hhaja vsak petek Muihlii znalai Mlolatna. , . K iu palulatna . . K *•— Bstartlštna ..II1-iwwmi iUr. 10 Tin. Mafranklnina plama m m sprajamajo j rokopisi m M TraBaJa. rtb .uoai Uredništvo In nprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi ie ■prejemajo po dogovoru. m. , r. •» Štev. 20. V Ljubljani, 12. aprila 1918. Leto XIII. Očetovska skrb. Iz Idrije, 6. aprila 1918. Kaj sc pravi po očetovsko skrbeti? To nam je pojasnil naslednji razglas: Razglas. C. kr. urad za ljudsko prehrano. Prehranjevalni nadzornik v Ljubljani. VI. št. 131. C. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji. Ljubljana, dne 9. marca 1918. Imam čast poročati, da sem na tamoš-nji dopis št. 1440 c. kr. uradu za ljudsko prehrano sledeče poročal: Predlagam prepis danes prejetega dopisa rudniškega ravnateljstva: Nato sem sledeče ukrenil: Danes sem v tej zadevi razpravljal pri »vojni zvezi« in pri »oddelku zveze« ter se me je informiralo: 1. da bo vojnožitni zavod oddelek med transportom rudniškemu ravnateljstvu ukradenih 16 Žakljev moke izjemoma nadomestil. 2. Da se danes odpošlje v Idrijo 22 zabojev makaronov. 3. Da se k veliki noči odpošlje sir, suho meso in orehi (vsakega 5 dg za osebo) in 4. Da se vkratkem odpošlje 1 vagon masti v Idrijo. Razun tega sem naprosil c. kr. deželno vlado, da ukrene nadaljne odredbe. Dvomi svetnik — vodja rudniškega ravnateljstva — kateri prav po očetovsko skrbi za svoje ljudi, je bil od nekaterih nerazsodnih delavcev dejansko napaden. Wiener, m. p. polkovnik. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 12. marca 1918. Predstojnik: V. Pillek c. kr. dvorni svetnik. Ta očetovska skrb se je pokazala najbolj v tem, da smo dobili pri rudniški aprovizaciji po 20 dkg makaronov, kar se je pa pri moki odtegnilo, pri aprovizaciji krščanskega gospodarskega društva po 25 in obč. kos. društva celo po pol kg, kar se pa ni pri moki odtegnilo. Kam je šla odtegnjena moka, kam makaroni? O pre- srečni mi rudarji, ki se za nas tako očetovsko skrbi! — Pa preskrbeli so nam tudi fižol samo po 9 K 50 vin kg. — Čujte, za en kg fižola mora rudar dva dni služiti, ga pa za eno kosilo ne posebno velika družina lahko poje. Čudno, čez vse čudno, ker se ne sramujejo nastaviti take cene pri plači, ki je razven malenkostnih vojnih doklad taka, ko takrat, ko smo dobili 2 kg fižola za 1 K. Za delavstvo sta prišla dva vagona krompirja, dali so ga na osebo po 2 kg in naknadno še 1 kg, torej 3 kg; kam je šel drugi? Kako neenako delijo moko in mast, o tem bomo še govorili. Take stvari se lahko gode le v Idriji, kjer imamo take zastopnike, da jih rudniški predstojnik hvali — on že ve za kaj jih; še njegove kokoši so jim hvaležne. Nam se predbaciva, češ, da je klerikalcem krajevni odbor trn v peti. Pregovor pravi: ne hvali, kar ni hvale vredno, če hočeš, da te ne bodo hinavca imenovali — hinavci pa mi nočemo biti, to prepuščamo drugim. Glasnik. Avstrijske krščanske tobačna delavske zveze. VII. redni glavni zbor Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Glavni zbor, ki je zboroval 24. in 25. marca na Dunaju, se je učinkujoče izrekel za izpopolnitev Zveze in za nadaljevanje stremljenj, ki merijo na to, da se zboljšajo razmere na gospodarskem poprišču. Kljub prometnim oviram so odposlale vse krajne skupine delegate, le plačilnica v Steinu ni bila zastopana, ker je naznanjeni delegat nenadoma zbolel. Zbor je upravičil vsa pričakovanja; upamo, da bomo v bodoče plodonosno v blagobit naših članov delovali. Zborovalo se je takole; Načelnik U 11 r e i c h je otvoril posvete, pribil, da se je zbor v smislu pravil sklical in da je sklepčen. Delegate in goste je prisrčno pozdravljal. Posebno je pozdravljal podžupana Hierhammerja, drž. poslanca dr. Matajo, dež, odbornika Kun-schaka, mestn. svetovalca Spalovvskega, obč. svetovalca dr. Hemala, dež. posl. An-derleja in zastopnike kršč. strokovnih organizacij. Predsednik se je spominjal padlega častnega člana državnega poslanca Fr. Fuchsa in padlih 13 članov Zvezov. V imenu dunajske občine je na to pozdravljal podžupan Hierhammer zborovalce. Državni poslanec dr. Mataja je pozdravljal skupščino v imenu kršč. socialnega državnozborskega kluba in je obljubil, da bo »Zvezo« krepko podpiral. Deželni odbornik Kunschak je pozdravil skupščino v imenu strankinega zastopstva krščansko socialnega delavstva avstrijskega. Pozival je, z ozirom na sedanje in bodoče težavne ramere na goreče delo v krščanskem delavskem po-kretu. Dalje sta pozdravila skupščino v imenu osrednje komisije mestni svetnik Spalowsky in tov. Krikawa; na koncu koncev pa občinski svetovalec dr. Hemala za državno zvezo avstrijske krščanske mladine. Ugotovil se je na to poslovnik in predlagani spored. Tovariš Ullreich je podal na to poslovno poročilo. Opozarjal je, da je Zvezino načelstvo podalo vsako leto v strokovnem glasilu obširno poslovno poročilo, zato poda le kratek pregled o celotnem razvoju. Sporočati mora o poslovanju 4 let; 3Vk leta odpade v vojni čas. O zgodovini draginjskih doklad. Majnik 1915: Dovolile so se podpore potrebnim. November 1915: Dovolile so se de- narne podpore potrebnim, ki morajo skrbeti za otroke. Znesek za enega otroka na teden po krajnih razredih K 1.20 do 2 K. Delovna oseba zase ne dobi ničesar, samci "in samice ne dobe sploh ničesar. Januar 1916: Glavno ravnateljstvo je razglasilo »navodila, kako naj se razveljavijo mnogobrojna odklonila denarnih podpor.« Posebno naj se da denarna podpora tudi tistim delavkam, ki dobivajo vzdrže-valnino. Majnik 1916: Dovolijo se splošne doklade tobačnim delavcem od 1, januarja 1916 naprej in sicer v treh rodbinskih razredih: K 2.70, 3.80 in 4.60. December 1916: Draginjske doklade so se zvišale na 5— 9kron tedensko; uvedli so 4. rodbinski razred. Januar 1917: Draginjske doklade se razširijo tudi na obolele in na kontumaci-rane delovne osebe. Februar 1917: Udovelim delovnim osebam naj se izplačajo diference, ki so nastale vsled uvrstitve v rodbinske razrede. Junij 1917: Dovoli se 100% doklada k draginjski dokladi. 11. julija 1917: Ostanek 100% doklade k draginjski dokladi. 14. julija 1917: Zvišajo se draginjske doklade za 125% od 1.. julija. Novembra 1917 so se dovolile naba-valne doklade od 180 do 380 kron, dalje so se zvišale tekoče draginjske doklade s 1. januarjem 1918 za 50%. Uvedli so 5. rodbinski razred in določili, da se morajo smatrati udovci in vdove, ki morajo radi otrok vzdrževati gospodinjstvo, za enake oženjenim, dokler še kak njih otrok ni spolnil 12. leta. Marec 1918: Dovolijo se nabavalne doklade v tisti izmeri, kakor v novembru 1917. Marec 1918: Dovolijo se nabavalne doklade v tisti višini, kakor v novembru 1917. Doklade penzionistom. Junij 1916: Vloga osrednje komisije krščanskih strokovnih društev, s katero so se zahtevale tudi doklade provizioni-ranim bivšim delavcem in delavkam. 17. avgusta 1916: Dovolijo se podpore do 96 K pri dohodkih do 600 kron. 4. decembra 1916: Doklade se zvišajo na 120 K letno brez omejitve na zgoraj. 13. julija 1917: Doklade se podvoje in znašajo 20 kron na mesec. 19. oktobra 1917: Dovoli se nabavalrii prispevek 80 kron. Od 1. januarja 1918 se zvišajo doklade na 30 kron mesečno. Dovolili so dalje enakovrednost udo-velih delovnih oseb z oženjenimi in dovolili draginjske doklade tudi v slučajih bolezni in kontumaciranja. Poleg zvišanja draginjskih doklad je velevažno, ker so razširili rodbinske razrede: prvotno smo imeli le 4; zdaj jih je 5. Pribiti se mora, da so rodbinske razrede v prvi vrsti razširili, ker smo mi to zahtevali. V tej zvezi opozarjamo na okolnost, da so socialni demo- krati predlagali za izmero doklad prvotno popolnoma drugačno pot. Dne 18. septembra 1915 so socialni demokrati v neki vlogi izjavili: »Draginjska doklada po višini plače je edin ključ, ki omogočuje pravično razdelitev doklad.« Predlagali so: Za tedenski zaslužek do zneska od K 20 od K 20 do K 25 od K 10 do K 30 od K 30 do K 40 od K 40 do K 50 mesečno K K K K K 15.— 12.50 10,— 7.20 5,— Pristavili, so še: »Tak ključ upošteva dejanske socialne razmere in se prilago-duje resničnemu položaju. Seveda to ni resnično in govori tudi dosedanji razvoj drugače, . Mi smo jeseni 1915 zahtevali: Pri zaslužku do 20 K na teden naj se dovoli dnevna doklada 40 vin, in pri zaslužku nad 20 K dnevno 30 vin. doklade; poleg tega še doklada dnevnih 10 vin. za vsakega otroka do 4 otrok. Takrat smo že torej ugotovili načelo, naj se, kadar dovoljujejo doklade, ne ozirajo le na plače, marveč tudi na stanje rodbine: stališče, ki ga je dosedanji razvoj potrdil. Preskrbi z živili smo tudi svojo pozornost posvetili. Opozarjam, da je glavno ravnateljstvo v majniku 1. 1915. odklonilo dovoljevati draginjske doklade, a izjavilo, da je pripravljeno prevzeti samo skupen nakup živil in ga pospeševati. Skupen nakup pa ni posebno prospeval. Ko smo pozneje zopet nastopili, da bi se preskrba z živili v tobačnih tvornicah izboljšala, je želelo glavno ravnateljstvo, naj se ustanove delavski odbori, ki naj pri skupnem nakupu živil sodelujejo. V nekaterih tvornicah smo lojalno socialne demokrate pozvali, naj skupno z našimi zaupniki sestavljajo take odbore. Po znani svoji navadi se pa socialni demokrati niso lepo kolegialno obnašali. Sicer pa tudi ustanovljeni odbori ne morejo posebnih uspehov beležiti. Tobačne tvornice so med tem in sicer začasno na Dunaju, priklopili novoustanovljeni »Zvezi za preskrbovanje živil vojnih obratov na Dunaju«, ki naj z živili tobačno delavstvo boljše preskrbuje, ker urad za prehrano tej zvezi v prvi vrsti dobavlja živila. Znano je, da so kljub temu še nastajale ovire. Poleti 1917 smo zato vložili obsežno vlogo na glavno ravnateljstvo z ozirom na boljšo preskrbo z živili. Sledila so nova pogajanja s prehranjevalnim uradom, kako naj se enostavnejše uredi prehrana, nadzorujejo razmere v posameznih tvornicah in zboljšajo tvorniške kuhinje. Vsled te vloge so se pogajali s prehranjevalnim uradom, ki je 30. decembra 1917 z okrožnico naročil namestništvom, naj se pri preskrbi z živili posebno ozirajo na tobačne tvornice in naj, če nastanejo za-pletaji, po možnosti precej pomagajo. Tvor-niškim ravnateljem se je naročilo, naj vsak mesec glavnemu ravnateljstvu in namestništvu (oziroma deželnim oblastim) sporočajo o stanju preskrbe z živili v preteklem mesecu. Izpopolnitvi tvorniških kuhinj so posvetili večjo pozornost. Na Dunaju so sodelovanje delavstva tako uredili, da delavke v kuhinji sodelujejo, vsled česar se želje delavstva bolj upoštevajo. Vsled splošnega pomanjkanja živil seveda tudi tobačno delavstvo trpi. Merodajnim činiteljem se do zdaj še ni posrečilo, da bi bili temu odpomogli. Poročevalec je opozarjal še na druga dela, ki jih je sprožila v vojski skrb. Za begunce z juga, pridelitev drugim tvornicam, izposlovanje podpor: splošno so bili uspehi dobri, dasi se v vsakem posameznem slučaju zaželjeni uspeh ni dosegel. Z ozirom na državno podporo je Zveza po svojih močeh poskušala pomagati in je v mnogih slučajih žela uspehe. Govornik se je pečal še z vprašanjem poletnega dopusta, z nezgodnim zavarovanjem in s preonsovo bolniškega zavarovanja. Nato se je pečal z razvojem Zveze, ki ni tako ugoden. Stanje članov se je ta-ko-le menjavalo: 1. jan. 1914: stanje 6004, pristop 314, odpad 683. 1. jan. 1915: stanje 5635, pristop 158, odpad 1850. Henrik Conscience: Hugon pl. Craenhove. Povest grofa Hugona pl. Craenhove in njegovega prijatelja Abulfaragusa. Volkodlak je gledal dolgo in jezno v kočo, a polagoma se mu jeza ohladi; nežen je postal. Stari pastir je najbrž resnico povedal, ko je trdil, da volkodlak ne govori. Namesto da bi izpregovoril, je izdihnil: liki grom je to Bernarda preplašilo. Komaj je to mladi pastir slišal, je hitro poskočil, tresel se je, ko je gledal proti vhodu, kjer je zagledal volkodlakova lica in njegove žareče oči. Zakričal je, ko je bežal v drugi kot koče, ne da bi bil kaj izpregovoril, je povzdignil proti volkodlaku svoji roki. Volkodlak je stopil korak bliže, a plašni pastir, ki se je bal smrti, se je vrgel na tla, po kolenih je plesal do volkodlaka, prijel ga za roki in zaklical v solzah: »O, bodisi, kdorkoli, usmili se me! Milost! Milost! Nič žalega mi ne stori!« Volkodlak se je nasmehnil: poln ljubezni in dobrohotnosti je prijel Bernarda za obe roki, ga dvignil s tal, položil mu roko na glavo in je nežno rekel: »Ubogo dete, zakaj se me bojiš? Nesrečen sem, grozovito se moram za svoje grehe pokoriti, a hudega nobenemu nič ne storim. Pomiri se, sin moj, ne boj se me!« Začudeni Bernard je hvaležno gledal v volkodlaka, poljubil mu je roki; vzljubil je nesrečnega moža, ki je tako nežno z njim ravnal, on je pa mislil, da ga umori. Smehljaje ga je nato prosil: »Hvala, hvala ti, mojster! Tvoje dobrote se bom vedno spominjal. Molčati hočem liki grob o drznem mojem posetu. Odpusti mi, hitro zapustim gozd.« Žalostno je gledal knjigo, kakor da se poslavlja od nje. Ko se je obrnil, je videl, da se je volkodlak vsedel na posteljo, ga pozorno gledal, po obrazu so mu drle obilne solze. Bernard obstane, ginjenim srcem je gledal nesrečneža, iz njegovih oči so se mu tudi udrle solze sočutja. »Mojster,« je govoril mehko, »tvoje trpljenje mi sega v srce. Dober si bil z menoj, veliko dam, da te tolažim. A kaj naj stori tak otrok, kakor jaz? Če ti morem pomagati, povej!« Volkodlak je počasi vstajal, segel je Bernardu v roko, ga peljal iz koče in mu rekel: »Pojdi, sin moj. Rad bi te na solncu videl. Dobro mi bo v mojih bolestih.« Pastirja je peljal do potoka, se vsedel na travo in mu govoril: »Sedi, mladenič, ne čudi se solzam, ki jih je pogled na te izvabil iz mojih oči. Minulo je že deset let, odkar ni videl nesrečni volkodlak človeškega smehljaja, ni slišalo njegovo uho prijazne besede. In povem naj ti, da še živi nekdo na svetu, ki mi je ljubši kakor moje oko. Le zdaj še živim. Tisti nekdo je modrih oči, kakor ti, plavolas, kakor ti, rdečih lic, kakor ti, nežen je glas, kakor tvoj. Tvoj obraz je zato tako name učinkoval. Odpusti revežu to posebno strast, ki je morebiti smešna. Bernard je segel v volkodlakovo suho roko in jo božal, da ga tolaži. Nekaj časa sta molčala. Končno je rekel volkodlak: »Kako si se predrznil iti v ta gozd, moj 1. jan. 1916: stanje 4240, pristop 272, odpad 382. * 1. jan. 1917: stanje 4303, pristop 707, odpad 306. 1, jan. 1918: stanje 4714. Največ članov smo izgubili, ker sta bili sistirani krajni skupini Rovinj in Sacco v majniku 1915. 1715 članov smo izgubili. Od teh je bilo zopet aktivnih 31. decembra 1917 475; beležiti smo torej morali še vedno izgubo 718 članov. Izguba se je še pomnožila od januarja 1918 naprej, ker so se vrnili begunci v Rovinj. Pod orožje je odrinilo 240 članov. Kar tiče strokovnih glasil, se mora v toliko poročati, ker se je »La Squilla« ustavila, odkar je izbruhnila vojska. Zveza je ustanovila italijanskim članom novo strokovno glasilo »II giornale dei tabac-cai«. Izhajalo je prvotno dvakrat na mesec, a se je morala izdaja v letu 1916 omejiti na enkrat, ker so stavce pod orožje poklicali. Govornik je govoril nato še o »Fami-lienkalenderju«, katerega izdaja Zveza in v spremembi Stavbne in stanovanjske zadruge avstrijskih tobačnih delavcev v splošno stavbno in stanovanjsko zadrugo »Heim« v letu 1916, Zveza je tudi tistim članom, ki so odrinili v vojaško službo, podelila podporo 20 K za člana, če tudi ni bila dolžna tega storiti; tudi sicer jim je naklanjala darove; do konca 1917 je raztrosila v ta namen 4647 K 92 vin. Podpisala je tudi vojnega posojila, in sicer na Zvezin račun imenske vrednosti 58.000 K; na račun rezervnega sklada 10.000 K, skupno torej 68.000 K. Zvezno načelstvo, iz katerega je v teh štirih letih več članov odstopilo, se je o svojem poslovanju v 38. sejah posvetovalo. Poročevalec je poročal končno še o razmerju nasproti Zveznim društvom, ki so vsled vojnih razmer skoraj popolnoma prenehale. Blagajnik Muck je nato poročal o poslovanju blagajne za časa od 1. jan. 1914 do 31. dec. 1917. sin, katerega se. vsak boji? Ali te je gnala radovednost?« Zadel je najobčutljivejšo struno Bernardovega srca. Govoriti je hotel o pohlepu po vedi. Še strastnejše je stiskal volkodlakovo roko in je odgovoril: »O mojster, komaj se upam ti to povedati. Osrčuje me tvoja dobrota. Zavrzi