razstavo v Newyorku. Njegov govor je prenašalo okrog 400 radijskih postaj na svetu.
106.000 bivših rdečih miličnikov in beguncev se je dozdaj vrnilo v nacionalno Španijo. Francove oblasti so zaradi prevelikega navala mejo za nekaj dni zaprle, da bodo lahko uredile pošiljanje beguncev v domače kraje.
Ameriška poslanska zbornica in senat bosta jutri imeli spominsko sejo v počastitev pokojnega papeža Pija XI.
Bivši madžarski poslnnik v Moskvi, ki se je te dni vrnil v Budimpešto, je izjavil, da je sovjetska Rusija pretrgala zveze z Madžarsko, ker je ta prestopila k zvezi proti kominterni. Čeprav sovjeti vedno izjavljajo, da nimajo uradno nikakih zvez s kominterno,
Snžalno brzojavko kardinalu Pacelliju je poslal danes tudi judovski veliki rabin iz Palestine.
Pariška policija je prijela nekaj dopisnikov nem-škh listov in jih strogo zasliševala. Nemški poslanik je zaradi te aretacije zahteval pojasnil od zunanjega ministra.
lila pet stalnih skupščinskih odborov, in sicer finančnega, upravnega, verifikacijskega, imunitetnega in odbor za prošnje in pritožbe. Po izvolitvi teh odborov bo vlada izdala pred poslanci vladni proglas.
Po zatrjevanju političnih krogov bo finančni minister te dni predložil poslanski zbornici v proučevanje predlog državnega proračuna, ki ga bo plenum skupščine takoj nato odstopil finančnemu odboru v prerešetavanje.
Dunajski »Volkischer Beobachter« prinaša poročilo o debati v budimpeštanskem parlamentu glede nemške narodne manjšine. Proti težnjam Nemcev sta nastopila dva madžnrska poslanca, ki sta med drugim izvajala tudi sledeče: Nemci na Madžarskem sploh ne govorijo nemško, marveč švabsko. švahščini se privadijo doma, za napredovanje v ogrski službi pa jim je potrebna sam« madžarščina. Novi ogrski Nemci so mnenja, da potrebujejo ne samo ogrskega kruha, temveč, tudi ogrski jezik. Materni jezik madžarskih Nemcev jo švabščina in ne nemščina, torej je zahteva po nemškem šolstvu tudi iz vzgojnega vidika ovrglji; ya. Kajti v šoli bi se morali otroci učiti kar tri jezike: švabščino, nemščino in madžarščino, kar bi bila za otroke prevelika obremenitev. »Volki-schcr Beobachter« dodaja k tem izvajanjem, da so nekam nenavaden dokaz »prijateljskih« Čustev sicer tako viteškega naroda. Klasični nemški pesniki so bili Švabi in sedaj trdi neki častivreden ogrski poslanec, da švabsko narečje ni nemško. H koncu naglaša list potrebo, da se razvoj nemške manjšine na Madžarskem motri z vso pozornostjo.
»Koroški Slovenec« dodaja k temu poročilu:
Kmečke zveze
kmetov šteje že 70.000 članov
organizacija kmečkega blagovnega zadružništva; preskrba kmečkih delavcev; socialno zavarovanje kmečkega ljudstva itd. Prav posebno pa še skuša »Kmečka zveza« vzgojiti kmečko mladino v ljubezni do kmečkega poklica in do kmečkega dela.
Na občnih zborih »Krajevnih kmečkih zvez« so Člani včeraj izvolili tudi delegate za občni zbor osrednje »Kmečke zveze«, ki bo v nedeljo, dne 5. marca v Celju.
Ta občni zbor — o katerem bomo poročali — obeta biti prava manifestacija kmečke stanovske misli.
Pozdravljamo napredek »Kmečke zveze« in želimo, da slovenski kmet pod njenim okriljem dočaka boljših dni!
Glavna naloga Cvctkovičeve vlade je sprejetje novih političnih zakonov, predvsem volilnega in tiskovnega ter priprava pogojev za ureditev hrvatskega vprašanja, pišejo madžarski listi.
Štiri velesile se bore xa prijateljstvo z novo Španijo
Današnji športni izidi:
London, 12. febr. Angleški tdek potrjuje o tem, da bosta angleška in francoska vlada v kratkem pravno priznala špansko nacionalistično državo brez kakršnegakoli pogoja. Zveze med generalom Francom ter med Anglijo in Francijo so že zdaj kar najboljše, o čemer priča mirna zasedba Mi-norce, do katere je prišlo po angleškem in francoskem posredovanju. Zaradi naglega razvoja v Španiji se je tudi francosko mnenje docela spremenilo. I Francozom jq veliko na tem, da bi imeli v svoji soseščini prijateljsko in nevtralno Španijo. Angliji pa je mnogo na tem. da je s Španijo v čim boljših gospodarskih odnošajih, zlasti z ozirom na velike investicije kapitala, ki bodo potrebne za obnovitev po vojni. Uradno priznanje nacionalistične države po Angliji in Franciji naj zagotovi popolno neodvisnost bodoče španske države. Zato je potrebno, da obe državi čim prej pošljeta svoje poslanike v Burgos. Niti Anglija niti Francija nimata povoda da bi dvomili o izjavah generala Franca, ki je ie velikokrat poudarjal, da bo Španija ostala neokrnjena in neodvisna in se ne bo podvrgla vplivu nobene tuje države.
Berlin, 12. februraj. Nacionalistični španski poslanik je včeraj izročil Hitlerju lastnoročno pismo generala Franca, ki je s pismom obvestil nem-
Pomen slovanskih manjšin za Nemčijo
Narodna skupščina pred novimi nalogami
Dunes ob 1(5, 19 in 21 p r e m i e r a v e 1 i k e ga filma
„LJUDJE BREZ VESTI"
Po romanu *Das Haus im Nebel« o d Kube c Glasmona V iflavni vJojri Rochedlo HUDSON« Edwaid NOKRIS ln Cosar ROM ERO
Kino SLOGA
LJUBLJANA TELEFON ŠT. 27-30
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 12. februarja.
Že dobre tri tedne imamo izredno lepo, prijetno in sončno poznozimsko vreme, ko je drugače prav ob teni času vladal trd mraz in so nekatera
leta, kot n. pr. v letu 1929., divjali strašni snežni viharji. Letošnji januar je bil izredno mil glede vremena, še milejši je postal februar, ko do danes še nismo imeli slabega vremena, niti dežja, niti snega.
Včerajšnja lepa nedelja je izvabila mestno prebivalstvo iz hladnega mestnega zidovja v že prebujajočo se prirodo. Vse bližnje izletne točke so bile naravnost spremenjene v živahna mravljišča, tako so mrgolele na Šmarni gori mnogoštevilne množice in bilo je tam veselo vrvenje, kot v kakem panju. Tudi Sv. Katarina je privabila mnogo izletnikov. Mnogi športniki pa so krenili tja na Gorenjsko, kjer so se vršile razne športne prireditve. Vlaki so bili tako iz Ljubljane, kakor tudi v Ljubljano do zadnjega vagona nabito polni. l’o železnici se je včeraj vozilo najmanj do 25.000 potnikov z glavnega kolodvora.
V spomin sv. očetu, papežu Piju XI.
Prevzvišeni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman je danes ob 9.45 po radiu govoril v spomin sv. očetu papežu Piju XI. V lepem, četrt ure trajajočem govoru je Prevzvišeni osvetlil veličino kneza miru, velikega papeža Pija XI., v vznešenih besedah je poudaril vse pokojnikove vrline in velike zasluge za mir in za katoliško Cerkev. Veliki apostol krščanske ljubezni in miru je dokončal svojo pot na tej zemlji! Pokojnik bo živel kot svetel meteor v zgodovini bojev in borb za mir in krščanstvo. Govor so ljudje po vsej Sloveniji poslušali z največjo pozornostjo.
Razne prireditve
Danes dopoldne so mnoga društva >■ na občnih zborih račun o svojem delovanju in poslovanju. Ker smo v prav razigranem predpustnem tempu, ne smemo pozabiti, da so bile v soboto na mnogih krajih prav lepe pustne zabave in prireditve. Po letih hudih gospodarskih stisk in fi- i uančnih kriz je napočilo letos trenutno izboljšanje, j kar je poznati tudi v predpustnem rajanju. Po j dolgih letih dobimo prihodnjo nedeljo pustni kor-zo, ki je prav pred 85 leti bil uveden v Ljubljani in je pred 50 leti prenehal L. 1905. so nekateri znova poskušali, da bi oživeli pustni korzo v Ljubljani. Ni šlo. Letošnji korzo nam obeta prav zanimive senzacije I
V soboto so živahno plesali po raznih dvoranah in salonih. Podružnica hrvatakega kulturnega društva »Napredak« v Ljubljani je v prostorih Kazine priredila svoj že tradicionalni brvat-ski ples, na katerem je bilo veliko v Ljubljani stanujočih Hrvatov in tudi naših ljudi. Te plesne prireditve se je udeležil med drugimi odličniki in uglednimi meščani tudi g. ban dr. Marko Natlačen z gospo in hčerko. G. župana je na tej prav intimni prireditvi zastopal mestni svetnik g. Josip Bahovec. Pred plesom je bil tudi izvajan koncertni program, pri katerem so uspešno in z viharnim odobravanjem sodelovali: član ljubljanske opere g. Sladovljev-Jolič, naša priznana operna pevka ga. Vera Majdičeva in zagrešita plesna umetnica ga. Mercedes Goritz-Pavlič.
Na policiji nikakih senzacij
Na policiji so danes mirovali in policijska lorba je prazna. V njej so same kriminalne malenkosti, ki kronista ne zanimajo toliko, zbrali so sam drobiž, drugače pa je tudi ta lepa nedelja na policiji potekla brez napetih in viharnih senzacij, brez velikih vlomov, ker svedrovci iščejo sedaj drugod svoj posel, brez pobojev in umorov, kajti Ljubljana se res lahko pohvali, da so postali v mestu krvavi zločini prav redki. To nam
bo povedala tudi prav obširna policijska statistika, ki bo v kratkem objavljena.
Kup avtomobilskih in drugih nesreč
Reševalna postaja je imela od sobote do davi kar 23 voženj, od davi do večera pa 11 voženj. Intervenirati je morala tudi pri raznih nesrečah in avtomobilskih karambolih. Proti avtomobilistom, ki povzročajo iz prav grde malomarnosti nesreče, bo sodišče uvedlo strožje kazni, kajti ne mine teden, da ne bi kak avtomobilist, motociklist in kolesar stal pred kazenskim sodnikom.
V soboto je vlak na dveh krajih poškodoval dve osebi. Na progi Tržič-Kranj je počasi vozeči vlak podrl 25 letno hčerko kočarja Angelo Zaplot-nikovo iz Hotemaž, občina Šenčur pri Kranju. Hotela je preskočiti progo, pa jo je butnil vlak v stran. Zaplotnikova je dobila hude notranje po* škodbe. Ob 19.35 v soboto je bila z gorenjskim vlakom prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Pri Črnučah pa je kamniški vlak podrl Josipa Haceta, brezposelnega delavca, rojenega v Tuhinju, stanujočega v Lazah pri Kresnicah. Ob 13.45 je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
Županstvo na Igu je danes ob 13.25 naprosilo reševalno postajo za pomoč, da prepelje nekega poškodovanca v Ljubljano. Tam se je pol ure prej splašil konj nekega posestnika, ki je sredi vasi na Igu podrl 53 letnega brezposelnega tesarja Janeza Keržiča iz Rakitne. Ta je nezavesten in hudo poškodovan bil prepeljan nato v bolnišnico. Na Celovški cesti, v bližini Kavčičeve gostilne, je danes ob 15 neznan avtomobilist povozil brezpo^ selnega delavca Alojzija Mavzerja iz Podgore pri št. Vidu nad Ljubljano. Mavzer je dobil hude poškodbe. Kdo je kriv nesreče, bo pač ugotovila preiskava. Policija je takoj uvedla poizvedbe. V Šmartnem ob Savi je danes ob 16.30 neki kolesar povozil posestnico Marijo Dominik. Kolesar jo je tako silovito pahnil na tla, da si je žena zlomila nogo.
Mariborski drobiž
Maribor, 12. februarja.
Žalno zv on e n je. Maribor ie dane« odmeval zjutraj, opoldne in zvečer od žalnega zvo-nenja, ki je donelo iz stolpov vseh cerkva. Zvonenje je trajalo vsakokrat po eno uro. Posebno pozornost je vzbujalo zvonenje v frančiškanski baziliki, kjer je posegal danes med glasove ostalih zvonov s svojim mogočnim donenjem največjd mariborski zvon, ki visi v severnem stolpu. Razločno se je videlo v linah, kako ga ženejo štirje možje. Zvonenje tega velikana je vzbujalo veliko pozornost te' se je opoldne zbiralo ne promenadi na Aleksandrovi cesti ves čas na stotine ljudi ter so zrli v line zvonika.
Vlomilci okradli 14 strank. V enem samem dnevu sta bila izvršena v Mariboru dva drzna vlomilska podviga, ki sta prinesla veliko jezo in škodo 14 strankam; policiji pa zopet obilo napornega dela. Neznan vlomjiec je vdrl v Tattenbaehovi ulici na podstrešje hiše št. 20. ter je odprl vse zaklenjene shrambe in predele, ki jih imajo stanovalci te hiše. Okradel je nič mani kot 10 strank, pri plenu pa ni bil nič izbirčen. Čevlji, prazne steklenice, vrvi za perilo, porcelan itd., vse to mu je bilo dobrodošlo. Naredil je ol;rog 2000 din škode. Drugi vlom se ie izvršil tudi na podstrešju hiše v Sodni ulici 15. Glavna podstrešna vrata fe odprl z vitrihom. v podstrešne shrambe pa je s silo vdrl. Oškodoval je štiri stranke ter jim povzročil za 1000 din škode. Oba vloma sta bila izvršena v dopoldanskih urah
Ker ni mogel na plep, je šel v bolnišnico. Na Koroški cesti 26. se je odigral snoči razburljiv prizor, črkoslikar P. M. bi bii zelo rad šel snoči na ples. pa je imel suh žep. Prosil je svojo stanovalko, naj mu posodi 200 din, ker pa denarja ni dobil, je ves razburjen udaril z roko po stekleni šipi ter si je v zapestju prerezal žile. Reševalci 90 ga morali zapeljati v bolnišnico.
Zlata nra * verižico ie bila ukradena na Slemenu Julijani ligo. Ura je vredna 1600 din. Osumljen je neki moški, ki je po tatvini izginil.
»Branibor« Tahi na občni zbor nocoj 13. februarja ob pol 8 v malo dvorano Narodnega doma.
smuške tekme mariborskih fantovskih odsekov
Maribor v predpustu
Letošnji predpust je v Mariboru nekam skromen. Le nekaj omembe vrednih plesnih prireditev je bilo. Takšnega rajanja in plesanja, kakor ga je poznal Maribor, recimo še pred osmimi leti, menda ne bomo več doživeli. Takrat so bile neprestano od Božiča do Pusta vsako nedeljo zasedene v mestu vse dvorane s prireditvami, pa še med tednom so se morale vršiti nekatere. Vsako količkaj večje društvo je priredilo svoj ples, bile pa so vse prireditve tudi izvrstno obiskane. Zadnja leta pa smo postali v Mariboru bolj skromni, le snoči se je mesto zopet razgibalo. Noč od sobote na nedeljo je bila gotovo višek letošnje predpustne sezone, sai so se vršile v mestu kar štiri plesne prireditve.
Najbolj zanimiva prireditev je brez dvoma »prleško gostuvanje«, ki je bilo v Narodnem domu, sicer ni izrazito plesna prireditev, vendar spada v vrsto mariborskih predpustnih senzacij, tembolj, ker se vrši samo vsaka tri leta. Je to svojevrstna zabavna prireditev mariborskih Prlekov, na katero povabijo svoje prijatelje iz Prlekije. Ljubosumno pa čuvajo nien prleški značaj ter imajo pristop res samo Prleki, ki so uradno pripoznani kot takšni s posebnim vabilom, katerega jim pošlje prireditveni odbor. Vsak udeleženec pa mora po svoie prispevati z jedačo in pijačo, tako da je gostom na gostiivanii vse zastonj, kar seveda znanto vpliva na razvoj razpoloženja. Višek vsega so originalni orleški ženitovanjsfci običaji. ki se vsej svoji pestrosti in zanimivosti razvijajo pač le še na mariborskem >prleškem gostiivanfk. Na letošniem gostiivanii pravijo — tako nam pripovedujejo — je bilo še posebno veselo in razigrano ter so se svatje zabavali do belih jutranjih ur.
auštanj, 12. februarja.
2e včeraj so se začeli zbirati tekmovalci smučarji, člani področja mariborske fantovske pod-zveze, da se udeleže smučarskih tekem za prvenstvo mariborske podzveze. Snežne razmere so bile zelo slabe. Zjutraj je bil sneg leden, čez dan pa moker. Tekme so bile v treh panogah: smuku, slalomu in v treh tekih odsekovnih moštev.
Proga za smuk je imela start vrh Uršlje gore in cilj pred Smučarskim domom Smučarskega kluba Guštanj-Kotlje. Slart je bil ob 8. zjutraj, ko je bila proga še vsa ledena. Zato so morali tekmovalci voziti z vso previdnostjo, da ni prišlo do kakih nezgod. Tekme v smuku so se kljub ledenemu terenu brezhibno izvršile z naslednjim uspehom: 1. Stante Jože (KO Maribor V.) 21.02, 2. Brus Slavko (FO Guštanj) 30.19, 3. Kralj Lo<*e (FO Guštanj) 30 38, 4 Schmantzer (FO Guštanj) 31.03, 5. Kresnik Jernej (FO Stari trg) 3215.
PrOga je bila dolga 10 km in je bila zaradi slabil vremenskih razmer zelo težavna.
Slalom: Proga za slalom je bila malo višje za smučarskim domom Proga je bila precej težkat. Treba je bilo voziti skozi 25 vratič. Zaradi različnega snega so morali tekmovalci premagati velike ovire. Rezultati so:
Izven konkurence je dosegel najboljši čas v slalomu Herle Franc, zvezni prvak, član FO Ljub-Ijana-Sv. Jakob v času 0 55.
Drugi r ezul ta11 60 biii; 1. Kunc Ivan (FO Mn-ribor V.) 1:22.01, 2, Sodec Karel (FO Maribor V.) 1:40.02, 3. Kralj Loize (FO Guštanj) 1:40,03,
Hedelja po mariborskih dvoranah
Maribor, 12. februarja.
Občni zbor Zgodovinskega društva
Ce hi delo in pomembnost društev in organizacij sodili po njihovih občnih zborih, potem bi bilo Zgodovinsko društvo v Mariboru gotovo med najneznatnejšimi. Saj «e njegovega vsakoletnega občnega zbora udeleži lo pičlo število amaterski n delavcev na |>odročju zgodovinskega študija in raziskovanja. Kdor pa posluša poročila, ki se podajajo na teh občnih zborih, dobi v širših obrisih sliko ogromnega dela, ki se v tem društvu izvršuje in doM tudi spoštovanje pred temi ljudmi, ki so nam takorekoč iz nič ustvarili znanstveno ustanovo, ki jo Mariborčani « ponosom nazivajo našo »Akademijo«. Tudi današnji občni »hor,. *> je bil v prostorih Študijske knjižnice, je nudil isto sliko Na zboru je zastopal lavantinskega škofa dr Tomažiča stolni kanonik in ravnatelj bogoslovja dr. Alojzij Ostre, mostnega župana pa ravnatelj magistralnih uradov Rodošek, /.bor je o volil predsednik prelat dr Kovačič, ki je podal sliko splošnega položaja društva. Omenjal je tudi ustanovitev slovenske Akademije znanosti v Ljubljani, ki je postala naša vrhovna znanstvena ustanova. Mariborsko Zgodovinsko društvo bo tudi v bodoče ohranilo svoj značaj. Prav zanimivo sliko o internem društvenem delu je (»dal tajnik ravnatelj lian. arhiva Franio Baš, zatem pa je plastično prikazal stanje, v katerem so nahaja sedaj slovensko z^odovi poslov jo. Omenjal je tudi. da bo dobilo društvo lastne prostore v mestnem grajskem muzeju. Blagajniško poročilo, ki pa je podal rav. Vrabl, je pokazalo, da se mora društvo zadovoljevati s skromnimi denarnimi sredstvi. Zelo zanimivo je bilo poročilo knjižničarja ravnalolia fctud. knjižnice Glaeerja. Društvena kmižmca ,e v pretečenem letu zopot zelo obogatela in sicer za lol revij, 508 knjig in 1« rokopisov. Med novimi pridobitvami so nekatere dragocene in zelo v;ažne
redkosti ki so iih društvu poklonili njegovi prt-
Z&ti*' arhivar ravnatelj Pal -eljivo jioročilo o znatnih pridobitvah redkih ar hivalij, Za preglednike računov je podal Izročilo predstojnik mostne policije dr. 1 r«tonjak; nato *> bile nove volitve preglednikov, pa «o <wta v«vo|i dosedanji funkciii dr. Trstenjak, dr. Uoru m dr. .lojičič.
Rdefcl križ zboruje
V lovski sobi hotela Orel je imel iikrajiii , or Rdečega križa 11, redni občmi zbor. Vodil Ka . predsednik dr. Jančič, podana p# so bil« *an -miva poročila, ki so odkrivala zelo *>vahno udejstvovanje le človekoljubne ustanove. PHzborova-nju M bili navzoči tudi okrajni glavar dr. Siska,
garnlrlonar podpolkovnik Maslač, podpredsednik banovinsekga odltora Kettich-Fraukheim iz Ljubljane in zastopniki občinskih odborov i* okolice. Poročila so podali tajnik dr. Velker, blagajnik Aleksander Pfeifer, za podmladek RK Ravter, gospodar mag. Minarik. Po poročilih je govoril Se podpredsednik banovinskega odbora. Rdeči križ je tudi v minulem letu priredil veg bolničarskih tečajev, v katerih se je izobrazilo veliko Število bolničarjev in bolničark, organiziral je oddih revnih bolnih otrok v počitniških kolonijah, veliko pozornost je polagal na organizacijo krajevnih odborov RK v okiliei, posebno pa je posvetil svoje sile raznim prireditvam, tako Tednu Rdečega križa, tomboli, nabiralni akciji v prid češkoslovaških beguncev, ki je prinesla 10.000 din Čistega dohodka, veliko pa je storil tudi za propagando idej Rdečega križa. Pečal so je lani tudi * mislijo, da zgradi v Mariboru zatoftiSče pred napadi ir. sraka. Zbor se jo zaključil z volitvami. V glavnem je bil izvoljen dosedanji odbor, v katerem so vodilno osebnosti iz mariborskega javnega življenja.
Aeroklub »Maša krila«
Občni zbor aerokluba »Naša krilat je bil v posvetovalni dvorani trgovskega »remija v Jurčičevi ulici Zastopane &o bilo vso krajevne organizacije aerokluba, včlanjene v oblastnem odboru. /,bor je vodil prrt<i«eHnik indu»trl|alec Krejcl, kiI ,|e poklal v splošnih obrisih sliko dela organizacije v preteklem letu. Lahko rečemo, da je bilo to delo tako živo in u*peSno, kakor dosedaj Se v nobeni po-ulovni dobi. Tajnik Pivka je poročal o velikem obsegu tajniftkih poeltov. Gospodar Feldtn Je orne-nial pridobitve, ki jih le oblastna odbor lansko leto ustvaril, tako letaliMe. hangar m 'pravno poslopje na Teznem, motorno letalo ir. veliko število jadralnih letal, Blagajnik Ostapovič. jo izjavil, iln le Imel oblastni odbor 100.000 din dohodkov ln
191.000 din izdatkov. Proračun za prihodnje^ leto «e je postavil s 750 000 din. Zamejen j« ie en hangar na Teznem in hangar na Pohorju. Teb. referent za motorno letalstvo 1 ivka je poročal o številu poletov * motornim letalom, o tečaju z aeroplansko vprego za jadralce ter je naglasfll potrebo nabave modernega motornega letala. Referent za jadralno letalatvo Edgar Koiak je imel naj. bolj aanlmlv referat —- o razvoju In r&atocem ra-nlmanju za jadralno letalstvo Ta se>e!jr|e Imela lani najlepSe uspehe, lavežbala |e 2H a, 10 b. 10 c in 10 uradnih c. pilotov, izvedla je prvič v državi tekmovanje v zračnem jadranju, pri katerem so bili postavljeni krasni novi rekordi Vsega »kupni je Mio 4378 jadralnih startov. V novem pro-računu je predvidenih za jadralno letalstvo
461.000 din.
4. Stante Jože (FO Maribor V.) 1:41.04, 5. Sojč Ivau (FO Maribor II.) 1:51.02.
Popoldne so bile tekme v patrolnem teku. kjer so bili tekmovalci odsekovna moštva članov za pokal mariborskega župana dr. Juvana. V tej panogi so bili doseženi rezultati:
Izven konkurence je doseglo najboljši rezultat sestavljeno moštvo odsekov Maribor V in Fram 40.34. — Drugi rezultati so bili:
1, Fantovski odsek Stari trg pri Slovenjem Gradcu v postavi: Konečnik Franc, Konečnik Albert, Kresnik Jernej v času 43 minut. 2. FO Maribor II 43.04, 3. F0 Guštanj 43.38, 4. FO Maribor IV 54.45.
Tekme so bile dobro organizirane in so potekle brezhibno in v najlepšem redu. Zdravniška služba je bila brezhibna.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 30-
Ponedeljek, 13. februarja: Hlapci. Red A.
Torek, 14. februarja: zaprto.
Sreda, 15. februarja: Potovanje v Benell.-	e-
miera. Premierski abonma.
OPERA - Začetek ob 20.
Ponedeljek, 13. februarja: zaprto.
Torek, 14. februarja: Lohengrin. Red B.
Sreda, 15. februarja: Frasquita. Red Sreda. Četrtek, 16. februarja: Cavalleria rusticana. Glumači. Debut gdč. Labošove in Polajnarjeve. Red A.
Obvestila
Prosvetna zveza vljudno vabi ljubljanska p ros v. društva, da se udeleže v torek 14. t. m-ob 10 dopoldne z društvenimi zastavami žalne službe božje v ljubljanski stolnici. Zbirališče tričelrt na 10 med župniščem in stolnico. Zastave naj imajo žalne trakove.
Skladbe bratov Ipavcev: dr. Benjamina in dr. Gustava so se med našim narodom tako priljubile, da so splošno znane in med vsemi zbori tudi največkrat pete. Z isto naslado jih pojo tudi drugi naši bratje. Koncert Ipavčevih skladb bo v petek, dne 17. t. m., v veliki Filharmonični dvorani, izvajal ga bo pevski zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Doreta Matula. Začetek ob 20 uri, predprodaja vstopnic v knjigarni Glas'"’"" Matice.
Tudi Vi tii radi povišali svoje dohodke, bi radi, da bi vaša živina bolj napredovala v teži, da bi vam krave dajale več mleka, da bi svoje prašiče in teleta obvarovali bolezni, da bi živina raje jedla dn bolje izrabila hrano (in cenene odpadke). Zato uporabljajte »Pekk« in »Osan«! Uspeh vam je zagotovljen. Ne verjamete? Kar preberite naslednje zahvale iz svojega kraja, za katere so lahko prepričate.
G. J. Brodar, predsednik K. Zbornice in načelnik K. Zveze, Hrastje pri Kranju: »V splošnem lahko rečem, da so bili rezultati pokladanja »Pekka« in »Osana« zadovoljivi. Krmil sem 43 dni dva nilada bikca z dodatkom »Pekka« in »Osana«. Ko ata bila hranjena popolnoma enako, nisem več po-ldadal preparatov, pa sla pridobila v teži po 10 kg. Ni glavno, da ata bikca * dodatkom »Pekka« in »Osana« dosegla precej večjo težo, ampak je glavno pri plemenjakih, da ata postala zelo lepa, polnega telesa, kar pridobi v ceni najmanj 2 do 8 din pri kg. Dvema molanima kravama sem krmil »Pekk« in »Osan«: ena je pridobila na mleku dnevno 1 in četrt litra, druga pa 1 in tri četrt litra.<
Prof. dr. 1. Ganslmayer. Inlauf, p. Koč. Reka: »Poskusna količ-ina »Pekka« in »Oeana« |e dala dobre rezultate. Mislim, da se bodo preparati uvedli v tem kraju «
fcivinozdravnlk g. F. Kulterer, Slov. Konjice: »Poizkusil sem »Pekk« in »Osan« pri breji svinji In mladičih, pa sem z rezultatom zelo zadovoljen.«
Župnik Markež Franco, Zagorje ob Savi: »Pekk« in »Osan« sem ujiorabljal za plemensko svinjo, ki so jo mladiči čezmerno izčrpali. lo uporabi se je kmalu okrepila in njen porod je zdrav in močan. Vsi, ki so mladice pokupili, so * njuni zelo zadovoljili- S »Pokkom« in »Osanom« so odstavljena teleta lepo napredovala v rasti in se je uspeh kar najlepše pokazal.«
Prašiči Uredno pridobe na teši.
G. Sipič, Cešnjovk, p. Cerklje pri Kranju: »Izjaviti Vam moram, da sem imel s »Pekkom« in j >Osanom« povoljen uttpeh pri praSiCjereji.«
G. B, ivartnik, Helena, p. Onia pri Prevaljah;
»Pred kratkim sem kupil dva praSička po 6 tednov
stara, ki sta nerada jedla, se zelo klavemo razvl
G. A. Bošelj, St. Oselica 44, Gorenja »as: »Ponovno naročam »Pekk'. in >0ean«, ker sem bil z istima jako zadovoljen. Pri dva meseca starih prašičkih sem imel zelo dober uspeh.«
G. M. Oblak, pos., Vrhnika: »Imela sem 0 pra* šičkov, ki so bili hranjeni s popolnoma enako hrano, izjemoma 2 prašička, ki sta dobila »Pekk-t in »Osan«. Za skupni strošek preparata 26 din, sem dobila na teži prašičkov 22 kg več. kot so pridobili ostali prašička brez preparata.«
Prašiči bolni v nogah.
M. Brezner, Mirni dom 50, p. Hoče: iSjioroiiui Vam, da sem z »Pekkom« in »Osatiom« zelo zadovoljna. Prašič, prej bolan v nogah in slabo rejer, je po Vašem preparatu takoj ozdravil in gQ močno zredil, tako da je v enem mesecu dobil na teži z a 00 kg in lopo svetlo dlako, da sem ga bila kar vesela.«
O. J. USeničnik, pos., Trebija 4. p. Gorenj« vas nad Škofjo Loko: »Pekk« in iOsan« smo uporabili pri zdravljenju enoletne svinje, ki |e obolela na nogah 14 dni po skopljenju mladičev. Svinja je ozdravela popolnoma in dobila je zopet močne noge, dober apetit, mladiči so rasli ob večji količini mleka kar rapidno. V vsakem oziru so \ ■ ’ -»ri-n. vila vredna največjega priporočilu
Kraro.
G. A. Puntar, Logatec: »Z uporabo »Pel»ka m »Osana« sem ugotovil pri kravali povečanje mlečnosti za 3 litre dnevno in pri tem so dobile tudi lepo gladko dlako in velik apetit.«
O. J. Vode, Podgorač 8, p. I). M. v Polju: »Uporabil sem »Pokk« in »Osan« pri skrajno krav), kateri se je precej povečal apetit n Je zaceia rada žreti; pridobila je na teži okrog 40 kg m mlečnost se je povečala na dvojnost od poprejšnje.«
»Prajug« farma, Zagorice 101, p. Bled: »V našem odgojevaliMu srebrnih Uslr redno ugrabljamo
»Pekk« in »Osan«. Zelo smo zadovoljni Ugotovili smo, da Imajo od preparata lisice Številčno večji in boljši porod.«
Zajčjereja S. fttirba. Nova Gradiška: »Uporab-,	ljani preparate pri roji angleških angora knncsv,
jala in bila zelo mršava. Zeto sem jima načel da-	sem	odlične	rezultate	i	pri mladih i pri
(»ti med običajno hrano »Pekk« ln »Osan«. Po 20	g|ilr(»iJiih živalih, lako * ozirom na rast dlake ka-
duevib pokladanja sita prašička izvanredno riapre-	^ ^višanja teže.«
kovala, pridobila sla na toži, i>oslala *elo gladka, jafola »la FHf*H Jw>ti. Skratka, sedaj *ta zdrava in najlepša prašička v tukajšnji okoliei. lako da j« ljudje zelo občudujejo,«
G. A. fiuStarSič, Kamnik 32, p. Preserje pri Lj.:
»Ppkk« in »Osan« sem dajal pujskom, ki »o *elo zrastli in postali lepi in sem z uspehom zadovoljen.«
G. A. Puntar, trg., Logatec: »PraSič, ki 1«
dobival 31 dni »Pekka« in >Osana<, je i*todor>no dobil na teži 28 kg. S tem preparatom 6em bil nad vse zadovoljen.«
(!pnnio, da nnm bo irvmimiU oprostila, S« »mo !• Imopovali, s»T Kro 1'oi1 nnvrHek n»r«dn»Kn hln«0*
»Uivju.
Vsakdo mora vsaj poskusiti. Pošljite nam naprej 100 din, pa lioete prejeli Iranko 4% kg »Pekka« in 5 kg »Osnna«, ali za 50 din 2 kg »Pekka« in 2 kg »Osana«. Brezplačne nasvete poSIlja
8TEG d. d., ZEMUN.
Prodaja: Dol Logatec: Apoleka Kristan —• Murska Sobota: Drogerija Anderš.
Uspela predstava v frančiškanski dvorani:
Ivan Mrak: »Grohar«
Od tu in tam
O svojih vtisih glede poglobitve trgovinskih stikov med našo državo in Veliko Britanijo je pred dvema dnevoma govoril v zagrebški trgovski zbornici delegat londonske trgovske zbornice oteevvenson. Steewenson je prepotoval Slovenijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo in stopil povsod v stik s predstavniki posameznih gospodarskih panog. V Sloveniji se je zanimal za les in lesne proizvode, dalje za izvoz kož, krzna, rud in suhomesnate robe, v ostalih pokrajinah pa za les, olje, ribe, sadje in vina. Navezal je povsod stike, da bo potem v Londonu poročal o možnostih bolj žive izmenjave blaga med našo državo in Anglijo.
V	ta namen se bo ustanovil pri londonski trgovski zbornici odsek za trgovinske stike z Jugosla-vijo. Na splošno je Steewenson poudaril, da ima Jugoslavija toliko naravnega bogastva in drugih Proizvodov, ki bi večinoma vsi prišli v poštev za trgovinsko izmenjavo med obema državama. Seveda bo treba v takem primeru temeljito spremeniti način plačevanja, kajti Anglija je država, kjer se vse blago plačuje z devizami in zato ni naklonjena kakim kliringom.
Veliko palačo ministrstva za gradbe bodo začeli v Belgradu graditi na spomlad. Dosedanje poslopje, v katerem so bili nameščeni uradi ministrstva, so postali mnogo pretesni in so preveč neekonomično urejeni. Lani je bil razpisan natečaj za osnutke, vendar pa komisija ni izbrala nobenega načrta, ker niso popolnoma odgovarjali razpisu. Pač pa so inženirji v ministrstvu iz nagrajenih osnutkov izdelali nov osnutek, ki je bil odobren. Stavba bo monumentalna, sezidana iz armiranega betona, a zunanja etena bo obložena z naravnim kamen!e n Pročelje bo sezidano v slogu, ki bo v skladu s pročeljem palače promet, ministrstva in drugiu državnih zgradb v neposredni bližini.
Požar na Lopnilo pri Dubrovniku se Je gasilcem in vojakom posrečilo vendarle pogasiti. Borov ?d, ki so ga negovali skozi stoletja, ker je okra- Dubrovnika, bi skoraj doživel svoj konec, ker je ogenj izbruhnil na mestu, ki je bilo skoro "■ 'ostopno za gasilce. Zato je odšlo tjakaj še ne-1 a j sto vojakov, ki so izsekali drevesa blizu ogn ja in s tem preprečili njegovo širjenje. Kljub temu pa je zgorel velik del gozda.
Na nenavadno prepreden način so mladi roparji oropali kmeta Jožeja Kozmo iz čintavira pri Subotici. Kozma je bil eden najbogatejših ljudi v kraju. Nekega lepega dne je prišel v njegovo hišo neznan leno oblečen mladenič in se mu ponudil za hlapca. Že prve dni se je izkazal za spretnega delavca in si je zato hitro pridobil Koz-movo zaupanje. Kadarkoli je mladenič kam odpotoval, mu je kmet dajal denar za pot. Pred dvema dnevoma pa je sredi noči nenadoma vdrla v hišo skupina treh mladih moških, ki so se predstavili kot policijski organi in naredili hišno preiskavo, češ da se skriva v hiši vohun. Zvezali so kmeta, njegovo služkinjo in hlapca in začeli brskati po sobah. Našli so petdeset jurjev in jih vzeli. Preden so zapustili hišo, so dejali, da gredo po voz in da se bodo še vrnili. Pa jih ni bilo. Med tem pa se je hlapec osvobodi! vezi in pobegnil. Uro kasneje se je osvobodila še služkinja in odhitela klicat ljudi. Roparji, ki so si znali tako imenitno pripraviti trik, pa so jo med tem že spotegnili«.
O	čudnih srečanjih z volkovi pripovedujejo železničarji, ki vozijo na bosa neki!) progah, zlasti pa tia »c!ipadoyihc. Mnogokrat se zgodi, da se ob žvižgu lokomotive zbere tolpa volkov in kakih 100 m od proge mirno opazuje, kako vozi vlak. še bolj nenavaden dogodek pa se je primeril blizu postaje Potoki. Strojevodja je nenadoma zagledal, kako koraka po progi proti vlaku velik volk. Potegnil je piščalko, toda volk se na znak ni umaknil. Miirno je koračil naprej po tiru in počakal, da ga je vlak povozil.
Ko je zapiral kavarno svoje žene, je bil sredi Podgorice ustreljen iz zasede stavbenik Luka Djurkovič. Še z zadnjimi močmi je skušal potegniti samokres in streljati za morilci, toda prevzela ga je slabost, da je padel. Pač pa je gostom, ki so še bili v kavarni, povedal, da so bili morilci trije. Oblasti so začele takoj s preiskavo, vendar za storilci niso našle nobene sledi. Bržkone gre za krvno osveto. Djurkovič sl jo v prvih tednih po osvobojenju^ mnogo prizadeval z drugimi uglednimi Črnogorci, da hi vpeljal red med prebivalstvo, ki kar ni hotelo priznavati nobene oblasti. Poleg tega pa se je pred petimi leti sprl s svojim zetom in ga ubil. Bil je obsojen na petnajst let robije, a pred tremi meseci Izpuščen na svobodo pogojno. Zato mislijo, da so se nad njim maščevali ali sorodniki pokojnega zeta nli pa sorodniki istih, ki so Imeli z Diurkovlčem go neporavnane račune izza dni po osvobojenju.
Razloge, ki so g« privedli do samomora, je pismeno obrailožil nekemu belgrnjskcinu dnevniku Gjura Lalič iz Belgrada. Komaj 26 let star je zabredel zaradi zapeljive druščine v dolgove in skoro na boben pognal svojo trgovino. Pred nekaj meseci pa se je zaljubil v mlado Medjimurko^ Marijo štangl. Dopovedoval ji je, da jo bo oženil, čeprav je dobro vedel, da mu zaradi bližajočega Poloma tega ne bo mogoče storiti. Pred tremi , fvi je skupaj * svojim dekletom prišel v neki uotel ivi ta|T) rrtZ0(j<>i dekletu, da bo šel prostovoljno v snirt. Napisal jo več pisem, med njimi enega z« «asopls, v katerem svari mlade ljudi pred veseljaškimi družbami. Potem si je pognal kroglo v glavo. Ko pa je Šlanglova videla fanta mrtvega, je še san,a VZRia gamokres in sc ustrelila.
Potikanja po gozdovih se je naveličal pobegli
rajbojnik Milo Božovi?, iz Nikšiča. Pred dvema letoma je ubil nekega bogatega kmeta In bil obsojen od sodišča na Šestnajst let rohije. Preden pa je postala obsodba pravomočna, se mu je posrečilo pobegniti iz zapora. Zatekel sa je v gozdove in se tam potikal skoro dve leti. Neprestani strah pred zasledujočimi orožniki in stiska zaradi hrane pa sta gn nazndnje privedli do tega, da se je šel eam prijavit orožnikom.
Na dosmrtno ječo j« bil pred mostarskim sodiščem obsojen železniški delavec Danilo^ Kujun-džiž, ki je ubil vdovo Spnsenijo Todorovič, mater treh otrok, čeprav sam ožeujen in oče treh otrok, je Kujundžtč hodil k vdovi v vas. Nekega popoldneva lani oktobra pa je pridrvel v njeno hišo * nožem v roki. Napadel je vdovo in jo i nožem nečloveško razmrcvaril. Ko jo ležala na tleh, ji je razparal še trebuh, čeprav je bila vdova v devetem mesecu nosečnosti. Ko je že bila mrtva, pa i« vzel težak kamen in ji z njim razbil glavo. Zaradi svoje','# zverinskega zločina ga je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, ker jo upoštevalo, da so ostali brez rednika trije njegovi otroci.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Snoči je bila v frančiškanski dvorani ob prav lepi udeležbi občinstva uprizorjena Mrakova tragedija v štirih slikah »Grohar«. Mrakova prva dela so bila gledališkemu občinstvu prve čase le nekakšna razvedrilna atrakcija; z neupogljivo voljo pa je dramatik postopoma izkoristil svoj talent, ki se je bil nedvoumno javljal tudi že od začetka, sicer še neurejen, vihrav, brez pravega smisla za mero in dokaj fantastičen, v delih, kakršna je bila n. pr. »Obločnica, ki se rojeva«. Mrak pa je zvesto, trmasto in neomajno sledil klicu, ki ga je poslušal v sebi. Šel je naprej in kvišku, se popravljal v »Čajkovskem« in »Lincolnu« ter dal z .»Groharjem«, ki je bil snoči uprizorjen v frančiškanski dvorani, zrelo in prepričevalno delo, dramo, ki je tudi v igri žela poln uspeh.
Življenjsko tragedijo največjega slovenskega slikarja Ivana Groharja je Mrak prikazal na svojstven način, ki razodeva, da se je avtor obrnil od običajne sodobne oblike k tragedijski formi starih grških klasikov. Predvsem je po obravnavi postavil dejanja in osebe v nečasovnost (tudi Groharja samega je vzel v prvi vrsti kot problem, ne kot zgodovinsko osebo), posplošil jih je ter jih napravil le za nosilce vodilnih gibal, kljub temu, da se izza mask cesarskega svetnika Vrbe, dr. Di-xija, dr. Kriglerja in drugih še razločujejo obrazi Groharjevih sodobnikov. Zanimivo je, da je v fundamentalnem idejnem ogrodju prav tako kakor grški klasiki krivdo samo prenesel na »anan-ke« — usodo, ter je iz Groharja napravil le človeka, ki mora plačati kazen (»Tako je sojeno!«). Problemsko pa je Mrak še kompliciral: iz udarca, iz položajne tragedije, ki je zunanje zadela Groharja (poneverba in posledice), je vpeljal trage-
Istrski motorni vlak ukinjen
Motorni vlaki so danes v Italiji ena neštetih posebnosti, ki jih občuduje bolj skromni tujec. — Upeljali so jih na številnih progah, posebno tistih, ki so najbolj obremenjene. Na ta način so v veliki meri pospešili osebni promet med italijanskimi mesti, ki si jih vsako leto prihaja ogledovat poleg Italijanov tudi ogromno število tujcev. Brez dvoma so se ti motorni vlaki izredno dobro obnesli.. Vpeljali so jih pred časom tudi po Istri in Goriškem. Zdi se pa, da tod niso v tolikšni meri zadovoljili italijanske državne blagajne, kot drugod po Italiji, kjer se več ljudi vozi z njimi. To lahko sklepamo iz dejstva, da so zdaj ustavili motorni dopoldanski vlak na progi Trst—Divača—Pulj ter vlak, ki je vozil v nasprotno smer. Ta vlak eo odpravili z utemeljitvijo, da je na tej progi premalo prometa in da se zaradi tega motorni vlaki tu ne splačajo.
Za Jude ni prostora. — italijanski zdravniki se uče slovenščine
Slovenski vojaki se 5e prav dobro »pomnijo, kako so med svetovno vojno zahajali v Trstu v kavarno »Miramar««. ki je stala na trgu pred glavnim kolodvorom. V njej so ee v letih po svetovni vojni prav do lani zelo radi shajali tudi tržaški Slovenci. Zdaj te kavarne ni več. Pred kratkim so jo zaprli z utemeljitvijo, da se je v oje shajalo v zadnjem času preveč Judov, kajti pravi lastnik te kavarne je bil, kakor so zdaj Italijan! ugotovili, tudi Jud, in sicer neki Rosenholz. Njegova dva brata sta bila pred časom aretirana, ker sta bila zapletena v neke sleparije v grafičnem uradu v Trstu. — Judom so Italijani navili uro tudi drugod po Julijski Krajini, ne samo v Trstu. Tako poročajo, da je bil te dni odpuščen rudarski zdravnik v Idriji dr. Morpurgo. Odpustili so ga na podlagi zakonskih določb, po katerih morajo biti iz državnih služb odpuščeni vsi nameščenci judovske narodnosti. Zakon ne dela izjem in je zato moral tudi ta idrijski zdravnik zapustiti svoje mesto. Pravijo, da eo ga ljudje še dosti radi imeli, Slovenci pa še posebno, ker je znal odlično slovensko. Mesto rudniškega zdravnika v Idriji je zdaj začasno prevzel šef tamkajšnje deželne bolnišnice dr. Braggioni. Tudi o njem pravijo, da je zelo dober človek ter da se skuša čim bolj približati tudi slovenskemu življu na ta način, da se z vso vnemo uči slovenskega jezika.
Odšli so v Libijo
Tudi v Julijski Krajini je bilo z italijanskim vladnim odlokom upokliranih precej vojakov, ki so bili ali pa v kratkem Se bodo poslani v Libijo, da izpolnijo tamkajšnje italijanske garnizije. —
V Neaplu »o jih zbrali okoli 50.000 iz vse Italije. To pa so po veliki večini samo takšni, ki so bili že prej kdaj v italijanskih kolonijah in so služili v speeijalnih oddelkih: letalci, vojaški opazovalci-oni, ki so služili prej pri motociklistih, pri tankih in »klopnih avtomobilih, topničarji,, radiotelegrafisti in drugi. Tudi med Slovenci v Italiji je dosti takšnih, ki so že kdaj prei služili v italijanski kolonialni voiski, bodisi tudi že v Libiji ali pa v Abesiniji, Eritreji ali v Somaliji
Poleg vojaškega še drugi boben
Ne smemo misliti, da boben poje samo pri nas. Menda zdaj poje povsod po svetu, ponekod vojaški, drugod pa tudi drugačni. Čudno bi nam rež bilo, da bi bila od tega izvzeta ravno Istra-
V teh krajih pa »e čuti, da glas bobna Čedalje boli pojenju,i«, Vsaj tako kažejo statistični podatki, ki so bili objavljeni za te kraje za januar letošnjega leta. Za prvo polovico ianuarja jo prišlo na področju koparskega sodišča na zahtevo tamkajšnjega davčnega urada le 8e 42 kmečkih posestev na javno družbo. Skupni davek, ki pa liudje v tem okraju niso plačali, znaša okoli 38 000 lir. Najmanjši davčni zaostanek, ki ga dolgujejo trije kmetie ir, Trugke, znaša le 87.50 lir, največji pa S360 lir. Iz tega se vidi. da davčni zaostanki niso tako zelo veliki in da ljudje po veliki večini
v redu plačujejo davke.
Prefekti iz Julilsk« Krailne uri Mussoliniju. — Povečanje javnih del
Predsednik vlade Mussolini je te dni sprejel v Beneikl palači v Rimu prefekte iz Julijske Krajine, in sicer tržaškega in goriikega, in prefekta iz Reke in Pulja Kakor poroča »II Piccolo di Trie-ste«. jim je dal Mussolini navodila, kako naj pospešujejo javna dela v svojih pokrajinah in M-/posle tudi tiste brezposelne, ki so do zdaj š« ostali brez dela in seveda tudi brez zaslužka. Isti Sasopie tudi poroča, s kakšnim zadovoljstvom je prebivalstvo Juliiske Kraiine sprejelo sporočilo, v katerem je poudarjeno, kako veliko pozornost je posvetil Mu*«olini posebno tem najvzhodnejšim krajem Italije
dijo Groharjeve osebnosti, tragedijo otroško dobrega umetnika, ki je v razklanem svetu kakor bi bil zvezan in žrtev, ki se ji upira znajti se v zagrizenem boju strank, ki se za malenkostne reči bijejo na življenje in smrt. Blag je in šibak, otročji in nespreten med lisjaki in volkovi. Strahotno okolje se reži iz dna in iz okvirja te tragedije: spačena, pošastna zloba majhnih ljudi in krmežljavo podlih nagonov. Svet svetlobe je obsojen na smrt, zlobna vsakdanjost ugonablja čiste duše, ki se nočejo mazati s prepirom o belem ali črnem, ampak se vzvišene umikajo, pa s strtimi krili padajo v blato.
Prav zaradi notranje sorodnosti Mrakove tragedije s staro grško tragedijo (pri obeh so osebe le nosilci idej) »Grohar« ne zahteva zunanjih pomagal in efektov (napetost je sama deloma v dialogu, v celem v igri glavnega junaka); sorodna je grškim tragedijam, ki vse nosijo recitativen značaj; avtor pa je temu značaju vnesel svoja znamenja: podčrtal je pomen okolja, ki mu je dal tudi odgovornost za Groharjev propad in ga udaril z bičem neprizanesljive jeze, še v zvesto, pa eksal-tirano ljubezen je kanil kapljo jedkosti in drobec obtožbe. V »Groharju« so še enkrat oživeli »Hlapci« z vsemi svojimi pogubnimi in nesrečnimi lastnostmi. Še enkrat je po njih zamahnil pomemben umetnik brez prizanašanja. V Mrakovi drami so mesta, ki so še bolj boleča in še sarkastičnejša kakor so najostrejša mesta v Cankarjevih »Hlapcih«.
Cesarskega svetnika Vrbo in Groharja je igral Mrak sam. V obeh antipodnih osebah pa ne gre iskati morda kakšne bipolarnosti v značaju Groharjeve osebnosti same; ne, zgolj antipodnost, na-
sprolnost dveh življenjskih nazorov. Mrak je tudi kot igralec dal v obeh vlogah mojstrsko partijo. Intuicija, s katero je Mrak igral Vrbo in Groharja, je občudovanja vredna. S strastjo se je predal obema osebama. Dva demonična lika je ustvaril z zaupljivo ljubeznijo in navdušenjem, s polnim doživljanjem ter z bogatim igralskim registrom. Vera nosi njegovo igro, ki bi jo morala grotesknost posameznih miiničnih odstavkov v partiji razbijati in ki jo pri neukih še razbija, vera, ki je tako silna, da si podredi gledalca in ga hipnotizira z močjo, ki mu veleva, da je bilo napak, ko je prej zahteval od junakov poleg lepih moralnih lastnosti, čedne postave in obraze, od njegovib nasprotnikov pa vsaj možatosti v lopovstvu. Mrakova igra gre zmagovito čez ta naziranja, duh in iskrena igra zmagujeta nad pojavo, duh poveliča sliko in daje tudi grotesknemu dejanju znamenje resnične tragične veličine.
Pozna se, da so Mrakovi ljudje mladi igralci in da še niso dovolj rutinirani. Dejstvo pa je, da doj-rna celotne predstave niso nikjer kvarili, dasi so bili tu pa tam bledejši in zabrisanejši ter so se morali reševati včasih tudi k samemu deklamiranju. Izraziti talenti so V. Kosova, P. Dežman in M. Dolinar, nadarjena pa sla tudi Deželan in F. Zalogar.
Mrakovega »Groharjac bodo pri nas še mnogokrat igrali Upamo pa, da to ni pisateljevo zadnje delo; z njim je prodrl.
*
V	naših znanih razmerah in naziranjih, ki tudi umetnost in njene zastopnike pogosto že a priori ločijo v kaste, bo verjetno nepoučeni in kar vnaprej z rameni skomigujoči človek nejeverno, morda celo pomilovalno pogledal. Temu ni drugega sveta: gre naj in pogleda Mrakovo delo, toda naj ne pozabi glave doma in ne zakrkne srca s silo.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Filmi
Trst — deseto mesto v Italiji
Mesto Trst, ki je v vsej svoji zgodovini igralo tako važno vlogo v vsakem oziru, se je v zadnjih desetih letih še prav posebno lepo razvilo in dokaj olepšalo. Hitro raste tudi število prebivalstva v Trstu. Na dan 1. januarja letošnjega leta so v Trstu našteli 258.612 ljudi, kar bi se z drugimi besedami reklo, dober četrt milijona. Po številu prebivalstva je zdaj Trst med italijanskimi mesti na desetem mestu. Toda pri Trstu je treba upoštevati tudi dejstvo, da v zadnjih desetih letih ni bila priključena k njemu nobena okoliška občina, da bi na ta način mesto pridobilo na številu prebivalstva, kakor je bil to primer v neštetih drugih italijanskih mestih. Leta 1938 se je število prebivalstva v Trstu pomnožilo za 3760 duš. Ta prirastek gre v veliki večini na račun priseljevanja iz drugih krajev, ne pa toliko na račun naravnega prirastka.
»N mav
S potvarjanjem resnice ne bo nič pomagano...
Poverjenik za manjšinsko vprašanje pri koroški deželni vladi g. Maier-KaibiUch je v januarski številki siidmarkinega glasila »Volkstum im Sud-06t« pod naslovom »Koraški Slovenci v Veliki Nemčiji« postavil trditve, ki ee z dejanskim položajem nikakor ne skladajo. Med drugim pravi, da je na Koroškem komaj 50.000 ljudi, »ki poleg nemščine razumejo tudi vindišarako narečje«, d o, čira bi Korošci, ki se čutijo iz svobodnega priznanja kot Slovenci, mogli le s težavo napolniti mesto z 10.000 prebivalci. In ti Slovenci da se baje lahko svobodno udejstvujejo v vsakem oziru. Glede koroških šol navaja, da bi se pa celi Koroški našlo komaj tucat krajev, kjer bi manjšina 6taTŠev zahtevala slovenski učni jezik v najnižjih razredih. To da je resnični položaj na Koroškem, kar naj bi si zapomnili krogi okodi ljubljanskega »Slovenca« in okoli Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
Zadnji »Koroški Slovenec« omenjeni članek v celoti pevnatiskuje, kar pač najbolje dokazuje, da se ne boji napačnega tolmačenja v krogu svojih naročnikov. Iz članka veje tisti tipični duh pretekle dobe, ki očitno ne more razumeti novega časa in se z vso silo prizadeva, da bi nova narodnostna naziranja uklenil v stare oblike in pojmovanja. Narodni socializem je postavil narodnostna vprašanja na popolnoma drugačne osnove.
*
Nekateri nemški listi priznavajo vest, da bo
17 maja t. I. po vsej Nemčiji ljudsko štetje. Med drugim bo 6eveda treba navesti tudi narodno pripadnost, Glede Koroške bo zanimivo vprašanje, če se bo štetje izvedlo po narodnosocialističnem narodnostnem kriteriju, ki priznava narodnost po rojstvu in pokolenju, ali pa se bo uveljavilo zopet staro načelo, ki določa narodnost po mili volji posameznika.
Narodnosocialistična učiteljska zveza bo zgradila na slovenskem ozemlju Koroške dve novi šoli, in sicer v Kotu pri Selah ter v Beli. Šola v Kotu bo zgrajena v alpskem slogu, imela bo svoje igrišče in kopališče ter obednico s kuhinjo. Obe šoli bosta nosili ime po prvem vodji narodno socialističnega učiteljstva Hansu Schemnsu.
Po novi devizni odredbi je zopet mogoče nakazovati denar iz Nemčije v Jugoslavijo. Na podlagi potnega lista je mogoče poslati mesečno 10 mark po uradnem tečaju 17 dinarjev za marko. Denar #me služiti samo za podporo najbližjih so-
čez izaro«
rodnikov ali pa za nabavo uradnih Iisltn (dokumenti za arijsko pokolenje, domovnice in pod.), za članske prispevke, zdravniške honorarje, sodni j ske pristojbine in za stroške pri olepševanju grobov.
V Mokrijah pri Doberli vasi je umrl Anton Siančnik v lepi starosti 72 let. Pokojnik je bil skozi več desetletij ud Mohorjeve družbe, dober gospodar in zaveden Slovenec.
Pri Reberci je zasul plaz zemlje cesto ravno v trenutku, ko je vozil mimo prometni avtobus. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bilo poškodovano vozilo. Vozni promet je bil zaradi plazu dalj časa prekinjen.
Predzadnjo nedeljo je pobirala prispevke za zimsko pomoč policija in nabrala na Koroškem doslej najvišjo vsoto 70.000 mark. Preteklo nedeljo so pobirali za zimsko pomoč člani stranke.
V Celovcu so ustanovili družbo za pospeševanje koroških umetnosti. Hkratu so bile razpisane nagrade za najboljša literarna dela.
Medgorje so dobile telefonsko zvezo preko Grabštajna. Medgorski posestniki pa imajo velike težave s konji, ki bolehajo na raznih boleznih.
V času od februarja do maja t, 1. se vršijo po V6ej deželi okrožni kmečki dnevi, ki jih bo zaključil velik pokrajinski kmečki dan. — Prvi kmečki dan je bil preteklo nedelja v Št. Vidu ob Glini.
Na podkorenski cesti se je ponesrečil 39 letni
delavec Hanto. Hlod mu je stisnil prsni koš in mu polomil več reber.
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 13. febr.: 12 Daljnji kraji v la b k i flflasbi (ploščo) — 13.4S Poročil« — K) Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Kadi j. orkestra — 14 Napovedi IS Paberki iz vsakdanjega zdravstva (g. dr. A, Bro-colj) — 16.20 Messager: Dva goloba, suita (ploSče) — 18.40 Umetnost v Prekmurju (g, dr. Fr. Stole) —- 19 Napovedi. porodila — 10.30 Na«, ura — 19.50 Zanimivosti
— 20 Viktor Parma: Povodni mož (sodelujejo: L. Polajnarjeva, L. Banovec, B. Petrovčič in Bad. orkester); Lepa Kuniča, glasb druitva »Sloga« — 21.80 Po domače (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos iz restavracije Emona (igra ork, *New Melody Boys-l.
Torek, 11. febr..- 11 Šolska ura: Od Carigrada do Sirije — potopisne slike in recitacije (gdč. Julija Su-iter&ič) — 12 Balalajke igrajo (pložče) — 12.45 Poročila
— 18 Napovedi — 13,20 Narodne pesmi ob spremljeva-nju orkestra. Pojo g. Friderik Lupša, igra Bad. orkester — 14 Napovedi — Ifi Veselo rajanje (plošče) — 1*.40 Nov način vzgajanja (g. dr. St. Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Deset mi nut zabave — ao Slovenski vokalni kvintet — 20.45 Harmoniko Sf*ra g. Jože Jurman — 31.30 Pisan Soppft (plošče) _ 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki, igra Radij, orkester.
NZHJEIIBIJI POSOJILNICI!
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi ra vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po <4% do 5% po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila
>Monika« (Kino Union). Prikupno, nc plitvo ne globoko delce nemške produkcije, tu pa tam malo čez merico sentimentalno, drugod malo proti okusu »dovtipno<. Zgodba žene, ki je zapustila pred leti moža z majhnim otročičkom ter se podala v svet za slavo. Postala je slavna filmska igralka. Čez leta ji usoda spet postavi na pot bivšega moža in dekletce, za katero skraja ne ve, da_ je njena hčerka. Materinska ljubezen se oglasi v ženi, ki živi v novem zakonu. Kup križev in težav — nazadnje pa se vse skupaj srečno konča. Seveda brez avtomobilske nesreče ne gre. Velikodušna odpoved ženinega drugega moža je sicer bolj skopo verjetna, dala pa bi se prikazati kot taka, če bj film imeli v rokah Francozi, ki so mojstri pri izumljanju in prikazovanju psiholoških možnosti v prilog verjetnosti zgodbe in razpleta. Prvega^ moža igra Svetislav Petrovič, ženo prisrčna Maria Andergast, hčerko pa mala. nadarjena Lahrmannova.
■
rt
cez
eljo
Svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanih
V SMuku ja zmagal pri moških Hellmuth Lantschner, pri ženskah Christl Granz. - Praček Ciril 21, Hein Hubert 32
Zakopane, 12. februarja.
Danes opoldne so se v Zakopanih pričele tekme za svetovno smuško prvenstvo. Prvi dan je bil na sporedu smuk za moške in za ženske. Tekmovanje je bilo zelo otežkočeno, ker je v Zako-jranih zadnje dni sonce dodobra pobralo sneg, povrhu pa je začelo še deževati. Temperatura je bila stalno nad ničlo, snega je bilo tudi v višjih legah zelo malo in še ta je bil močno poledenel. Preložiti je bilo treba prvotno progo, toda tudi na novi progi so povsod iz snega štrlele skale, tako da je prišlo do številnih nesreč. Ob dobro mesto so prav zaradi nesrečnih padcev prišli znameniti specialisti kakor Per Fossun in Švicar Ro-minger ter številni drugi. Start za progo je bil pri observatoriju na Kaspowem vierchu (2000 m). Cilj je bil v dolini na 1200 m. Proga je bila dolga 3600 m, niena višinska razlika pa je znašala 800 metrov. Brzina. ki so jo dosegli tekmovalci, je dosegla povprečno 60 km. Na startu je bil sam predsednik poljske republike MoscickL
Pri moških je zmagal s časom 3:26.88 Nemec Hellmuth Lantschner, pri ženskah pa Nemka Christl Cranz. Naša zastopnika Praček in Heim sta se plasirala na 21. odnosno 32. mesto med 37 tekmovalci. Pračkov uspeh smemo smatrati z ozirom na svetovno elito, ki se je zbrala v konkurenco, za zelo časten.
1. Hellmuth Lantschner (Nemčija) 3.26.8
2. Jennevvein (Nemčija) 3.28
3. Molitor (Švica) 3.29.5
4. Walch (Nemčija) 3,30.3
5. Agnel (Francija) 3.32.8
6. Chieroni (Italija) 3.33.3
7. Laforgue (Francija),
nalo sledijo Berg (Norveška), Hanson (Švedska), Harro Crantz (Nemčija) in drugi.
Najboljši Jugoslovan pri tej tekmi je bil Ciril Praček, ki je zasedel 21. mesto s 4.05.3, Hubert Heim je zasedel 32. mesto s časom 4.08.31.
Državno drsalno prvenstvo
maka med posamezniki: llirjana Thuma in Palmeiova
Ljubljana, 12. febr.
Megleno, mrzlo jutro fe nastopilo po toplem prejšnjem večeru in po noči, ki je spet pokazala redke zvezde in napovedala lepo vreme. V soboto zvečer ni bilo napovedanih drsalnih tekem, ker je bil led premehek (termometer je kazal -r 6" Celzija), zato pa so bile izvedene danes dopoldne — kakor vse kaže, ob zadnji ugodni vremenski priliki. Zdaj se obeta deževje. Zanimivo je, da so prireditelji, Ilirijani, imeli letos že četrtič tako presneto srečo: vselej so ujeli zadnji trenotek pred vremenskim polomom in vse štirikrat so program lepo v redu izpeljali do konca.
Za državno drsalno prvenstvo, ki je bilo razpisano na ilirski ledeni ploskvi pod Cekinovim gradom na Gosposvetski cesti, je bilo v mestu precej zanimanja. Že navsezgodaj so prihiteli najbolj navdušeni gledalci. Komisija je v megli še lahko sledila dejanjem ter razkazovanim sposobnostim tekmovalcev in tekmovalk, ljudje ob robu pa so že gruntali, kako bi »panali« megleni napad. Postopoma pa se je začel uveljavljati podjeten veter, ki je s svežim prepihom raztrgal ne-všečno belo zagrinjalo. Posijalo je sonce, ppgtalo je gorko, tako gorko, da se je led začel vedno bolj mehčati in je proti kraju tekmovanja skoraj le za silo še ustrezal zahtevam,
Tekmovanje za državno drsalno prvenstvo v letu 1939. nam je dalo juniorskega državnega prvaka in juniorsko državno prvakinjo, seniorske-ga državnega prvaka in seniorsko državnd prvakinjo ter državnega prvak v parih.
Državni seniorski prvak je postal Ilirijan Thuma Emanuel, ki je dosegel 295.8 točk (mestna številka 3; vsi trije sodniki so bili za njegovo prvo mesto soglasni).
2. Biber Josip (Ilirija) 286.6 točk (mestna številka 6). Vsi trije sodniki soglasni za drugo mesto.
Državna seniorska prvakinja za leto 1939. je postala Silva Palme (Ilirija) 142.6 točk (mestna
številka 3).
2. Shell Dorica (Ilirija) 120 točk (mestna številka 6).
Državna juniorska prvakinja je prav tako postala Shell Dorica (Ilirija) 46.8 točk (mestna številka 3).
2. Fine Draguša (Ilirija) 39.2 točk (mestna
številka 7).
3. Dom boš Klara (Zašk, Zagreb) 39.7 točk (mest. številka 8).
4. Wissiak Helena (Ilirija) 36.8 točk (mest. štev. 13).
5. Bogataj Marica (Ilirija) 36.8 točk (mest. štev. 14).	_
Državni juniorski prvak je postal Milan Be-letlo (Ilirija)" 146 točk (mestna številka 3).
2.	Hercog Ivan (Zašk, Zagreb) 90 točk (mest. štev, 6).
Od prijavljenih tekmovalcev nista prišla Pre-singer iz Celja in Škrtič iz Zagreba. Tuja udeležba je bila letos precej pičla.
Državni prvak v parih je postala naša odlična dvojica Silva Palme — dr. Polo Schwab z 10.1 točkami.
Tekmovanje je poteklo v redu in v lepi prirediteljevi organizaciji; le »inspirator« umetnega drsanja, gramofon, se je nekaj puntal.
Državni prvak Thuma je pokazal odlično znanje; žal pa danes še ni mogel pokazati vsega, kar zna. Pred kratkim je bil bolan, povrhu pa tudi letošnja zima ni bila nič kaj prikladna za trening. Niso torej tega dejstva težko občutili samo naši hokejisti. Drugoplasirani Biber je na te-lesnovzgojnem tečaju in prav iz tega razloga ni mogel pokazati vseh sposobnosti.
Premočno je zmagala Silva Palme, ki je pokazala odlične drsalne kvalitete. Pozna se ji šola
in rutina iz tujine.	„
Mnogo je tam pridobila tudi Dorica bhellova, ki je od lani zelo napredovala ter je po pravici postala državna iuniorska prvakinja. Napredovala je zelo opazno tudi sposobna Draguša Finceva, izboljšati pa bo morala držo, ki celoten dojeni občutno kvari. Nadarjena drsalka je Wissiakova, kakor se upravičeno zdi, pa je izrazit talent mala Marica Bogatajeva, ki utegne, ko doraste. Pomeniti v našem športu še izredno drsalno moč. Mladi juniorski državni prvak Milan Betetto je drsalej;, ki mnogo obeta. Okreten jo in impulziven ter ze zdaj tehnično prav .dober. Gostujoča Gomboševa in Hercog sta pokazala različno znanje, nprav-
Svetovni hokejski prvak — Kanada
V	Baselu je danes kanadsko moštvo po si-iaini igri v finalni tekmi za naslov svetovnega prvaka premagala Ameriko s 4 : 0. Kanadčani so bili ves čas tekme v premoči in so zmagali popolnoma zasluženo tako visoko.
na, prav dobra članica Zaška se je uspešno in simpatično uveljavila, Hercog pa je po vsem vi-decu še bolj začetnik.
Sijajen drsalni par sta Palmetova-Schwab. S svojo elegantno lahkoto in domislicami sta danes osvojila in navdušila vse prisotne občinstvo. Zdi se, da v drsanju dasta celo mnogo impresivnejše znanje in kvalitetnost kakor posamič.
Z letošnjim tekmovanjem za državno prvenstvo v drsanju smo lahko povsem zadovoljni, saj je dalo zelo pozitivne rezultate, ki so pokazali, da drsalni šport pri nas od leta do leta vedno bolj napreduje in da ga čaka še lepa bodočnost.
Hermes je obračal, Mars pa obrnil
Mars:Hermes 8:2 (2:1)
Edini ljubljanski športni dogodek popoldne je bila prijateljska tekma med Marsom ih Hermesom. Kluba sta nastopila za Kolinsko tovarno na ilirijanskem igrišču. Srečanje je kljub lepemu (popoldnevu privabilo na igrišče še precej gledaleev.
Hermes je zadhje čase začel nekam od sile lagodno voziti. Zadnjic ‘mu je Ljubljana nasula v mrežo štirinajst golov, danes pa so ga premikastili še Marsovci. Nič manj kakor osem golov so mu zabili. Slabo kaže za pomlad, če se Hermežani že v kratkem ne zamislijo in ne začno z resnim treningom.
V	začetku je kazalo, da bo tekma končala s srečno zmago enega ali drugega moštva. Videlo se je sicer, da ima Mars več volje za igro in za uspeh, toda polčas še ni dal jasne slike. V drugem polčasu pa so začeli drug za drugim >kap-ljati« goli. K&r nehati niso mogli Marsovcu Hermežani 60 se kmalu docela »sesedli«; brez volje so tekali po terenu. Sodnik g. Makovec je končno še enega postavil za pregrado. V celem je bila tekma kolikor toliko zadovoljiv trening za obe moštvi, gledalcev pa ni mogla navdušiti. Čudno se sliši, pa vendar drži, da. so imeli Hermežani še dosti dober napad, zato pa izredno šibko obrambo, v kateri se je nazadnje skregal še Oblak, ki je odšel iz gola, tako da je na račun njegove odsotnosti padel celo en gol v prazna vrata.
Jugoslavija : Hungaria 5:3 (1:2)
Belgrad, 12. februarja.
Pred 4000 gledalci je danes belgrajska Jugoslavija dosegla lepo zmago nad odličnim moštvom Hungarije iz Budimpešte. Kar se včeraj BSK-u ni posrečilo, to se je danes posrečilo Jugoslaviji v drugem polčasu igre.
Po igri, ki jo je pokazala Jugoslavija v prvem polčasu, se ni zdelo, da ee bo končala z zmago domačih. Hungaria je začela precej odločno in je že vodila z 2:0. Po drugem golu pa ee ja Jugoslavija popravila in je Rakar znižal rezultat na 2:1. V drugem polčasu pa je Jugoslavija zaigrala, kakor bi bila prerojena. Vse ee ji je posrečilo in zabila je Madžarom še štiri krasne gole, ki so ji prinesli tudi zasluženo zmago. V Jugoslaviji sta danes prvič nastopila bivši igralec zagrebške Con-cordije Ajbel in bivši igralec sarajevske Slavije Ler. Ler je svojo prvo tekmo odigral izvrstno in je na levi zvezi zabil dva krasna gola. Pred koncem igre pa je moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Moštvo Hungarie je zapustilo lep vtis, čeprav ni bilo kos domačim. Videlo se je, da ni navajeno na tako težak teren in je vzdržalo samo v prvem polčasu. Jugoslavija pa je nasprotno v prvem polčasu precej elabo zaigrala, v drugem polčasu pa se je z gosti kar poigravala kot mačka z miško. Zmago je Jugoslavija povsem zaslužila in je tudi v polni meri zadovoljila gledalce. — Tekmo je sodil g. Tomič dobro. Vreme je bilo lepo.
Atletiki: Jugoslavija 6 :2
Celje, 12. februarja.
Na igrišču pri Skalni kleti sta odigrali danes moštvi Atletikov in Jugoslavije prijateljsko nogometno tekmo, v kateri so Atletiki zmagali sicer zasluženo, po poteku igre sodeč pa bi bolj odgovarjal nižji izid. Moštvo Jugoslavije je igralo požrtvovalno, napad pa je bil premalo odločen. Posebno strelcev pred golom ni bilo. V 25. minuti prvega polčasa je levi branilec Jugoslavije Heinke startal tako nesrečno, da si je ob trčenju z nasprotnim igralcem zlomil desno nogo v gležnju. Na igrišče so prihiteli reševalci z avtomobilom ter Heinkeja odpeljali v bolnišnico. Tekmo je sodil g. Brezinger dobro.
Olimp : Laško 5:2 (3:1).’
Za najboljšim Jugoslovanom jc bilo še šestnajst drugih tekmovalcev, in sicer trije Madžari, trije Poljaki, dva Kanadčana, dva Finca, Anglež in Švicar, en Italijan, en Jugoslovan, en Norvežan in en Šved.
Tekmovanje žensk.
Pri ženskih tekmah je zmagala Nemčija, Startalo je 24 tekmovalk. Prvo mesto je spet zasedla Christl Crantz (Nemčija) s 3.25.24, drugo mesto Resch (Nemčija), s 3.39.1, tretje mesto Godi s 3.40,7, četrto mesto Matoussiere (Francija) s 3.42.9, peto mesto Schaad (Švica) s 3.46.3, šesto mesto Villander (Francija) s 3.46.4; nato slede Angležinja, Francozinja in Švicarka. Kot šesta se je plasirala Norvežanka Schou-Nie’sen, ki je na olimpijadi leta 1936 zasedla prvo mesto v tem tekmovanju.
Snežne razmere v Zakopanih so zelo slabe. Včeraj je ves dan deževalo, tako da so morali vso prireditev preložiti na drug teren. Tekme so gledali deset-tisoči gledalcev.
Jutri je na sporedu štafetui tek 4X10 km.
SK Ljubljana: SK Železničar 1:1 (I: I)
Maribor, 12. februarja.
Na stadionu Železničarja se je ob udeležbi približno 800 ljudi odigrala danes prijateljska nogometna tekma med ligaškim moštvom SK Ljubljane in mariborskim Železničarjem. Moštvi sta nastopili v teh-le postavah:
SK Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, Gomizelj, Šercer, Vouk, Janežič, Repotocnik, Grin-tal, Legat, Erber.
SK Železničar: Spanger, Frangeš A., Antoli-čie, Eferl, Stifter, Habit, Ronjak, Lešnik, Frangeš F., Pavlin, Krasnik.
Ljubljana, ki je nastopila v Mariboru s tremi rezervami, je sicer v tekmi pokazala nekaj premoči in je prevladovala tudi v tehničnem znanju, vsekakor pa je zaostajala glede požrtvovalnosti in ambicije, ki je v veliki meri dičila Železničarje. Pomanjkanje teh dveh vrlin SK Ljubljane je tudi krivo nadvse ugodnega izida tekme za Železničarje. Z malo več sreče in nekoliko bolj smiselne taktike bi Železničar kmalu premagal naše ligaško moštvo. Takoj v začetku se je pokazalo, da bo Železničar trd oreh za Ljubljano. Ljubljana je dosegla že v 7. minuti gol, ki pa ga sodnik zaradi roke ni mogel priznati. V 22. minuti je Bertoncelj (Ljubljana) nevarno podrl Ronjaka v kazenskem prostoru, zaradi -česar je sodnik prisodil enajstmetrovko, ki jo je Stilter z vso gotovostjo spremenil v vodilni gol. Zdaj šele se je Ljubljana deino zfrašlii ter začela z odločnimi napadi. V 31. minuti je Erber (Ljubljana) krasno preigral ožjo obrambo Železničarja ter nato neurabnljivo poslal žogo v mrežo. S tem je izenačil, obenem pa tudi postavil končni rezultat te tekme.
V začetku drugega polčasa se je opazilo, da vsem igralcem manjka potrebne kondicije. V tem delu igre je bilo tudi več surovih izpadov nekaterih igralcev, vendar to v bistvu ni vplivalo na potek igre. V 27. minuti drugega polčasa je v gneči pred golom gostov vlekel Cegler (Ljubljana) Stifterja za roko. Enajstmetrovke pa Pavlin ni izkoristil. Isti igralec je v 32. minuti tudi zastrelil najlepšo priliko za gol. Nekaj minut pozneje pa je Grintal (Ljubljana) iz ugodne lege pred nasprotnikovim goloni poslal žogo v aut. Sledilo je še nekaj menjajočih se napadov, ki pa končnega izida niso več spremenili. Kmalu nato je sodnik Nemec že izžvižgal igro.
Pri Ljubljani je bil dober vratar Lindtner, poleg njega pa se je odlično izkazal tudi Bertoncelj. V napadu je bil izredno dober Pupo, za njim Janežič ter Erber. Od domačinov bi bilo treba pohvaliti vse moštvo zaradi njegove požrtvovalnosti. Izredno dobri pa so bili vratar Spanger, branilec Antoličič in srednji krilec Stifter. V napadu je zadovoljil samo Ronjak.
V predtekmi sta nastopila SK Rapid in SK Slavija. Izid te tekme je izražen v razmerju 1 : 0 l0 : 0). Rapid je zmagal s precejšnjim trudom.
Evropski finale v lednem hokeju:
češkoslovaška: Švica 0:0
Danes popoldne je bila v Curihu na lednem stadionu z enourno zamudo odigrana hokejska tekma za evropsko prvenstvo. Tekma je potekala ob prisotnosti 14.000 gledalcev (rekord). Čehoslovaki in Švicarji so v boj postavili precej izenačene moči. Tekma je bila dokaj enakopravna, šele proti koncu rednega časa so dobili premoč Švicarji, ki so srdito napadali. Tekma pa je morala biti podaljšana, ostala pa je kljub trem podaljškom neodločena 0:0. Odigrana bo jutri. Pri današnji tekmi sta se med Švicarja zlasti odlikovala Lohrer in Toriani, pri Čehih pa Maleček in vratar Mokry. Ob koncu je občinstvo Čehom živahno ploskalo.
Teniški dvoboj Pariz : London 6:6
V	drugem kolu medmestnega teniškega dvoboja, ki se odigrava v Londonu, so bili doseženi naslednji tehnični rezultati:
Gospodje posamič: Pierre Pelizza (P) : Sliar-peft (L) 6 : 3, 6 : 2, Henry Pelizza (P) : Piercy (L)	3 : 6, 7 : 5,	6 :	2,	Mulliken	(L)	:	Jamam
(P)	2 : 6, Borotra	(P)	:	Oliff (L)	6 :	3,	7 : 5.
Gospodje v dvoje: Shaffi — Nicoll (L) : H. Pelizza — Rodel 3	: 6,	6	: 4, 6 : 4.
Na ta način je	Pariz	popravil	izgubo	prvega
dne. Zdaj imata obe zastopstvi po šest zmag.
Nogometne tekme v Franciji
Danes so bile v Franciji odigrane naslednje tekme: prva divizija: Sete : Roubaix 3:1, Racing : St. Etienne 1:0, Olimpique Lille : Metz 3:2, Strasbourg : Fives 3:1, Marseille : Excelsior 2:1, Hav-re : Cannes 3:0, Rouen : Lens 2:0, Antibes : So-chaux 0:0. Druga divizija: Reims : Hautmont 3:1, Redstar : Ales 3:2, Stade Rennais : Longwy 5:2, Boulogne : Nancy 4:1, Valenciennes : Colmar 2:1, Charleville : Tourcoing 5:1, Arras : Cap 1:0, Gi-rondins : Nimes 2:0, Dunkerque : Troyes 4:0, Dieppe : Montpellier 3:2.
Rokomet Italija : Nemčija 12:3
Danes je bila v Milanu odigrana rokometna tekma med državnima repenzentancama Nemčije in Italije. Nemci so igrali odlično ter so to tekmo z lahkoto odločili v svojo korist z rezultatom 12:3. Bili so ves čas v absolutni premoči.
Tekme za Torbarjev pokal
Zagreb, 12. februarja.
Tukaj so se nadaljevale nogometne tekme za pokal dr. Torbarja. KeV 'je namreč zagrebški Gradjanski odpovedal nadaljnje sodelovanje pri tekmovanju za zimski r>okai Jugoslovanske nogometne zveze zaradi znanega spora s sarajevsko Slavijo, so zagrebški ligaški klubi izrabili prosti čas za razpis svojega lastnega pokalnega tekmovanja, da vsaj nekoliko popravijo deficit v svojih blagajnah. Pritegnili so k tekmovanju še eksligaša zagrebško Concordio ter s tem povečali zanimanje med gledalci.
Današnje tekme je gledalo okoli 5000 ljudi. Pokal si je za letos priboril Gradjanski, ki je imel precej sreče v tekmi s Haškom.
Tabela je zdaj ta-le:
Gradjanski: 3, 2, 1, 0, 11 : 4 (5),
Hašk 3, 1, 2, 0, 9 : 8 (4),
Varaždinska Slavija 3, 1, 0, 2, 7 : 13 (2),
Coneordia 3, 0, 1, 2, 8 : 10 (1).
Najprej sta nastopili Slavija iz Varaždina in Coneordia. Tekma se je končala z izidom 3 : 2 (1 : 1). Coneordia danes ni jx>kazala proti Slaviji takšne igre kakor proti Gradjanskemu.
Drugo tekmo sta odigrali moštvi Haška in Gradjanskega. Tekma se je končala z izidom
1	: 1 (0 : 1). Za to tekmo je vladalo največje zanimanje. Oba kluba sta nastopila v svojih najboljših postavah. Gradjanski pa ni pokazal tega, kar so gledalci od njega pričakovali.
Gorenjsko prvenstvo v alpski kombinaciji
Prvi senior Žvan Lojze, prvi junior Bertoncelj Jože, oba ASK Gorenjec
. ‘ni vrh, 12. februarja.
Deset dni se že kopljejo gorenjske gore v žgo-gem soncu, ki je na osojnih krajih že dodobra pobralo sneg. Črni vrh nad Jesenicami ni nobeno nedeljo prazen. Danes to prvenstvo, drugo nedeljo zopet drugo.
Tudi današnje jutro na Črnem vrhu je bilo tako lepo, kot vsa druga ves ta teden. Toda že dopoldne je sonce prevlekla prosojna bela tenčica. na koroški strani pa se je že začelo sumljivo siviti, tako da 60 se prireditelji gorenjskega prvenstva v alpski kombinaciji že resno bali, kako bo s tekmo.
Z našimi smučarskimi prireditvami na Gorenjskem je stvar taka: Vedno vidiš iste obraze, vedno iste tekmovalce in vedno iste sodnike. Vsi se. med seboj prav dobro poznajo in vsi so velika družina, ki 6e prav dobro razume med seboj. Vsi Gorenjci tekmujejo skupaj nedeljo za nedeljo. Vsak dobro pozna napake in prednosti svojega tovariša in vendar je vsaka tekma dogodek zase. Tekmovalci se koljejo med seboj za desetinke sekunde, kot da se med seboj sploh ne poznajo in kot da prvič tekmujejo.
Tako je bilo tudi včeraj in danes na Črnem vrhu ob gorenjskem prvenstvu v alpski kombinaciji. To pot je med seniorji odnesel zmago član ASK Gorenjca Žvan Lojze, zasluženo in upravičeno. Imel je srečo, da se ni nikjer zabil, kot je to njegov običaj. Zato pa je tudi njegov čas tako v smuku, kakor v slalomu zelo dober za malo ugodne snežne razmere.
Proga za smuk je vodila kakor običajno s Španovega vrha mimo koče do Černetovega kozolca: Dolga je okoli 2 km, višinska razlika je pa 800 metrov. Na startu smo tudi to pot videli naše najboljše tekmovalce z izjemo Pračka in Heima, ki sta danes branila barve Jugoslavije na drugem
kraju in med mnogo ostrejSo konkurenco.
Med dvajsetimi tekmovalci, ki so prišli na cilj, se je prvih šest zvrstilo takole:
1. Žvan Lojze (Gorenjec) 2:18, 2. Klein Bruno (Skala) 2:31.7, 3. Žnidar Emil (Gorenjec) 2:34,
4.	Koblar Stanko (Skala) 2:34.2, 5. Medija Franc (Bratstvo) 2:47.9, 6. Klemenc Ivan (Tržič) 2:48.
Izven konkurence sta se tudi prav dobro plasirala Skalaš Štumpfelj v času 2:41 in član Planine Finžgar 2:43.
Danes dopoldne ob 10. je bil na travniku pri koči Gorenjca slalom. Proga za slalom je bila dolga kakih 800 m. Višinska razlika je znašala približno 160 m. Na progi je bilo postavljenih 27 vratc.
Uspehi: 1. Žvan Lojze (Gorenjec) 2:10.4 (1:10, 1:00.4), 2. Klein Bruno (Skala) 2:13.4, 3. Koblar Stanko (Skala) 2:16.3. 4. Lukane Slavko (Tržič) 2:21.1, 5. Ždnirar Emil (Gorenjec) 2:25.6, 6. Čarman Franc (Tržič) 2:39.3.
Najboljši čas je dosegel žvan Alojz z 1:00.4. Takoj za seniorji so na isti progi tekmovali tudi juniorji. Na startu jih je bilo 26. Čeprav so ju-niorji tekmovali na isti progi, so bili njihovi uspehi boljši, to pa 6amo zaradi tega, ker je sonce omehčalo ledeno ploskev. Najboljši čas med juniorji je dosegel Ravnikar z 59.6 sekundami, to je hkrati tudi najboljši čas dneva.
Uspehi so naslednji: 1. Bertoncelj Jože (Gorenjec) 2:08.1, 2. Ravnikar Rado (Gorenjec) 2:14.8,
3.	Miceli Marjan (Bratstvo) 2:19.3. 4. Špec Ivan (Gorenjec) 2:27.1. 5. Miceli Leon (Gor.) 2:27.8,
6.	Mrak Marjan (Lkala) 2:31.
V	celotni oceni je pri seniorjih zmagal Žvan Alojz a 100 točkami, sledijo Klein Bruno z 94.35, Koblar Stanko 92 58. Žnidar Emil 89.58, Lukane Slavko 86,5, Medija Franc 81.72.
 »-	 n.	»b	12.	Mečeta«	naročnina	18	din,	m	inecenutve	25	din.	Uredništvo:	Kopitarjeve	uliea	6/III.	Telefon	4001	de	4005.	Oprava:	Kopitarjeva	ulita	C
Ltinbliani: SL Cel