poitnlna plačana v gotovini
Domoljub
V Cfublfant, 13. septembra 1939	^ ----— ~----—
Celo 52 • Siev. 37
Odprla so se šolska vrata
Več ko dva meseca samevajoča šolska poslopja na deželi in po mestih so spet oživela. Slovenska mladina od ljudske do visoke šole, v kateri raste bodočnost naroda in kateri bo naloženo, da vse narodne svetinje sprejme in jih ohranja ter množi,, ta mladina bo spet zaupana poklicnim vzgojiteljem, da v šolskih sobah iz nje klešejo prave ljudi za življenje. Velik in odgovoren je ta poklic; posebno poklic ljudskošolskega učitelja, ki -polaga temelje za bodoči značaj slehernega slovenskega otroka; zato bo prav, če se danes pomudimo pri vprašanju naših bodočih učiteljev: odprla so se namrel tudi vrata — utiteljiiiniikega doma v Ljubljani.
V	nedeljo 10. septembra je bil z V90 slovesnostjo blagoslovljen v Marijanišču v Ljubljani novi dom za dijake s kmetov, ki se bodo na učiteljišču pripravljali za svoj poklic. Sam prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman je blagoslovil lepo stavbo in tako posebej poudaril važnost tega doma. Komaj je minilo poldrugo leto, kar je meseca februarja 1938 na občnem zboru Kmečke zveze v Celju, predsednik Mladinske kmečke zveze g. Puš, po izčrpni razpravi stavil predlog, ki je bil soglasno sprejet, naj se v Ljubljani in v Mariboru postavi zavod za kmečke fante, ki jih l)o treba nabrati iz kmečkih hiš za bodoče učitelje. Danes ta dom v Ljubljani že stoji. 2e prej delujoča zadruga »Slomškov dom« se jo na pobudo Kmečke zveze preosnovala in izpopolnila ter takoj prijela za delo. Ker je vodstvo Marijanišča izjavilo, da bi se mogel dom za učiteljiščnike postaviti na marijani-škem vrtu in bi ga vodila uprava Marijanišča, je bilo delo zadruge zelo olajšano, priskočila je na pomoč banovina, pomagale so in še bodo naše občine po svojih močeh, prav tako članstvo Kmečke zveze — pa se je že štirideset let stara želja uresničila.
V	Ljubljani torej imamo, hvala Bogu, dom za učiteljiščnike, kjer je že našlo varno zavetje trideset dijakov, v veliki večini kmečkih sinov; za približno še toliko pa bo prostora, ko bo Ves dom urejen. Kako velikega pomena je ta ustanova za našo bodočnost, posebno pa še za bodočnost našega kmeta I Sa-nio na kratko premislimo!
2e dolgo se čuti na deželi nekakšna oddaljenost med kmečkim ljudstvom in učitelj-slvom. So seveda tudi hvalevredne izjeme, ki so pa zares izjeme. Odkod ta prepad?
Z učiteljišč so leto za letom prihajali učitelji in učiteljice, ki so rasli v meščanskih in delavskih družinah. Kmečki oče in mati nista_ n|ogla niti misliti, posebno ne v zadnjih de-, setih letih, da bi poslala sina ali hčer na učiteljišče. Pa če bi bilo to kje tudi mogoče, pre- |
stop iz meščanskih šol na učiteljišče prej ni bil dovoljen — kmečki mladini je bil pa zaradi gospodarskih razmer mogoč le obisk meščanskih šol v bližini. Tako je dotok učite-ljiščnikov iz kmečkih hiš docela usahnil.
Na čisto kmečke šole po deželi so pa prihajali in prihajajo učitelji, ki kmečkega življenja, mišljenja in hotenja, pa tudi trpljenja ne poznajo. Nič ne morejo za to, če se počutijo kakor v pregnanstvu. Od mladih nog so živeli drugačno življenje, rastli so do šolskih let in še potem v drugem okolju; kar je kmetu sveto, so doslej morda zasmehovali, kar pa on odklanja, poveličevali. Ne zadene krivda učiteljev: vzgojeni so tako od doma in iz šole!
To stanje je postajalo leto za letom bolj pereče. Pereče zato, ker je grozilo in grozi, da se bodo vezi med kmečko hišo in ljudsko šolo tako zrahljale, da bo trpela vsa ljudska izobrazba in vsa vzgoja. Vedno pogosteje so se slišali iz kmečkih vrst klici po pomoči, da se nevarnost še pravi čas odstrani.
Prvi odločilni korak je sedaj napravljeni V Celja je okrog 1000 izvoljenih zastopnikov kmečkega stanu soglasno izreklo zahtevo, da je treba omogočiti tudi kmetki mladini vstop na učiteljišča. Kajti učitelj, ki pozna do naj-skrivnejših korenin življenje na kmečki grudi in ki iz otroških dni naprej nosi v svoji duši lepote in tegobe kmečkega doma, bo lahko razumel kmečko ljudstvo in mu znal tudi pomagati. Naš kmet ne more pozabiti onih učiteljev, ki so nekoč žrtvovali svoje delo in svoje znanje za napredek naše vasi: kakor svetel spomin gre njihovo ime iz roda v rodi Takšnih učiteljev spet hočemo. In da jih bomo dobili, je v Ljubljani vsaj v skromnem obsegu poskrbljeno. Sedaj pride na vrsto Maribor, kjer so pa tudi vsaj začasno po-
skrbeli, da ne bo zamujen čas, dokler tudi tam ne ustanovijo doma za učiteljiščnike.
Učiteljiščniški dom v Ljubljani stoji in ima pod svojo streho že trideset kmečkih mla-deničev. Se ni popolnoma plačan in še marsikaj bo treba, da bo v redu opremljen. Zato se bo zadruga »Slomškov dom« še obrnila na javnost za podporo, zlasti na naše občine. Toda poleg tega je treba pomisliti, da stanovanje še ni vse. Kmečkim mladeničem, ki so skoraj vsi iz manj premožnih dru/.in (sicer pa: kateri kmet je danes premožen?), ali pa celo iz revnih kmečkih hiš, bo treba vsa leta pomoči za vzdrževanje. Oskrbnina je sicer, nizko določena, vendar večina še te ne zmore. Kaj sedaj?
Vsa slovenska javnost, ki si želi versko in narodno trdno vzgojenih učiteljev iz kmečkih hiš, mora pomagati. Vsak po svojih močeh. Naši denarni zavodi, občine, društva, pa tudi posamezniki morajo priskočiti na pomoč; oblast bomo prosili, da od svoje strani pomaga. Velika stvar je zateta, ki je vredna naših žrtev. Ne gre za kakšne prednosti, ki naj bi jih imel kmečki stan kot tak, marveč gre za splošne narodne koristi. Saj sloni moč naroda na kmečki hiši: če bo ta močna, bo narod obstal; da bo pa močna, je treba delavcev, ki ji bodo mladino prav vodili — treba je pravih ljudskih učiteljev po duhu in srcu, ne le po besedi.
Začetek je storjen. Veseli smo ga in iz srca želimo, da bi se uspešno nadaljevalo in napredovalo novo začeto poglavje v razvoju slovenskega naroda in njegovega najštevilnejšega in najvažnejšega — kmečkega stanu. To se bo prav gotovo zgodilo, če bomo vsi razumeli veličino stvari in vsak na svojem mestu storili svojo narodno dolžnost. Ko se bodo po desetletjih odpirale, kakor sedaj, ljudske šole, bomo vedeli, da hite slovenski otroci v roke vzgojiteljev, ki so na vsej črti z narodom enih misli in enega srcal
Kako je na bojiščih
Dne 3. septembra ob 17 popoldne so bile v vojni torej že Anglija, Francija, Nemčija in Poljska. Med tem so borbe na poljskem ozemlju trajale že tri dni in poljske čete so se morale povsod umikati silnejnu pritisku nemških motoriziranih oddelkov in kloniti silni številčni premoči nemških vojska.
V prvih dneh borb je bil pritisk na Poljake najhujši v dveh smereh: v poljsko Gornjo Slezijo in v koridor. Ob koridorju je bila bitka zelo huda za Tczevv (Tirschau), ki so ga nemške čete zavzele in takci> vdrle v koridor. Na jugu pa je. 3. septembra padla Censtohova, nakar so nemške čete vdrle v Gornjo Slezijo. Dne 4. septembra so padle
Katovice in 5. septembra so nemške čete vkorakale v Krakov, slavno mesto poljske zgodovine. Borb za Krakov r.i bilo, ker so Poljaki sami objavili pojasnilo, da mesto ni bilo utrjeno in da v mestu ni nobene industrije, pač pa toliko umetu »Muih in slavnih' spomenikov poljskega r.aroda, da ga niso mogli razdejati z vojnimi operacijami. Nemško'čete so začele vdirali proti Varšavi tudi s severa iz Vzhodne Prusije in v prvih uiieh' zi.sedle Mlavo. Iz te snirri so nato nemške čete prodrle do Pulteka, ki je 40 km od Varšave.	1
Na zapadiU • fronti se med tem še niso začele prave borbe. Francoska mobilizacija i«
1»
Dekan Anton Skubic
Za lepše krščansko življenje
(Predavanje na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani 29. julija 1939J (Nadaljevanja.)
Krščanska karitas hoče čistih, nesebičnih dejanj: boče nasičevati, hoče oblačiti, hoče zdraviti, dvigati, reševati. Kjerkoli vidi človeškega trpina nesti križ, hoče ljubezen pristopiti kakor Veronika, da mu poda prt, mu obriše s lica znoj, solze, kri... Kdor te potrebe po dejanski ljubezni ne čuti, ta se boj, da je njegova ljubezen, če je je kaj imel, umrla! (Dr. Opeka, O ljubezni, str. 27.) Pravi kristjan in katoličan pa hoče in skuša biti oče brezočetnih in dom brezdomnih!
Zato KKK vse vernike opozarja: da je krščanstvo brez ljubezni prazno; da je le dejanska ljubezen resnična ljubezen; opominja, da naj se pravdanje do skrajnosti omeji; zahteva, da se zopet uvedejo mirovna sodišča po občinah; priporoča, da se povsod vpelje organizirana karitas po dobrodelnih društvih, iVincencijevih in Eiizabetinih konferencah,
ali vsaj po župnijskih karitativnih odsekih. Karitativna zveza v Ljubljani in v Mariboru
pa naj bosta svetilnika krščanske ljubezni, ki naj zavlada povsod med slovenskim narodom.
Deus caritas est, Bog je ljubezen! Ce bo med Slovenci zavladala ljubezen, bo po nji v resnici zavladal med Slovenci Kristus Kralji
Socialna pravičnost
Kakor pa ljubezen ni brez pravičnosti, tako pa tudi pravičnosti, socialne pravičnosti ni brez ljubezni!
Program naše socialne pravičnosti sta papeški okrožnici >Rerum novarum« in >Quadragesimo anno«, ki jih KKK slovesno priznava kot svoj programi
Okrožnici pa ne smeta ostati samo' mrtva
bila proglašena v celoti 2. septembra in se je v prvih dneh preteklega tedna šele razvijala. Poročali so samo o topniškem ognju med Maginotovo in Siegfriedovo črto, toda obe strani še nista zapustili svojih glavnih postojank ob meji, dasi francoska vojna poročila danes poročajo, da so francoske čete povsod prekoračile nemško mejo. SaarbrOcken so nemške oblasti dale izprazniti, prav tako pa danes poročajo, da se seli prebivalstvo iz Koblenza in K51na.
Na zapadu se je v prvih dneh borb vsa organizacija vojne omejila predvsem na blokado Nemčije. Angleška admiraliteta je sklenila preprečiti ves dovoz v Nemčijo, prav tako pa bi naj letila s svojimi poleti razdirala nemško industrijo. Ob Hebridih je takoj prvi dan po napovedi vojne, 4. septembra zjutraj, utonil angleški parnik »Atheneat, ki je iz Liverpoola vozil v Kanado in Newyork. Ladja je bila torpedirana in je hitro utonila, vendar pa vseh 1400 mož na parniku ni utonilo, kakor so najprej poročali. Utonilo je ;vsega 96 mož. Vojna na morju se je torej najbrž začela prej kot pa je počil prvi strel na fronti med Nemčijo in Francijo. Težišče te vojne bo torej mnogo bolj na morju, kjer bodo hoteli prisiliti vse tuje države, da ne bodo mogle ničesar dovažati v Nemčijo, kot pa na kopnem, kjer sta se obe sovražni vojski zarili v betonske okove Maginotove in Sieg-friedove črte. Vojna na morju je med tem že v polnem teku in obe stranki poročata, da sta potopili že ninogo parnikov.
Ob koncu tedna se borba na Poljskem zaključuje z berbo za Varšavo. Ze v petek zvečer, dne 8. septembra, so Nemci napovedali, da so vkorakali v Varšavo. Poljaki so to vest zanikali in izkazalo se je, da je bila ta vest še prezgodnja. Danes popoldne poročajo vesti iz angleškega vira, da so nemške Čete 6 do 10 km od Varšave in da se bližajo Poljski prestolnici od severa. V poljski prestolnici pa je bil sestavljen poseben obrambni odbor, ki bo po zadnjih zatrdilih branil mesto do zadnjega moža.
Angleški časopis »News Chronicle« ne-»vaja kot končni vojni eilj Anglije in Fran-rije: 1. obnova popolne samostojnosti Češko-
slovaške, 2. popolna samostojnost Poljske, 3. popolna razorožitev. Nadalje poudarja časopis, da se Anglija in Francija ne moreta bati bodočnosti, ker so viri njunih sil neizčrpni. V vojnem času se ne more ničesar kupiti v inozemstvu brez zlata.
črka, ampak morata preiti v praktično r, ljenje. V prakliSni izvedbi pa morajo pred njačiti krščanski podjetniki in delodajalci!
V odmerjenem času ni mogoče razkladati vsega nauka prekrasnih socialnih okrožni/ zato KKK ob kratkem:
poziva podjetnike, da dajo delavcem pra vično plačo, mesto v upravo podjetij, delež na Čistem dobičku, plačan primeren dopust-opozarja državo na dolžnost, da uvede pravične družinske plače, s katerimi bo obstoj družin zagotovljen, — da skrbi za sta-rostno zavarovanje poljskih delavcev, — <ja j>osveti večjo skrb sirotam in zapuščenim otrokom, — da v zvezi z delodajalci skrbi za nravno življenje delavcev, da tovarne in podjetja ne bodo bližnja priložnost za greh — da strogo izvaja postavo o nočnem delu!
Tako bo Kristus, sam delavec, zavladal tudi med delavstvom, kar bo v največjo ko-rist Cerkvi, državi, narodu in človeški družbi, ki sicer brez Kristusa Kralja dere v svoj po-gin, kar je tolikokrat poudarjal sv. oie Pij XL
Verski predlogi
Mi hočemo povsod Boga! Brez Marije p nimamo in ga imeti ne moremo! Mi hočemo in moremo le po Mariji k Jezusu I »Povsod Boga, ljubljena Mati, mi hočemo povsod Boga: naj vlada Bog, Kraij naš in Oče, Gospod je zemlje in neba!«
(Konec prihodnjič.)
Zemljevid Poljak*.
KAJ JE NOVEGA
OSEBNE VESTi
o Več novih generalov je bilo imenovanih na kraljev rojstni dan dne 6. sept,, med njimi tudi tudi trije slovenski, namreč Kiler, Janež in Langerholc. Čestitamo!
o Z visokimi odlikovanji je bile odlikovanih več bivSih ministrov ter sedanjih banov. Red sv. Save I. razr. je med drugim dobil bivši minister Franc Snoj, ban dr. Marko Natlačen pa je dobil odlikovanje Belega orla III. reda. Čestitamo!
domače novice
' d Zadružna šola v Ljubljani. Kot druga leta bo tudi letos odprta Zadružna šola na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani. Sola ima dva tečaja. Prvi tečaj za začetnike, drugi tečaj za one, ki so že poprej obiskovali Zadružno šolo. Šola je namenjena predvsem tistim, ki hočejo ostati na domačih posestvih i in se posvetiti v domačih zadrugah zadružnemu delu. Prosilci naj pošljejo najkasneje do 25. sept. prošnje za sprejem na Zadružno zvezo v Ljubljani. S prošnjo naj pošljejo priporočilo katerega izmed domačih zadrug. Prošnji je priložiti zadnje šolsko izpričevalo ia rojstni list.
d Tako je prav! Zaradi pritožb o pomanjkanju sladkorja, kave, riža in drugih j živil opozarja mestni tržni urad trgovce na I zakon in pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne Špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom
Imamo v današnjih dneh poleg armad na frontah satansko vojsko laži, ki je žal poštena javnost no more preprečiti. Zato je treba opozoriti vse, ki jim je resnica draga, da naj bodo zelo opresni, kadar poslušajo ali berejo čudovite novice, zlasti če se raznašajo po trgih in javnih prostorih in v zaključenih družbah iz neznanih virov pod firmo najčistejše resnice.
Kaj koristi človeku neresnica? Da je padlo mesto, ki ni padlo? Da je bilo poklanih toliko nedolžnih ljudi, ki so še danes živi? Da je bilo potopljenih sto ladij, ko jih je bilo dejansko morebiti samo deset? Da je ta vlada ali ta general že obupal, ko pa se še hrabro brani? Da je ta ali ona država izjavila, da bo stopila na to stran, ko pa je morebiti v resnici za drugo, ali pa sploh ne misli nastopiti? Naj si" želim poraza tega in zmage °nega, kaj mi koristi, če me neresnična vest potrjuje v mojem prepričanju in ustreza mojim prijateljskim čustvovanjem, jutri pa bom grenko razočaran, ko izvem, da se je dejan-8lto zgodilo ravno nasprotno?
Naša prva naloga bodi, da se v sedanjem Viharnem vrtincu, o katerem prav nihče na »vetu ne ve, kako se bo končal, ne damo zapeljati od tistih strasti, ki so ta strašni požar "»netile, da se strogo držimo resnice in po- < *namo samo eno glavno smer: da bi se iz-
in s kaznijo 6 mesecev in 50.000 din ter zaplembo vsega blaga. Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano( jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, poljedelske priprave, poljedelsko orodje in sploh za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi material za izdelavo in ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina zlasti tudi sladkorja, kave in riža v Ljubljani, zato pa opozarjamo trgovce na najstrožjo kontrolo, konzumente pa vabimo, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javljajo mestnemu tržnemu uradu.
d Pri korpulentulb ljudeh se Izkaže naravna »Fraoz-Joselova« grenka voda kot. zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne di-jete. »Franz-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in trgovinah z mineralnimi vcdamL
Bes. po min. »o. pol. ln a ar. »dr. 8-br. 1548», H. V. n.
d Potrebno tudi za Slovenijo. Z vprašanjem šolskih knjig so se začeli baviti na Hrvaškem. V gimnazijah morajo večinoma uporabljati knjige, ki so tiskane v cirilici in je v njih izpuščena sleherna beseda, ki bi se tikala Hrvatske. V Požegi se je zaradi tega posvetoval tamkajšnji poslanec dr. Tanaj z ravnateljem gimnazije, da bi učencem v šolah povedali, naj počakajo s nakupom šol-
vršila nepodkupna, nad vse nepristanska in pravična sodba božja, ki bo prej ali slej pomenila zmagoslavje resnice, pravice in novega moralnega in političnega reda nad propadajočo Evropo; da bo sila podlegla pravu, kakor temelji na božjih zakonih, na tistem nauku ljubezni, ki ga je naša družba dejansko zavrgla in ga že štiri sto let tepta ter se tako sama počasi izpodkopuje in se sama ugonablja.
Posebno mirno pa bi lahko sledili dogodkom mi, ki živimo v državi, ki ne želi samo biti nevtralna, ampak to tudi dejansko lahko je in ostane, ker je nihče ne ogroža, ker je njen položaj in ugled zavidanja vreden, ker ji pametna in previdna politika lahko pomaga, ne samo da varno in mirno prebrodi ta vihar, ampak da si svoj položaj v Evropi še utrdi in doprinese k miru.
Zato je obžalovanja in obsojanja vredno, če so mnogi ljudje izgubili glavo in tako škodujejo sebi in drugim, namesto da bi hvalili Boga, da je naša država lahko mirna in da se javno in gospodarsko življenje pri nas lahko razvija in napieduje normalno, če bodo vsi ohranili pamet, pogum in zavest, da je naša država močna, pa da ne bodo verjeli blaznih laži, ki jih trosijo te dni okoli bedaki in brezvestnežL
V	javnem govorjenju bodimo nepristranski
V	zadnjem času se pojavljajo pri nas v zvezi z zunanjimi dogodki raznovrstne vesti, ki nimajo nobene podlage. To vesti širijo nezavestno ali zlohotno posamezniki, ki so popolnoma neobveščeni ali ki so pod vplivom neodgovornih činilcev, ki imajo gotov namen v tem, da se širijo med ljudstvom netočna in nestvarna obvestila. S širjenjem takih vesti se spravlja ljudstvo v zmoto in se bega, če. mur se je treba v teh težkih časih izogibati« Zaradi tega se opozarja prebivalstvo, da takim vestem ne veruje in da njihovo razširjanja onemogoči ter prijavi oblastem osebe, ki širijo take vesti, da bi se proti njim lahko postopalo po zakonu. Vsem je znano, da ja Jugoslavija glede današnjih dogodkov zavzela nevtralno stališče in da je naša država pomemben činitelj miru v tem delu Evrope. Takemu njenemu stališču mora odgovarjati tudi dostojanstvena mirnost prebivalcev glede presoje mednarodnih dogodkov. Vse prebivalstvo mora dostojanstveno in mimo ter vzdržno zavzeti nepristransko stališče glede presoja dnevnih dogodkov, ki se nanašajo na oba vojskujoči se stranki.
skih knjig, preden se to vprašanje ne uredi tako, da bodo tudi v tem pogledu uveljavljene pravice hrvaškega naroda.
d Pamet zmaguje. Zadnjih nekaj dni so v Zagrebu denarni zavodi Izplačevali vloga po določilih uredbe o izplačevanju. Proti pričakovanju pa se je pri blagajnah bank iti hranilnic javilo mnogo manj ljudi, kakor pa; bi se dalo sklepati iz vesti, ki so se v javnosti širile. Navala nikjer ni bilo. Vse kaže, da bodo kmalu spet nastopile običajne razmera na denarnem trgu.
d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno.
d Ker smo nevtralni. Več tujih ladij, ki jih je vest o vojni vihri doletela na Sredozemskem morju, se je zateklo v jugoslovanska pristanišča. Prva je bila nemška ladja: »Aegina«, ki je vozila v Brailo v Romuniji, da bi se založila z žitom. Ladja je dobila radiotelegrafskl ukaz, naj takoj odpluje v, jugoslovansko pristanišče. Ladja se je te dni zasidrala v splitskem pristanišču. Kmalu nato sta pripluli dve mali jahti, ena amerikan-ska, druga pa holandska. Končno pa je pri* plula tudi neka večja Italijanska ladja, ki j« šla nato dalje. Pričakujejo pa, da se bo v naša; pristanišča zateklo še več tujih ladij.
d Pri laprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na teščo kozarec naravna > Frani-Joset« voda.
d Sladkorja bo dovolj. Okrog 12.000 va* gonov sladkorja bodo v letošnji dobi proizvedle jugoslovanske sladkorne tovarne. Lani ga je bilo premalo, pa so zato letos na vsa načine navduševali kmetovalce za sajenja sladkorne pese. V eelem znaša površina a sladkorno peso zasajene zemlje 80.000 juter. Strokovnjaki so izračunali, da se bo dalo ia tega pridobiti okrog 12.000 vagonov sladkorja, kar bo zadostovalo za pokritje vse domača porabe.
d Potrebno čiščenje. V Splitu zo zborovali agronomi ln sklenili izključiti iz ovojih' vrst bivšega načelnika kmetijskega oddelk«
Proti bedakom in brezvestnezem
Farizejsko pohujšanje
Jezus je bil povabljen k farizeju na obed. J>e morda zaradi gostoljubnosti, temveč da bi ga mogli laie opazovali i» če le mogoče kako napako na njem odkriti.
Bil je ravno sobotni dan — judovski praznik. Zato mu nalašč nastavijo bolnega človeka, čei, kaj bo Jezus storil. Naravno, da pa je dobri Zveličar takoj ozdravil.
Zaradi tega nastane med farizeji hinav-tko razburjenje. Jezus je t ozdravljenjem na sobotni dan skrunil praznik. Pa so bili takoj osramočeni. Zato je njihovo sovraštvo do letu sa vedno hujše; ne morejo odpustiti temu neukemu Galilejcu, da jih je ie tolikokrat ngnal in osramotil pred ljudstvom.
Ali nimate ie dandanes vse polno podobnih farizejev okrog sebe. Saj slišite na lastna ušesa, kako hite oznanjevati svoje nauke, češ, Cerkev bi morala to tako narediti, papež tega nima prav, duhovniki bi morali tako učiti itd. Zakaj bi moral jaz v nedeljo prav v cerkvi Ttoga častiti, ker ga lahko zbraneje v prosti naravi, pod milim nebom, v svelem zraku; ■Bakaj bi v petek ne smel mesa jesti itd. itd.
Vsem tem kliče kot nekdaj boiji Učenik: 'Hinavci, pobeljeni grobovi, kačja zalega, ki ne boste ušli peklenski pogubi.	i
banske uprave v Splitu N. Moraviča. Dolže ga, da je kot načelnik kmetijskega oddelka banske uprave delal proti koristim hrvaškega naroda in mu s svojim delom povzročil obilo škcde. — Uradnikov, ki so delali svoj čas in še delajo proti koristim slovenskega naroda najbrže tudi v Sloveniji ne manjka.
d Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kon-pesni trg 2 vpisuje v svoje dopisne tečaje in predmete, prireja Dvoletno trgovsko šolo, dalje knjigovodstvo, računstvo, nemščino, slovenščino, korespondenco v raznih jezikih, stenografijo, strojepis itd. Učenci dobivajo vso potrebno snov na dom v pismih. To šolo priporočamo onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati kake redne trgovske šole. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
d Posnemajte! Italijanske oblasti so v teh resnih časih izdale uredbo, s katero najstrože prepovedujejo vse plesne prireditve. Prav bi bilo, da bi tudi pri nas izdali enako uredbo in prepovedali vse prireditve s plesom. Ono nedeljo so bili ljudje ogorčeni, ko so videli in slišali, kako so v nekih gostilnah na južni strani Ljubljane vse popoldne, pozno v noč in celo do ranega jutra rajali in plesali ob zvokih godbe, oziroma harmonike. Ban-ska uprava bi gotovo ustregla ogromni večini prebivalstva, če bi izdala podobno uredbo, kakor so jo v Italiji, in začasno prepovedala .vse plesne prireditve.
d Obširen akas • pomilostitvi političnih krivcev in kaznjencev je izdalo kr. namest-aištvo za rojstni dan kralja Petra II. Pomilostitve so deležni v največ primerih hrvatski politični kaznjenci, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo in dolgotrajne robije. Veliko na smrt obsojenih Hrvatov je bilo svoj Čas pomiloščenih na dosmrtno ječa S sedanjo pomilostitvijo se jim oprošča kazen in bodo
\7 W ^J TL Z« težko delo je motno vino I
▼ m	Dobite c« najlažje v
iMMSMSHm Centralni vinar« * Ljtbljan!
takoj izpuščeni na svobodo. Med drugimi jo bila kazeu oproščena tudi dr. Dragoljubu Jo-vanoviču, ki je bil obsojen po zakonu o zaščiti države na 14 mesecev robije.
d Odmev evropskih dogodkov t našem morskem premetu. On one sobote naprej so vsi polniški parniki, ki opravljajo promet med našimi pristanišči in Benetkami, prekinili promet z Italjo in vozijo samo do SuSaka. Poletni vozni red, ki bi imel veljati do 15. oktobra, bo spremenjen že v današnjih dneh. V splitsko pristanišče je priplula ladja >Kra-ljica Marija«, ki je na radiotelegrafski poziv prekinila krožno potovanje po Sredozemskem morju.
d Nova sadna sušilnica bo te dni dokončana v Medlogu pri Celju. Je Stojkovičevega tipa in bo veljala 13.000 din.
d Izvoi lesa ustavljen. Zveza industrijcev in trgovcev z lesom je imela na Sušaku plenarno sejo, na kateri je sklenila, da se zaradi vojne v Evropi ustavi vsak izvoz lesa v inozemstvo. Tudi že sklenjene kupčije se ne smejo izvršiti. Njih neizvršitev se ima smatrati, da je povzročena po višji sili (vis maior).
d Že 35 let šivi v zibelki. V vasi Zabnik pri Varaždinu živi Boltek Koščak, ki je star 35 let, pa še, odkar je bil rojen, ni zapustil svoje zibelke. Nesrečnež se je rodil kot po-' vsem normalen otrok, toda v nadaljnjem razvoju je zaostal na rasti in meri danes komaj 1 meter. Ima veliko glavo (tako imenovano vodeno glavo), dočim ima telesne okončine kakor kakšen 3 leta star otrok. Revež ne more govoriti in tudi sliši slabo. Edino vid ima dobro razvit, poleg tega pa je tudi zmerom dobre volje. Hoditi sploh ne more. Je samo mehko hrano, ker mu zobje niso zrasli.
iz domače politike
p Uredba o zastavah. Uprava banovine Hrvatske v Zagrebu je, izdala odredbo« zastavah. NI tista zgradbah, v katerih so oradi skupne države, bo visela samo jugoslovanska državna zastava. Na javnih zgradbah banovine Hrvatske bo visela hrvatska zastava na desni, državna zastava na levi strani; v me-
V KRANJU
kupujte vse knjige, Šolske kniiso earniške poirebščioe. molitveni i vse devoeionalije v prodajalni
JUGOSLOVANSKE KNJKftfiM
na VIDOVDANSKI CESTI j
(Majdičeva bi&a — sodnija) Prav v tej prodajalni lahko narnHu
.Štete««'. .Star. da«'. JNtaaljak* ia Jogtfj*
in oglate z« te časo
P I •«!
stih, kjer j« srbska veČina, pa bo visela h srbska zastava na levi od državne. Na privatnih zgradbah smejo lastniki izobesiti, katero zastavo koče jo samL
p Tadi Hrvatje čestitaj«. Knezu namest niku Pavlu je poslal hrvatski ban dr. Subašii sledečo brzojavko: Vaše Visočanstvol Saniram za svojo posebno dolžnost, da Vam i imenu banovine Hrvatske o priliki veličast ne proslave rojstnega dneva Nj. VeL kralj« izrazim veliko hvaležnost za nadčloveške napore, ki ste jih napravili za kralja, narod in domovino. Istočasno prosim Vaše Visočan-stvo, da tolmačite vdanost in čustva zvestob« naroda in narodnega bana banovine Hrvatske Nj. Vel. kralju in vzvišenemu kr. domu.
p Finančni minister dr. Šutej je te dni sprejel v Sarajevu več odposlanstev in tat-nikarje, katerim je izjavil, da je najbolje i sedanjih časih molčati in delati. Prepričan je* da bo delo kronano i dobrim uspehom, h Časnikarje je opozoril, da je njihova prva dolžnost, da se ljudstvo opozarja, da ni nobenih razlogov, da bi se bali za varnost države in dinarja.
p »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mafka, prinaša članel% v katere«* pravi, da nevtralne države, med katerimi je tudi Jugoslavija, ne bodo trpele od vojne, pač pa od posledic vojne, ker se bo zmanjšala proizvodnja, kar se bo posebno poznalo na cenah tistih proizvodov, ki se uvažajo iz tujih držav. Tudi
Nova uredba o izplačevanju hranilnih vlog
določa tudi sledeče: Vloge na štednjo na knji-žice m hranilne vloge po tekočih računih se bodo izplačevale po tej lestvici: a) vsote do 5000 An, brez ozira na višino vlog, se bodo izplačevale brez odpovedi; b) vsote od 5000 do 20.000 din po enomesečnem odpovednem roku; c) vsote preko 20.000 do 50.000 din po dvomesečnem odpovednem roku; d) vsote nad 50000 din po trimesečnem odpovednem roku. Vsote, ki so odpovedane in ki ne bi bile dvignjene ob poteku roka, ostanejo na razpolago vlagateljem. Terjatve po tekočih in drugih računih, katerih lastniki si p^k" hrane firme in gospodarstveniki, se bodo izplačevale brez odpovednih rokov, toda samo za stvarne potrebe. Glede stvarnih potreb™ bosta sporazumela lastnik račun, i" dotiki
minuTer^f V PrimerU 8"0rOT ^ oŠ
minister za trgovino in industrijo preko svojih organov, a v banovini Hrvatski hnatški
ban. Omejitve, predvidene v uredbi, ee M nanašajo: na terjatve pri Narodni banki, M čekovne račune Poštne hranilnice, na tekoč« račune pri Državni hipotekami banki, na terjatve enega denarnega zavoda pri drugem denarnem zavodu, na terjatve zavarovalni« družb pri denarnih zavodih zaradi izplačaj elementarne škode in dospelih življenjska zavarovalnih glavnie. Istočasno so izvzete terjatve javnih teles pri državnih denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah. Odgovorne upravitelje denarnih zavodov, ki * bodo pregrešili zoper predpise te uredbe, M kaznoval minister za trgovino in industrijo « denarno kaznijo 5000 din, a zavodu more odvzeti pravico sprejemanja hranilnih vlog. i" zneske, položene v gotovini po 7. septemn™ 1939 se omejitve, predpisane po tej ureom ne nanašajow
Ik, življenje ostalo v znamenju stalne pripravljenosti. Hrvatska je srečna, da jo je svetovni nM>tež zadel v času, ko so se Hrvati sporazumeli s Srbi in začenjajo urejevati svojo domovino na pravičnih temeljih. Motijo se oni, ki mislijo, da bodo sedaj dela na izvajanju sporazuma zastala, ampak nasprotno je res, da se bodo vršila še hitreje. Imamo sijajno priliko, Hrvati in Srbi, da v miru, ne sodelujoč v svetskem klanju, izgradimo svoj dom in skupno državo, Hrvatska bo zemlja dela, zadovoljstva in pravice, hrvatski narod pa bo pokazal, da je zaslužil svojo svobodo, ki si jo je znal priboriti, pa jo bo znal tudi braniti.
p Na kmetskcm taboru pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je povedal ban dr. Natlačen tudi tole: Ko vi slavite svoj praznik, je nad nami nebo mračno. Kakor da bi nebo hotelo povedati, da smopred težkimi dogodki. Marsikje je sedaj vznemirjenje zaradi vpoklicev na orožne vaje. Gotovo sedaj težko pogrešajo delovno moč. Toda kadar pri sosedu gori, moraš svojo hišo čuvati, da ogenj ne preskoči nanjo. Tako dela sedaj tudi naša država. Pri vsej nejasnosti položaja v Evropi se moramo enega zavedati: Imamo modrega in miroljubnega kneza-namestnika. Zato ga ceni vsa Evropa. Ne dajmo se razburjati od vesti, ki jih širijo neodgovorni ljudje. Imejmo zaupanje v vodstvo naše države, v vlado narodnega sporazuma, ki bo vse storila, da nas požar ne bo zajel. Zaupajmo naši vojski, ki bo storila svojo dolžnost in obranila našo zemljo, zaupajte svojemu voditelju dr. Korošcu. Ostanite mirni in opravljate svoje posle kakor doslej.
NESREČE__
n V rajhenburškem samostanu je gorelo.
V nedeljo, 3. sept., nekoliko pred polnočjo je gasilski rog prebudil v Rajhenburgu ljudi iz spanja. Velik požar je nastal pri naših oo. trapistih, in sicer v enonadstropni hiši učilnice, stoječe tik gradu, v kateri študirajo naši mladi trapisti. Kajhenburški gasilci so bili takoj na mestu z motorno in ročno brizgalno ter reševali, kar se je dalo. Nekoliko pozneje so prihiteli s svojo motorko gasilci iz Vidma. Gasilci so imeli težkoče z vodo in tako je
Končno - vendarle•••
Z velikim veseljem smo pozdravili na jesen 1. 1936 novico, da se je začel graditi veliki prizidek h kirurgičnemu oddelku v ljubljanski splošni bolnišnici. Da so se tedaj pristojni činitelji omehčali in dali na razpolago najnujnejša denarna sredstva iz državnih kre-ditev, gre zasluga g. banu dr. Marku Natla-čenu, ki je na vseh pristojnih mestih pod-črtaval nujnost vsaj začasne rešitve stiske v ljubljanski bolnišnici. Spomladi 1. 1937 je bil prizidek v surovem dograjen in pokrit Ker ni bilo več denarnih sredstev na razpolago, je kirurgični paviljon nedograjen čakal vse do letošnjega leta.
Na prizadevanje banske uprave so se letos zopet odprli denarni viri in tako se končni veliki prizidek približuje svoji dovršitvi. 90 m dolgi in 13 m široki enonadstropni prizidek je zunaj že ves ometan. Znotraj je na hodnikih in vseh stranskih" prostorih, kakor kopalnicah in laboratorijih, že zbrušen teraco tlak. Notranjost stavbe je že vsa ometana,
prebeljena in preslikana. Stopnišča in hodniki so tudi že dva metra visoko po stenah preslikani z oljnato barvo. Ograjena so okna in vrata. V oknih so šipe. Vsa ta mizarska dela so že prepleskana. Jasno je, da so opravljene že tudi vse instalacije, ki so pod ometom. Na znotraj je torej stavba že skoraj urejena in manjkajo le še malenkosti, kakor kljuke na vratih, ograje na stopniščih, sve-tilna telesa itd. Školjke za vodovode so že pripravljene za montažo, v kopalnicah so že kadi, stranišča skoraj že popolnoma urejena. . Manjka le še parket v sobah.
Prizidek kirurgičnega oddelka bo ločen v dva dela, v septični in aseptični oddelek. Imel bo 25 bolniških sob in prostora za 120 do 130 postelj. V kratkem bo popolnoma urejen in bo treba postaviti vanj le še opremo. Upamo, da bo tudi ta hitro na mestu, saj bi se vsa bolnišnica oddahnila, če bi kirurgični odelek že letos mogel začeti delno selitev r novi prizidek.
bilo nemogoče rešiti stavbo. Pogorela je popolnoma, ostalo je samo ogrodje zidu. Vzrok požara se ne da točno dognati. Škoda je precejšnja in bo nekoliko povrnjena z zavarovalnino.
n Mina ga je raznesla. V Ribnici na Pohorju se je pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Delavec Alojzij šušter je bil zaposlen pri nabijanju mine, ki pa je naenkrat eksplodirala ter ga strahovito razmesarila. Desno roko mu je popolnoma odtrgalo od telesa, v glavo pa ga je zadel debes kos kamna ter mu jo razbiL Smrtno ranjenega ponesrečenca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati, ker je takoj po prevozu v bolnišnico umrl.
n Vlak ga je povozil. Dne 7. sept. so bili klicani reševalci k železniškemu prehodu na Vodovodni cesti v Ljubljani. Tam je kamniški vlak povozil Žagarja Antona Volčjaka in ga strašno poškodoval. Možu je vlak odrezal desno roko in mu zmečkal desno nogo v sto-
Odpuščen uradnik
ie ubil skoptjanshega bana
Dne 6. septembra je bil v Skoplju ubit ban vardarske banovine Vladimir Hajduk-VeljkoviČ. Morilec je odpuščeni podnadzornik policijske straže Ljubomir Ivaniševič iz Mo-
Po sprejemu po končani proslavi kraljevega rojstnega dne je odšel ban Hajduk-Veljkovič pred častniški dom s svojo soprogo in svakom Jovanom Jovanovičem, ravnateljem trgovske akademije in njegovo soprogo dr. Saro Jovanovič. Ban se je vsedel za mizo pred vhodom v častniški dom. Pred domom je igrala vojaška godba. Ob 12.30 je pristopil k banu morilec Ivaniševič in iz neposredne bližine izstrelil dva strela, enega v glavo, drugega pa v levo stran prsi. Ban je takoj omahnil, morilec pa je skušal izvršiti samomor, toda dejanje so mu prisotni preprečili. Nato je bil Odveden takoj v bližnjo policijsko Postajo. Prisotni so ga hoteli Iinčati, vendar Pa je policija to preprečila. Prvo pomoč je
banu Hajduk-Veljkoviču nudila dr. Sara Jovanovič. Toda bilo je že prepozno. Utrip srca je hitro ponehaval. Bana so takoj prepeljali v zdravilišče Balkan. Vsi poskusi zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, so ostali brezuspešni. Ban je kmalu izdihnil. Izve se, da je bil Ljubomir Ivaniševič z odlokom bana Hajduk-Veljkoviča odpuščen iz službe zaradi tega, ker je pred nekaj dnevi na ulici dejansko napadel policijskega pisarja Slobodana Popoviča, ki je imel službo v železniškem komisarijatu skopljanske postaje. Odlok o odpustitvi je bil Ivaniševiču sporočen tistega dne. Nekateri očividci pravijo, da je Ivaniševič zjutraj mnogo pil in tudi sicer se zanj trdi, da je bil nagnjen k pijančevanju. Opoldne je kupil Ivaniševič list »Pravdo« in skril samokres v časopis. Ko je držal tako samokres v časopisu, je pristopil k banu in iz bližine 1 m ustrelil nanj.
palu. Zlomila pa se mu je tudi leva noga. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico in bo težko okreval.
n Lokomotiva ga je vrgla pod kolesje. Oni večer se je pripetila na dolenjski železniški progi v Ljubljani težka nesreča, katere žrtev je postal delavec Volfijak Anton, ki je bil zaposlen pri Putiharju na žagi. Ob navedeni uri je šel ravno čez železniško progo in ni slišal vlaka, ki je v tem trenutku privozil. Lokomotiva je nesrečnega delavca zgrabila in ga vrgla pod kolesje. Volčjaku je kolesje odreklo desno roko in desno nogo pri stopalih ter ga tudi drugače hudo poškodovalo po vsem telesu. Reševalci so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico: Njegovo stanja je zelo resno.
n Z vrelo vodo se je poparil. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali enoletnega otroka Antona Kerna, sina šoferja pri Slavcu v Tržiču. Otrok se je doma poparil z vrelo vodo in dobil bude opekline po vsem životu. V bolnišnici je revček umrl
n V Nevljah je gorelo. V noči od onega četrtka na petek je divjal v Nevljah pri Kamniku velik požar, ki je upepelil hišo posestnika Kirina. Posestnikov 12-letni sin Milan je spal v podstrešni sobi in bral knjigo, pri tem pa zaspal in pustil svetilko prižgano. Ko je luč dogorela, se je vnela slama v bližini njegove postelje. Kmalu je bila vsa hiša v plamenih. Fant se je ob prasketanju ognja in zaradi opeklin prebudil ter stekel iz hiše na prosto. Od velikih bolečin je vpil in klical na pomoč. Nekoliko pozneje je pripeljal mimo nek luksuzni avtomobil, ki je fanta peljal hitro v bolnišnico. Med potjo pa je ponesrečenec podlegel hudim opeklinam. Hitro so prispeli na kraj požara tudi bližnji gasilci, ki pa so mogli požar le omejiti, da se ni razširil še drugam. Gospodarju se je posrečilo rešiti vsaj živino iz hleva. Kirina je tako doletela dvojna težka nesreča. Vzela mtt je sina in upepelila njegov dom.
185 angleških in francoskih vojnih ladij je zbranih pri angleškemu Gibraltarju.
Verouk je poslej na vseh čeških šolah obvezen predmet.
razgled po svetu
———————1—5
Moč angleškega bfodovja
»"' 'Angleško vojno brodovje je dne 1. julija 1939 štelo naslednje vojne edinice: 15 oklopnih bojnih ladij (dreadnougtov ali Panzer-echiff); 7 velikih oklopnih matičnih ladij za letala; 15 velikih oklopnih križark (croisseur, cruiser, Panzerkreuzer); 47 srednjih in malih kriiark; 181 velikih, srednjih in manjših rušilcev in torpedovk; Število malih >muh<, to je majhnih bojnih čolnov ni znano.
Do konca leta 1939 pa mora zgraditi že naslednje število ladij. Zaradi izbruha vojne bo gradnja teh edinic še pospešena in so verjetno že dograjene ali pa bodo končane do konca meseca oktobra. Gradbeni načrt obsega tele vojne edinice: 9 velikih oklopnih bojnih ladij; 25 velikih in srednjih križark; 6 oklopnih matičnih ladij za letala; 39 rušil-Mv ln torpedovk; 19 podmornic; 64 drugih pomožnih vojnih ladij, kakor ladje-skladišča za zalaganje vojnih ladij, ladje za polaganje min, ladje iskalke min, ladje spremljevalke trgovskih ladij, patrolne ladje, topniške la-'djice ter »muhe«.
V letu 1939 je Anglija izdala za Izpopolnitev svojega vojnega brodovja 38 milijard din ali trikratni naš letni državni proračun. V angleških pomorskih krogih mislijo, da je Anglija s tem brodovjem, ki bi ga v Sredozemskem morju podprlo še francosko brodovje, v stanju, da nasprotne bojujoče se države popolnoma odreže od vsakega stika s svetom.
Kar se podmornic raznih držav posebej tiče, navaja časopisje sledeče število: USA 105, Sovjetska Rusija 160, Japan 99, Francija 98, Italija 118, Anglija 69, Nemčija 71. Rusija, Nemčija in Italija so zgradile le male podmornice, medtem ko je Francija deloma gradila prave podmorske križarke s skoraj 3000 tonami. Nemci imajo 32 podmornic po 250 ton s 23 mož posadke, 24 podmornic po 500 ton in 15 podmornic po 740 ton s 35 do 40 mož posadke. Strokovnjaki pravijo, da so nemške podmornice zelo spretno grajene in da morejo vzeti mnogo goriva s seboj in so torej uporabne tudi za dolga pota.
itauja
s Drebii ii bratske deiele. V Jelšah je imel te dni svojo prvo sv. daritev domačin g. Alojz Kristan. — Avto je do smrti povozil 21 letno Kristino Mlekuž iz Podklopc pri Bovcu. — V Landolu pri Postojni je požar trničil šest kmetij. — 8 1. septembrom je oblast ukinila prodajo kave in je v kavarni ne dobiš več. — Ker ni nikakega izvoza, je y prodaji sadja usoden zastoj. — Idrijski rudnik ostane državna last.
ANGLIJA
s Pismo angleškega kralja predsednika Chamberlainn. Kralj Jurij VL je poslal predsedniku Chamberlainu pismo, v katerem pravi: »Kljub vsemu našemu npanju in kljub ivsem željam smo prišli do vojne. V tej uri težki za našo domovino in našo srečo, želim dati priznanje nepretrganim naporom članov moje vlade doma in onstran morja, ki so si v teh zmedenih letih prizadevali za mir ter pripravljali domovino za morebitne nove spopade. Vaše delo, ki si je pridobilo hvaležnost Tseh državljanov, naj se nadaljuje v istem ifluhn vse dotlej, dokler mir ne bo obnovljen.«
s Izredne mere gospodarskega značaja. Italija je prepovedala izvoz raznih predmetov, glede katerih bi eventuelno obstojala nemarnost, da pride do pomanjkanja. Razen predmetov, za katere je bila že prej izdana prepoved izvoza, je sedaj prepovedan še iz-vo« sledečih predmetov: Surovo maslo, ka-kao, zelenjava, limone, krompir, kostanj, razna oljna semena, olje, margarina, kokosovo olje, palmino olje in druga rastlinska olja in maščobe; konopljena preja, bombaž, bombažno predivo, lanena preja, svileno predivo nmetna prediva, sukanci; železo in jeklo ter zlitine ln jeklene cevi, jeklene tračnice, cink in vse zlitine iz einka, aluminij in zlitine iz gJnminija, nikelj, antimon, svinec, kositer in
vse zlitine, kakor tudi ostale kovine in kovinske zlitine; avtomobili in deli avtomobilov, motocikli in njihovi deli, aeroplani, bi-droplani in njihovi deli, ladje in vlačilci; žveplo surovo, rafinirano žveplo, žveplov cvet, les, les za kurjavo, mineralna olja, milo, aluminijev oksid, kože in celuloza.
francija_
s Zbiranje prostovolieev. Francosko vojno ministrstvo je ustanovilo posebne naborne urade, ker se je zadnje dni javilo v prostovoljske oddelke ogromno število tujcev, ki živijo v Franciji. To velja posebno za Avstrijce, Čehoslovake in Poljake 1 Nad kraji, kjer se zbirajo češkoslovaški in poljski prostovoljski oddelki, že vihrajo poljske in češkoslovaške zastave.
DROBNE NOVICE
Japonci pošiljaj« poljskemu poslaništvu v Tokiu pisma, v katerih izražajo Poljakom svoje sočustvovanje.
Italija ima v sedanjem sporo še svoje račune, je izjavil, tajnik fašistov Farinacci.
Na 60 ar je povečan delovni teden v obrambni industriji v Franciji.
60.000 nemških vojakov je v praških vojašnicah.
Isjave vdanosti angleškemu bali« pošiljajo indijski vladarji zagotavljajoč pomoč v vojni.
Nad 25 milijard din znaša vojni preračun Avstralije.
V Nemčije je odpotoval madžarski zunanji minister Czaki...
Vojna be dolga trajala, piše francosko časopisje.
Strog« časopisno cenzuro je avedU madžarska vlada.
Bolgarska je naročila t Nemčiji 130.000 plugov, 70.000 bran in 19.000 sejalcev za dv« kmetijstva.	*
Anglija račana, da bo Evropi trajala tri leta.
>edani« vojna v
Maršal Goring je 10. septembra da je Nemčija še vedno pripravljena sten mir.
Izjavi), na (j.
Cilj Anglije je taka preureditev EvroM da bo nemški narod lahko živel pod enakih pogoji kot drugi — piše >New Stateamen«
Uradno so napovedale Nemčiji voj«» n,, leg drugih Irak, E&ipt in Kanada.
Nemčija Je zaprla Baltiško nvorje , minami.
Uradne se sporoča istanovitev češkrnl«. vaške legije na Poljskem. Legija 4teje fe 60.000 mož in je stopila ie v borbo.
Varšava je, k« to pišemo, še vedno i oblasti Poljakov in junaško odbija nemške napade.
Poseg naše vlade na sadno tržišče
60 milijonov dinarjev bo porabila jugasb vanska vlada v namen, da prepreči, da bi se sadje, zlasti pa slive, prodajale po pr* nizkih cenah. Čim se je sačela v Evropi vojna, je zmanjkalo kupcev za naše sadje. Ne. kateri naši najboljši kupci so v vojni, dragi, čeprav nevtralni, pa ne morejo dobiti b!i dostavljenega, ker se vsaka država izogiba pošiljatve vagonov v tujino. Vlada je najprej dosegla, da bo ministrstvo za vojsko kupilo 1500 vagonov sliv in jih porabilo za prehrano vojakov, obenem pa bo to ministrstvo naročilo tudi več sto vagonov peklu <>za (marmelade) iz istega namena. Kmetijsko ministrstvo bo skušalo doseči, da bodo sadjarji iz obilnega pridelka sliv pripravili čim večje količine pekmeza. Zlasti bo ministrstvo poskušalo, da bi tovarne konzerv in pekmeza povečale proizvodnjo, da bi se doma ustvarile ni ta način potrebne rezerve za primer, če bi ■nastopila slaba letina prihodnje leto. Obenem bo kmetijsko ministrstvo dovolilo kuhanje žganja, ki bo imelo več kot 45 stopinj že zaradi tega, da prihrani ljudem stroSke a nabavo novih sodov. Da bi pa kuhanje žganja omejili, pa bo ministrstvo pospeševalo tudi kubanje brezalkoholnih sokov,
Važna se\a banovinskega odbora JRZ
V nedeljo, dne 10. septembra, je v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. Antona K<* rošca zasedal celotni banovinski odbor ® za dravsko banovino. Po izčrpnem poročilu o notranjem in zunanjem političnem položaju )« odbor pretresal in sklepal o vsem, kar je potrebno za prenašanje pristojnosti na P0-samezne banovine v smislu »Uredbe o rafr širitvi predpisov Uredbe o banovini HrvJ®» na ostale banovine« t dne 26. avgusta 1«»
Banovinski odbor JRZ je izrazil željo, da se v teh pomembnih in težkih vsi Slovenci zedinijo v trdni disciplini na o lo, da se priznana pravica o organizacij' novin in prenosu pristojnosti začne lw> P uresničevati v naši banovinL	_
VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK1? NAROČNIK M0H0RJBV1H KNJIG-TB JIH PRI £UPNIKU.
Moderno suženjstvo
Spominjam se tistih časov, ko smo otroci doma z« pečjo prebirali zgodbe o življenju in trpljenju ubogih sužnjev doli v črni Afriki 'i; pa smo brali stara poročila o krščanskih Sužnji!« k™ v Carigradu. 2e brati je bilo tiste Lijae in taka poročila težko, kaj pa šele Jnašati okove in verige, trpeti udarce in [pe potem pa Se lakoto in žejo in Se to in »no' nadlogo, ki si jo je zamislila človeSka tloba in hudobija. Kar veseli smo bili, da je Afrika daleč za gorami, da Turek več ne sme r naše kraje, z veseljem smo brali, da »e evropske države prizadevajo z vsemi silami, ja bi sramotno suženstvo zatrle. Tisoč blago-»lovov je klicala naša duSa na tiste človekoljubne Francoze in Angleže, o katerih smo jrali, s kakSno vnemo stopajo na prste ne-lsmiljenim Arabcem in drugim mešetarjem n prekupčevalcem s človeško krvjo.
Toda vprašam vas, ali res suženstva v naših dnevih ni več? Ali sc se res posušile iolze zatiranih sužnjev, ali je res šel v kot trvavi bič, ali res sije vsemu človeštvu sonce [late svobode? Ali je opravičeno pisati o nodemih sužnjih. In kdo so, da jim snamemo verige, da jih vrnemo zlati prostosti! Mislimo, da boste radovedni, kakšno mora pač t»iti moderno suženjstvo.
Moderno suženjstvo! Samo pokaj pogleda moderno bedo človeStva vam bi rad pokazal. Kar glejte, strmite in poslušajte!
Bivšim ujetnikom svobodno besedo
Svetovna vojna nam je rodila celo vrsto modernih sužnjev. Ali se še spominjate na trume vojnih ujetnikov pri nas in drugod? Kaj so bili vojni ujetniki drugega kakor sužnji! Tisto življenje v ujetniških taborih! Izključeni so bili ti ljudje iz človeške družbe, oropani svobode, živeli so v senci bajonetov, nikamor se niso smeli svobodno ganiti In če so se?
Niso še napisani spomini vseh vojnih ujetnikov. Tudi nikoli ne bodo. Ce bi pa bili, to bi bila knjiga gorja in trpljenja, knjiga, ki bi govorila, kakšne zverine so se ponekod skrivale v človeški koži in človeški obleki. Koliko je bilo pa tiste dni vredno življenje takega vojnega ujetnika!
Naj navedem en sam slučaj, eno samo sliko iz časa vojnega ujetništva. Velika noč je bila v deželi. Vojna oblast je bila vsaj toliko milostna, da je dovolila ujetnikom prost izhod. Od jutra do večera so se vsipale po hišah naših kmetov trume italijanskih ujetnikov, želeč jim »bona festa«. Recimo: Vesele praznike! Tudi v mojo hišo so prihajali. Kar smo imeli doma velikonočnega žegna, kar je sploh premogla hiša kruha, vse je šlo. Nazadnje prideta Se dva. Hišna gospodinja je ravno pripravljala kuram hrano. Nekaj krompirja zmešanega z otrobmi. Pa sta prišla k hiši še dva siromaka iz tabora ujetnikov. Z znamenji sta kazala, da sta lačna. Pa z besedo tudi. »Farne, farne!« sta ponavljala. Da nimamo nič več, da smo že vse razdali, jim je dopovedovala hišna mati, siromaka pa le nista odjenjala. Kazala sta v kurje koritce in nista si dala dopovedati, da je to slabo, preslabo za človeka. Ves kuram namenjen krom-Pir sta z otrobi vred pojedla. Pa s kakšno slastjo I Kajne, danes skoro nekaj neverjet-
nega. In vendar je vse, kar in kakor je napisano, do pičice resnično.
Kaj je vse to, kar sem sedaj napisal? Komaj kapljica iz trpljenja vojnega ujetništva.
Le napišite svoje spomine, le pripovedujte jih vi očetje svojim otrokom. Za zgled jim pripovedujte, da bodo videli in sliSali iz vaših ust, kakšen siromak je vojni ujetnik. Taki siromaki so bili pri nas, taki skoro gotovo v Nemčiji, taki v Italiji, taki na Ruskem, taki drugod.
Prihajam do sklepa: Vsak vojni ujetnik, pa naj bi bil'kjerkoli, je bil čisto navaden suženj naše moderne dobe. Z njimi ni nihče vsaj izmed poklicanih postopal tako, kakor se spodobi postopati z ljudmi.
Oospodje državniki! Mesto da bi se ukvarjali z novimi vojskami, naročite rajši bivšim vojnim ujetnikom, naj vam popišejo svoje doživljaje, naj odkrito povedo, kakšno pasje življenje so preživljali kot vojni ujetniki, dajte jim svobodno besedo in boste videli, da si takih dni in takega suženstva nihče več ne želi. Niti svojemu psu ne!
Ujetniške barake, uši, stradanje, zaničevanje, psovanje in druge dobrote, katerih so bili ujetniki deležni, govore na ves glas vojni ujetniki niso bili nič drugega kakor sužnji današnjih dni.
Žalostna povest o beguncih
Vojna nam je rodila še drugo vrsto suženstva. Vojaštvo!« tako boste reklL Ne, vojakov namenoma ne prištevam med moderne sužnje. Pač pa vas opozorim na svoječasne gališke in primorske begunce. Sicer vem, da so se tiste dni ti ljudje otepali imena »bo-gunec«. Preseljenci ali kaj so že hoteli bitL Gotovo pa je, da zaradi imena njih usoda ni bila prav nič boljša, kakor svojčas slovita Prešernova kaša zaradi črke ni bila nič bolj
okusna.	.	_..
Le zamislimo se v življenje in trpljenje begunstva. Na svoji zemlji so bili svoji gospodje. Pa je prišel nenadoma ukaz: »Proč! S prvim pripravljenim vlakom proč!« Kdor je bil pri delu, je moral kar od dela na vlak. Tako so tisti siromaki sami pripovedovalL Skoro dobesedno kakor v evangeliju: Kdor je na strehi, naj ne hodi doli, da bi kaj vzel iz svoje hiše in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. Odšli so v »lan ali v noč, neznano kam. Vlak je drvel z njimi po nepoznanih krajih in pokrajinah S kakšnimi občutki so ti siromaki zapuščali svojo r^ dno zemljo! Ali se bodo sploh Se kdaj vrnili? Kakšne bodo dobili ob vrnitvi svoje domove? Kdo jih bo pomagal dvigniti iz ruševin? In še milijoni drugih vprašanj jim je vstajalo pred očmi, eno hujše od drugega. In rešitev teh vprašanj mračna, temna, negotova.
Kako pa je bila tam, kamor so prišli? Ce so tudi oblasti naročale, naj jih domačini sprejmejo z ljubeznijo in s sočutjem in če so tudi domačini pokazali, da imajo za uboge sirote dušo in srce, vseeno so se begunci bridko zavedali: v težavo in v nadlego smo jim. Zemlja po kateri hodimo, ni nasa, hiše v katerih bivamo, niso naše!
Pa dokler so bili ti reveži vsaj med navadnimi zemljani, je še nekako bilo, vsaj prosto so se lahko gibali Za prvo srlo o bivali vsaj še med rojaki, ki so umevaUnjih bol in besedo. Ali ko je oblast v naglici po-
stavila begunske barake in jih je s silo na* stanila v teh barakah, takrat je pa njih gor.e naraslo vsaj in najmanj še za 50%. Ko so začeli begunski otroci* nevajeni podnebja in vsled nezadostne hrane v trumah umirati.. < Ne, vsaj mi, ki nismo okušali begunskega kruha in nismo pretakali njihovih solza in ne občutili njihovega domotožja, mi sploh ne. moremo vedeti, kakšni sužnji svetovne vojska so bili begunci!
Povest begunskih taborišč, o grenka in žalostna povest!
Vsaj malo je doumel begunsko bol pokojni kanonik dr. Mihael Opeka v tisti pesmi o goriški begunki. Ali jo še kdo zna povedati?, Vsaj nekaj naj je napišem!
Iz rodnih tal, iz sončnih brd pribegla V, vaš sem kraj, naš mili dom kot božji vrt —< uničen je sedaj... Vse strto in pogaženo, vse; v kupih razvalin, podrto in poraženo, — ostal je le spomin... In ta spomin, tako gorjup, na dnu srca leži, oh, kdo li dvigne še naš up, kdo solze posuši!
Povest o begunskih taborih in o trpljenja naših in drugih beguncev menda še ni napi* sana. Ce bi pa bila, bi vpila do neba o krutosti in grenkosti modernega suženjstva«
Vemo tudi to: trpeli so ti ljudje, krvavo trpeli, a komu so smeli svoje gorje potožiti t Komu! Bili so razkropljeni, ločeni od svojih, tujci med tujci, za svoje znance niso vedeli, ali če so vedeli, jim niso smeli pisati, kajti nad njihovimi pismi in stoki je bedel bavbuv: stroge vojne cenzure.
Delavec - suženj siroja
Morebiti bo kdo rekel, da so bili ob časa vojne naši in drugi ljudje res malo bolj na tesnem s svojo svobodo, ali danes pa takih sužnjih dni ni več. In jih tudi ne bo veli Prijatelj, Bog te usliši, tvoje želje in tvoj« misli!
Ali naS nekdaj tako oboževani inv šef vedno stavljeni Gregorčič je pel kakor vami je «otovo še znano: Vi trdi ljudje, ki bratov, nesrečo in žalost tajite, očesa odprite, ušes ne( mašite... Suženstva je na svetu Se več k«
dovolj...	__
Poglejmo v vrste našega delavstva. K liko sužnjih dni in ur preživlja naš delav < Suženj stroja in kapitala...
Samo malo naj zastor odgrnem, da do« bite pogled na oder modernega delavskega! suženstva. Nedeljsko delo po naših številnih tovarnah in drugih podjetjih imam v mislih. Ali ni to delo znak modernega suženstva! In če slišimo v opravičevanje nedeljskega dela; besedo, da delavci ponekod sami žele v nedeljo delati, je to samo nov dokaz moder« nega tlačanstva in suženjstva, ki ga kapital zakriva v vprašanja: »Ali res nočeš denarja?, Ali ga imaš toliko preveč, da se ga braniš?, Ali nočeš tudi v nedeljo zaslužiti?« Tako se! igra kapital s človeško pohlepnostjo. Mi pa' pod njegovo težo in silo že dokaj dihamo, neznosen nam postaja. Bore delavec postaja-suženj brezsrčnega kapitala, suženj tovarniških jermenov, katerim mora darovati svojo žulje, svoje versko prepričanje in svoje na« ravne in človeške pravice. Skozi nedeljska in prazniško zvoujenje tuli tovarniška sirena' kakor vsem v posmeh svojo divjo pesem« »Suuuuuuuuženj!«
Strašna je ta pesem. Kje so tiste toliko« krat hvalisane postave človekoljubja, kje j« tista tolikokrat v nebo povzdigovana socialna postavodajal Na papirju morebiti, v deja«
nju pa ...	(Nadaljevanje.)
pogled aa grobove italijanskih vojakov na voja-ikem pokopališču pri sr. Križu.
Nova kostnica na pokopališču pri St. Krilo t Ljubljani raste Lr tal V oapredjo zadeto »topni-stojj betonski podstavek za kip »kranjskega Janeza«, ki )e »roj čas stil t gaju fudtobcrikih irtev
nišče, sredi katerega
Hodel državne mlekarske šoki. Osrednje gore »jj* mlelurek« zadrug«, Id jo gradijo , Kra»j„ in bo spoariadi pnkodn,ega leta ie pričeU obratovati.
Najrazličnejše vrste medu ia voska u l|ubl)U-aken velesefoM.
d Brezplačni barometer! Ta oglas j» danes postednjikrat v tem listu priobčen. Ne zamudite prilike. Naročite!
Razstav. cerkvenih	-----J
g,	JTo ST^tt? " bl"	,e<1*" ia si |o ie ogle- Mod„	^^ ^^ ^ja*
ki je bil razstavljen na velesej®"-
V {asu vojne morajo biti vsa mesta ponoči zatemnjena. Da pa se promet kljub temu more vršiti, »o pločnike ob robeh pobarvali z belim pasom, da je širina ulic bolj vidna.
Motociklist je bil nasekan m v takem stanju h vozil, tako da je bila vsa širina ceste njegova. Nasproti mu je pripeljal enovprežni mlekarski voz. Voznik se je umikal na desno in levo, da ne bi prišlo do trčenja.
Motorist je • trudom obvladal zavore in ko Je acJavil, se je zadri na voznika: »Hej, vi, itaj pa naj to pomeni?« »Kaj pa naj bi pomenilo?« je vprašal voznik. »To, da vozarite s pijanim konjem.«
V Parizu so poskrbeli za dragocene umetnine na ta način, da so jih zakrili z deskami ali pa oblo-iili z vrečami, napolnjenimi s peskom, da {il> ne bi poškodovali granatni drobci.
Vavel, kraljevska palača poljskih krajev In njihova grobnica. Katedrala krakovskega nadškofa.
Pogled na glavni trg v Krakovu, katerega so nemške čete prejšnji teden zasedle. V ospredju j« cerkev posvečena Mariji (Marjacka cerkev), v kateri je »lavni oltar Vita Stwosza, T ozadju Su-kiennice, stara tržnica, t zgornjih nadstropjih je pa »edaj muzej.
Pogled ia most, « ga fe poljska vojska ob »mika jkkM*.
po d^m^vijn
Ravnateljstvo za prehrano dobimo
Kmetijski minister dr. Cubrilovič je sprejel v svoji pisarni domače časnikarje ter jim podal krajšo izjavo o ustanovitvi ravnateljstva za prebrano in preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Minister dr. Cu-brilovič je poudaril med drugim, da je bila na seji ministrskega sveta sprejeta uredba z zakonsko močjo o ustanovitvi ravnateljstva za prehrano prebivalstva. Namen ravnateljstva, ki se s to nredbo ustanovi, je v tem, da se v mirni dobi bavi z vprašanjem prehrane prebivalstva. Za časa vojne bi pa ravnateljstvo za prehrano prevzelo važno nalogo in tako uredilo prehrano celokupnemu prebivalstvu in vojni ailL Uredba je dobila obvezno moč ter se bo ravnateljstvo ustanovilo takoj. Ravnateljstvo bo imelo več oddelkov in to: oddelek za letopis, oddelek za prehrano ljudstva in živine, oddelek za trgovino in industrijo, oddelek za delovne moči in oddelek za proučavanje in preizkušanje. S to ustanovo za naš narod bo vsa narodna obramba stopila na varnejši temelj. Kmetijski minister je dalje izjavil, da je bila seja ekononisko-go-spodarskega odbora ministrov, na kateri je odbor razpravljal tudi o goljufijah, ki se javljajo pri nakupovanju pšenice. Nekateri prekupčevalci skušajo ceno pšenici od 150—165 din znižati vsvoje skepulativne namene. Prihodnje dni bo izdanih v tem pogledu več ukrepov, tako da bodo vse goljufije v bodoče izključene. Prav tako je gospodarski odbor ministrov sprejel več ukrepov, da se letošnja izvrstna sadna letina ne bo prodajala pod ceno. Zato se bo predvsem omogočila večja j
poraba doma. Kupec in prodajalec se bosta oprostila gotovih trošarinskih in prevoznih carin. Prav tako je izdano dovoljenje, da se bo iz sliv lahko kuhalo močno žganje, več kakor 45 odstotkov. Poštna cena za zabojčke do 5 kg se bo znižala na ceno do 1 din za kilogram. Vsi ti ukrepi bodo izdani prihodnje dni. Dr. Cubrilovič je ugotovil, da so to prav lepi uspehi sedanje vlade na gospodarskem polju.
Češpljev teden v Ljubljani
Mestna občina ljubljanska bo priredila od srede 13. sept. pa do druge srede 20. septembra češpljev teden. Tako bodo imeli kmetje in tudi meščani kar tri tržne dneve, namreč dve sredi in soboto dosti prilike, da kmetje z vseh krajev pripeljejo na ljubljanski živilski trg čim največ zdravih in dobro zrelih sliv in češpelj m se z njimi bolj kakor druga leta meslne gospodinje založe po najnižjih cenah. Mestna občina ljubljanska zato ves češpljev teden na uvožene češplje ne bo pobirala nobene trošarine, ki znaša sicer 23 par od kilograma.
Čeprav je tudi v najširše kroge ž« prodrlo prepričanje, da brez sadja ni zdravja, vendar >ri nas porabimo še vedno mnogo premalo svetega sadja, še mnogo mani pa vkuhanega in >redelanega za trajno porabo. Izvozna statistika naše države nam pa dokazuje, da drugje >rav našo češpljevo marmelado ali naš pekmez ie smatrajo za vsakdanji kruh. Ce torej po drugih državah nporabijo ogromne množine naših sliv in češpelj ter pri nas izdelanega pekmeza, zakaj se ne bi s temi dobrotami in s to zdravo hrano okoristili tudi mi domal Letos imamo izredno bogato letino sliv in češpelj in iudi druge razmere so vzrok, da so cene sadja, predvsem pa sliv in češpelj, pri nas tako nizke, kakršnih nikdo ne pomni. Navzlic temu
pa pri nas še velika večina gospodinj češpljevo marmelado samo za poslastici,, luksnz. Menda jih ni več treba opozaTia? W koristi uživanja sadja, saj vsi zdrVvnič? I* izjeme priporočalo in tudi zahtevajo, da ,1..« mludina mora dobiti čim največ sadja {»2 hočejo imeti zdrave in kr«pke otroke. C slivam in češpljam so pri nas že tako r«Hu da so gotovo najcenejše živilo. V drueih naše države ob tem času ljudje žive skor.i S samih sliv in vendar se prav ti kraji ki so ljudje preživljajo skoraj s samo rastlin,?' hrano, ponašajo z naibolj zdravim in najboli krepkim ljudstvom. Naj se tudi pri nas 3 naposled že otresejo predsodka, da sadje olm! kom kvari želodec, pač pa naj se sami preD£ čajo, da bodo otroci tudi pri sami rastlinski hrani vedno veseli, zdravi in krepki. Ce si otro, ci nabašejo želodčke z grozdjem in češpljamj, nato pa napijejo vode, imajo matere seveda sitnosti in skrbi Kadar daste otrokom sadja! jih ne napajajte z malinovcem in vodo, saj j, itak v sadju dosti vode za žejo. '
Ker so cene češpljam in slivam ie itak' padle globoko pod normalo, bomo prihodnji teden v Ljubljani imeli dosti najlepših sliv ii češpelj tako poceni, da se lahko vsaka družim založi s češpljevo marmelado za vse leto. Pri sedanjih cenah se bo 29 para pri kilogrami že prav mnogo poznalo, saj bodo trošarin« oproščene prav vse slive in češplje, naj pridejo
Za romarje k Mariji Lnrški v Rajhenbug — slovenski Lurd — s izletom v Zagreb dne 23. in 24. sept., si lahko izberete potovanje z vlakom ali pa z avtom. Cena avtovožnje je 85 din: Ljubljana, Trebnje, Mokronog, Sev. niča, Rajbenburg, Brežice, Zagreb, Samobor, Kostanjevica, Novo mesto, Ljubljana. Vožnja v Ljubljano v soboto popoldne z nedeljsko povratno karto. Zaradi nezadostnih prijav posebni romarski vlak ne bo voziL Avto odpelje 23. sept ob 16.30. Prijetna in zani-miva vožnja. Prijave in vplačila do 20. sept, Brezplačna navodila pošilja uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. -(Tehnična izvedba Tujsko- prometne zveze.)
Besede
(Povest)
Spisal H. Velikonja, ilustriral tkad slikar L. Bušmelj Sliko b tromeseioe kronike • naših krajih.
»Prav, prav, da si le opulillc je rekla ter se obrnila spet v vežo.
»Glejte, kakšen križ!« mu je šinilo na miseL »Povedati ji moram!« je skočil na noge. Ni se ozrl na Po-lančevko, ki je vsa rdeča v obraz od vina in fantovega obnašanja obstala na dvorišču. France pa je Neži nekaj rekel in smuknil skozi mala vratica v hlev. Iz hleva je mogel po lestvi na skedenj.
»Naj čaka koklja staral Samo meni ne boš pri-kavkljala, sam si bom izbrali«
Gledal je pri strešni lini, kako ženska na dvorišču ne ve, kaj bi storila. Ali bi ga čakala, ali ne? Stopila
nv u ? !tirne> Predala v hlev k prašičem ter čakala. Pobrala je trsko in prepodila z njo kokoši, Id so greble pod sončnicami. Franceta le ni bilo. V njej je začelo kipeti, obrnila se je ter jezno stopila v hišo. Rdeča in zanpla je bila v obraz od sonca, pijače In jeze. Privihala ,e rokav na desni «>ki, mahnili z njo za oso
dSilV03 t6r ni vede!a ka) »i- Nazadnje si je domishla da mora počakati Polonco. Hči je bila šla v klet po kislo mleko, da ga izpinji.
>Zdaj grem!« je rekla mati, ko se je hči vrnila. Polonca je prinesla veliko latvico mleka ter ga vlila V velikojnnjo. »Samo ta matuček' bi pa že bil lahko
luknjUT je^Sjen t^n^v^
pinjin preinknjan pokrov. s\ozTL^reVeko.J tfVelSj
nov!« je rekla, ko je posadila v pinjo že škrbasti ma-tuček ter nanj nataknila votli pokrov. »Povsod se čuti, da jim manjka mlade gospodinje!« je rekla ter primaknila stol, da bo delala v pinjL
»Po volitvah bom govorila a Vidmarjem, zdaj nima ne ušes, ne oči za kaj drugega. Po volitvah. Saj bodo kmalu!« je rekla mati.
»Kmalu!« je odvrnila. »Gospodar je pripovedoval, da mu je glavar rekel, da kmalu. Pisanega še ni nit Pa naj nI potreba. Odbor pride na sejo in izvoli!«
»Očetu bom rekla, da naj Ruparja ne voli. Naj Vidmarja! Ruparica te je samo zato peljala k birmi, da bi on bil zmerom župan. Pa so ga! Naj ga I Zdaj naj bo
Zbogom!«0	ŽUpaD0Va 111 ne Podžupane val
Sla je mimo Peskove bajte. Rezka je bila v vrtičku ter vrgla čez ograjo koprivo, ki se je skrila na3a Zemlja se je potočila Polančevki pod noge. Rezka jfto
toTpol fft da je *elikl Plevel metlla čeTogreiS
tred 2St vse1^1"f^ F ViM ji * biI° Sto
r:
satir ss s- >
se tiAni	ie zarohne,a nad deklico. »Ce
tf pa človeka!« P°l0nCe' misHŠ ^ »»«"■ Oče psa, In je pljunila.
»Nisem videla, botra!« je jecljala deklica »Nadela. Ce bi ne bila1 viiela, Nabila vrgla
" Pinji; s tem se mleko meša in iznlnii v ■ - , pn nas uporablja glagol »delati« „ J Zanimivo e, da se = pinji 1.	S delall< P^dvsem za »delati v pinji«
RAZNO
Pogover s saaki. Ko j« neki Nemec bival t Pe-troeradu v bivši Rusiji, je večkrat delal izlete * okolico. Nekoč se je u-kasnil in si je moral * neki vasi nsjeti vos, da bi še dobil vlak za t Pe-trograd. Toda — kočija! ni razumel drugega k« rusko in Nemec mu je moral s znaki dopovedati, kam da bi rad pri; Sel. Zatorej je posnemsl lokomotivo, puhal je ns vso moč pfff... PtO--' in jo slednjič silno w Žvižgal, tako da mu je » vsa sapa pošla. Videti J« bilo, da ga je zdaj jal vendarle razumel, pokimal je in namignil Nemcu, naj se usede na sani. Sani so brzele M blisk. Ker je bil tak snežni metel ni mogel Nemec videti poti, in ko so se čez četrt ure sam ustavile, je Nemec obstal pred — norišnioo.
Vljudnost je lepa nost. Daniel Cuniell* £ bil izredno vliuden mo& kar je dokazoval ob vs»' ki priliki. Prav ta lepa lastnost mu je nekoč » di rešila življenje, IW» neko trgovino v W« poolu se je dreni«'« TJ lika množica ljudi- V ™
iz bližnje okolice ali pa s katerekoli strani naše banovine in države. ,
Posebno pa opozarjamo kmete, naj izkoristijo lepo priliko, ko bodo slive in češplje v Ljubljani oproščene trošarine, da jih z vseh struni čim največ pripeljejo na ljubljanski trg. Cc se prekupcem izplača prevoz češpelj v mesto sc bo gotovo tudi producentu samemu izplačalo in bodo tako zaslužili tudi njegovi Konj i. Zaslužek, ki ga spravijo v žep prekupčevalci, naj si lepo razdele kmetje in mestne
''^er so se pa zadnje dni nekatere gospodinje pritoževale, da v Ljubljani po trgovinah ni mogoče dobiti sladkorja, opozarjamo trgovce, naj za svoje odjemalce pripravijo dovolj sladkorja po predpisani znižani ceni, da ne bo spet pritožb in nezadovoljnosti med gospodinjami, predvsem pa tudi ne nnjraznovrstnejših neutemeljenih in razburljivih novic. Mestni tržni urad je napravil vse korake ter najstrožje kontrolira prodajo živil, da se ne bi morda le kdo pregrešil proti silno strogemu zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. "Vsem špekulantom pre-1o namreč prav hude posledice za kakršnokoli prikrivanje, kopičenje ali draženje blag. s kaznijo 6 mesecev in 50.000 din globe ter z zaplembo vsega blaga.
Razstava cerkvenih paramentov
Razstava cerkvenih paramentov v škofijski palači v Ljubljani je bila letos deležna prav številnega obiska. Na razstavi so bila razna liturgična oblačila, med njimi 22 prav lepih niašnih plaščev. Veliko zanimanja so vzbujala ogrinjala za sv. Rešnje Telo (velumi), potem avbe z lepimi kvačkanimi ali kleklnnimi čipkami, z vezenjem bogato okrašene pale itd. Vseh predmetov na razstavi je bilo 264. Vsa razstava ie nudila krasen pogled v en del delovanja bratovščine sv. Rešnjega Telesa, v skrb za lepoto bogoslužnih oblačil v ubožnih cerkvah. Bratovščina pa tudi v vseh župnijah pospešuje češčenje Zveličarja, pričujočega med nami v sv. Rešnjem Telesu. Tako nadaljnje delo, ki so ga verska združenja v ljubljanski škofiji izvrševala že pred 400 leti, ko so krivi nazori hoteli izpodriniti razodeto resnico v sveto evha-ristično skrivnost, nnše ljudstvo pa se je zbralo v bratovščini sv. Rešnjega Telesa, da svojo ve-
ro v Jezusovo navzočnost v presveti Evharistiji naglasi, poglobi in proslavi. Po protestuntizmu in junzenizmu je bila prvotna oblika bratovščine v naši škofiji zatrta. V sedanji uredbi pa prelepa verska orgunizacija v ljubljanski škofiji obhuju prav letos svojo osemdesetletnico (ustanovljena je bila 11. marca 1859). Splošno hvaljena letošnja razstava je dokazala, da je bratovščina vedno mladostno čila in neumorno delavna. Naj se v vseh župnijah zbere verno ljudstvo pod njenim okriljem!
Iz raznih krajev
Stranje. Na Malega Šmarna dan so pokopali v Ljubljani tukajšnjega posestnika Andreja Dobovšek, ki je nekaj dni prej umrl za rakom v želodcu v ondotni drž. splošni bolnišnici. Imenovani je bil daber mož, skrben gospodar in za Časa svetovne vojne in še prej skozi več let župan takratne občine Bistersica. Domalega vsako prvo nedeljo si ga videl v vrstah apostolstva mož, kjer ga bomo odslej zelo pogrešali. Naj mu dobri Bog nakloni večni pokoj I — Ker že pišemo, pa še čez cigansko nadlogo malo potožimo. Tako pogostoma obiskujejo naše kraje potujoče ciganske družbe, da so postali res prava toča za vso našo okolico. Višja gosposka bi prav storila, če bi te ljudi, ki so nam samo za nadlego, odpravila kam drugam ali pa naj bi jih prisilila, da se lotijo poštenega dela. Če mora delati naš kmet, zakaj naj bi cigan samo postopal, lenobo pasel in kradel! — Z regulacijo hudournika Bister-šice bodo menda za letos končali. Vsaj najhujše rane so malo zadelali. Čaka pa delavce in inženirje še mnogo dela, preden bodo to divjo netignanko ugnali v kozji rog.
Prežganje. Kakor mora je legla na pre-žgnnjske farane žalostna novica, da nas zapušča nad vse dobri duhovni oče č. g. župnik, duhovni svetnik Josip Stupica. Po dvanajstletnem pastirovanju nas zaradi zdravstvenih razmer zapušča in odhaja v nižje ležeče Kresnice. Gospod svetnik, težko nam je vsem ob tem slovesu. Slednja stvar, slednji korak, ki ga kamorkoli namerimo, priča o Vaši delavnosti in duhovni obnovi pri nas. Prosvetni in občinski dom, občina, cerkev in druga javna dela bodo še poznim rodovom pričala o Vaši delavnosti. Koliko je pa skritega duhovnega žrtvovanja in napredka v tem času, kar ste v pre-
žganjski fari, ve pa samo — Bog. Niso Vas, g. svetnik, cenili in ljubili samo Vam izročeni (arani, ampak .vsa občina Vas je tako upoštevala, da Vas je občinski odbor soglasno izvolil za častnega občana trebeljevskega. še škofija je videla v Vas tako gorečega in zmožnega duhovnika, da Vas je odlikovala z imenovanjem za duhovnega svetnika, za kar so bili farani ponosni. — Pogrešali Vas bodo fantje v odseku, ki ste jim kot izvrsten govornik tako živo predavali pri sestankih. Bili ste pri igrah režiser, sufler, pevovodja itd. Prosvetne organizacije in vse ljudstvo se Vas za vse dobrote najlepše zahvaljuje. Naše molitve Vas bodo spremljale tudi na novem službenem mestu, na katerem naj Vam da božji Pastir vso srečo, mnogo uspeha in božjega blagoslova. Vsi fa-i rani Vam v duhu podamo roko v slovo in kličemo: Z Bogom. Bog Vas živi in Se katerikrat' na svidenje. — Najlepša hvala na tem mestu nečakinji g. svetnika gdč. Micki za njeno ne-, umorno dvanajstletno petje na cerkvenem ko-1 ru. Kresniškemu pevskemu zboru čestitamo* ker bo dobil tako izvrstno pevsko moč.
Mokronog. - Dne 4, septembra 1939 je po težki bolezni ne-i nadoma umrla zelo poznana in spoštova« na Lindičeva mama iz Mokronoga v starosti 76 let. Bila je verna žena in dobra mati svojim štirim otrokom, ki so vsi dobro preskrbljeni, ter zvesta dolgoletna naročnica »Domoljuba«; in drugih nabož-i nih časopisov. - Naj ji sveti večna luč in naj ji bo domača žemljica lahka!
Dravlje. V nedeljo so Dravlje proslavile 30 letnico obstoja Prosvetnega društva. Lepi praznik Dravelj je že na predvečer prijetno označilo kresovanje in slavnostna predstava »Srenje« v Društvenem domu. Igra je popolnoma uspela in žela lepo priznanje. V nedeljo dopoldne se je začel tabor ob pol 9 z mogočnim sprevodom, ki je krenil od nove šole v, Zgornji Šiški do nove cerkve v Dravljah. V, sprevodu je bilo okrog 1500 ljudi. Posebno po*
trgovini je bila velika razprodaja blaga in vsak je hotel poceni kupiti kako stvar. Za Danio-loin Cumello je stala 60-letna Somers Teresa, ki se v gneči ni mogla niti premakniti. Cumella ji je v svoji vljudnosti prepustil svoje mesto in si tako — rešil življenje, kajti v naslednjem trenutku je začelo deževati iz gornjega nadstropja bližnje hiše prah in kamenje. Nesrečno gospo Somers je tako nesrečno zadel kamen, da je obležala na mestu mrtva. Več ljudi je bilo ranjenih in prepeljano v bolnišnico z več ali manj težkimi poSkodbami. Cumella pa je odnesel zdravo kožo.
Noge niso votle. V šoli 80 se učili o kroženju krti- Pa pravi učitelj: »Ce se postavim na glavo, ali se mi potem vsa kri pre-lije v glavo?« Učenec: >Da!< _ Učitelj: »Kako Jm. da mi vsa kri ne odteče v noge, kadar stojim?« — Učenec: »Ker iiiso votle in prazne ka-kor — glava.«
Ce hi drial besedo... >Za en sam vaS poljub, Kospodična, bi rad umrl.« ~ »Hm, ko bi vedeli da bi besedo držali.« i
na cesto. Nikoli nisi prej. Ko si mene zagledala, si pa mislila: hčer sem že, še danes se poznajo tvoji nohti, zdaj bo hi merila na mater!«
Rezka se je tresla od skrite ihte, vendar se je premagala in stopila k ograji.
jS to zemljo se vendar nihče ne ubija. Polonca je začela. Ali naj pustim, da me po tolče? Nohti se ji pa ne poznajo; če se ji, se je kam zadela ali ji je kaj odletelo v glavo. Ni se ji poznalo takrat, še manj bi se ji zdaj, saj je že mesec dni. Ce bi ji takrat glavo odtrgala, bi se ji bila že zarastlak se je vnemala.
»Seveda, glavo! To bi ti rada videla. Kakor da res France zate mara? ,Frklja smrkava' je rekel. Ne vem, če je tebi, toda rekel je!« je stopila k ograji.
»Ce ni meni, je Polonci 1« je bruhnila Rezka z vso pridržano jezo. »Naj se le šopiri, tudi njej bo še kovač skoval uzde. Potrebna bi jih bila!«
Kakor bi bila brez vsakega premisleka. Zdelo se je, da ji je sonce, ki je strmelo skozi košata drevesa, vzelo vso pamet. Košati petelin je na orumeneli trati dvignil greben, tresknil s perutmi, da se je dvignilo perje, ter zakikirikal; kokoši so za trenutek prisluhnile. Rahlo je nekje za bodiko smrdel kravjek, sonce se je uprlo v drobnem žarku na zgrabek, ki je bil posejan z drobci, razbite steklenice. Otrok je nesel v nji petrolej ter trčil t njo v visok, z mahom poraščen kamen, ki ga FeseK ni mogel več vzidati pri svoji bajti. V vročini je petrolej imel svoj duh, da ga je čutil, kdor je zavil mimo bajte.
Polančevka je vsa besna izdrla kol i* ograje.
»Vse bom povedala, da bo vedel za tvoj jezik. Fant se mora šopiriti. Da mu kovač zakuje usta? Sa vemo: moj mož, kaj ne? Dobro sem čutila kam meriš! Vem, da si mu rekla .Smrkavec'«! se ji Je obračala beseda. ^ »Nisem rekla k
»Pa Polonci! Se meni si rekla! Ali ji nisem matil Samo, da bi napravila zdraho! Pa je ne boš! Nič ne boš opravila, če si še tako prizadevaš I Na k
Rezka ni pazila in Polančevka ji je pljunila v obraz. Deklica je zakričala in na vratih se je pokazala mati. Zdaj je Polančevka njeno hčer! Videla ni, a sklepala je, da jo je udarila ali kaj, sicer bi ne bila zavpila. Videla je, kako se hči pripogiba in briše, kako glasno vpije Polančevka pri ograji.
»Ali te je?« je zakričala na pragu ter si trdo privezala ruto. Čutila je, kako ji srce naglo bije in v lica ji je planila kri. »Zakaj te je?« »Za nič!« je rekla Rezka.
»Za nič, kako, za nič! Ali nisi rekla Francetu, da mu bo moj mož zakoval usta in da je smrkavec! Ali nisi vrgla polena na pot, da bi me zadelo, če bi se ne bila umaknila? Ali me nisi udarila? Mene, ki imam hčer starejšo od tebe? Zdaj vem, zakaj se še danes pozna Polonci, če pa imaš kremplje kakor satan!« ji je. sproti krojila domišljija.	_
Vpila je, da ni Rezka prišla do besede. 8e France je slišal njeno vpitje. Naglo je splezal na kup razbite opeke za hišo in gledal. Polančevka je pehala slino. Rezka je stiskala pesti.
»Lažete!« je kliknila. »Cemu lažete? S Francetom nimam nič. Odkar je Polonca tam, naj ga ima. Pri dveh ognjih se ne bo grel. In jaz mu ne bom za hrbtom. Naj jo ima, če jo mara. Vas pa nisem ubila! Lažete 1«
»Da lažem?« je vzkliknila, odprla ter stopila na vrt
proti Rezki.
Tisti hip je odzad prihitela Rupanca: »Na mojem vrtu nimaš nič iskati, kar spravi sel Najprej vpiješ, pa ti ni dovolj. Ali te je tako zabolelo ali je Vidmarjevo vino krivo, baba pijana?«
Zaupajmo svojo usodo preizkušenim
krmarjem
Njbi vlada j« t »roji uradni izjavi pri-«bčeoi v dnevne® časopisju, jaso® »črtala stališče, ki ga bo Jugoslavija zavzemala v današnjem mednarodnem položaja.	drža-rx bo do&ledna ▼ izvajanju svoja dosedanje politika in bo ostala nevtralna pri »porih, pri 'katerih cista prizadeti neodvisnost m nado-itakijirost našfga ozemlja.
j' Tej odločitvi najvišjih državnih voditeljev, katero so narekovale bitna koristi natega ljudstva, se moramo v današnji dobi mednarodnih pretresov vsi državljani pokoriti in izdanim navodilom prilagoditi zasebno ia javno življenje. Nevtralnost zahteva, da •zasledujemo usodne svetom* dogodka a Biro« in nepristrsnostja. Zato naj brezpogojno izostane vsako izražanje naklonjenosti ali nasprotja do katere koli tuje države.
V teh hudih časih pa nam ja zlasti pogreben mi v gospodarskem življenju. Opasti- j no vse, kar bi nasprotovalo običajnemu gospodarskemu reda V tej zvezi bi bilo pred- j
rs«n treba poudariti, da ni najmanjšega povoda za kako čezmerno zalaganje z življenjskimi potrebščinami. Vedeti je tudi treba, da j« po zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestna špekulacije prepovedano kopičiti življenjske potrebščine za ta da bi blago vzeli iz prometa in a tem zvišali njegovo ceno. Prodajalcem je prepovedano zahtevati za blago višjo ceno, kakor je ona, ki jamči običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček. Prepovedan« je preprodaja in špekulacija, ki naj podraži cena življenjskih potrebščin.
Resna dob«, ki jo preživlja človeštvo, stavi m vsakega državljana nove dolžnosti Str-nimo sa vsi ko en mož okrog našeza kralja in našega kraljevskega doma. Zaupajmo brez skrbi svojo usodo preizkušenim državnim krmarjem in delajmo z vnemo in poirtvov*-njem za dobro in veličino naše domovine. Tako bo Jugoslavija brez zlih posledic prebrodila dobo viharjev, ki že divjajo onstran naših meja.
zora« so vzhajale narodne noie. faatje t krojih. članic* dekliških krožkov, mladenke in naraščaj. Ob pjl 10 i« je začela §t. maša na prostem. Po maši je bilo taborno zborovanje, na katerem je imel slavnostni govor Z. inž. Sod ja. Na tai»r se je pripeljal tuii njegov pokrovitelj, ljubljanski župan dr. Jure Adiešie, ki so za tabor jaai prisrčno p zdravili Navzoča sta bila tudi občinska svetnika Malta j ia Rabnik. Popoldne je bil ob 3 javni telovadni nastop, pri katerem so uspešno nastopili člani, članice, mladci in mladenke ter naraščaj ia odbčni orodni telovadci Na vstj prireditvi je »odelo-vaia saiezijanska godba, ki je povzdignila veselo razj»l ji en je ia navdušenje taborjanov.
Sv. Helena. FO in DK Sv. Helena sta priredila v nedeljo, dne 3. septembra na svojem letnem telovadišču v Dolskem svoj III. telovadni nastop. Najprej so nastopili člani s prostimi vajami, za njimi naraščaj, gojenke in mladci
ra mladenke s prostimi vajami Vsi «o z ljubimi točno izvajanimi točkami navdušili občinstvo. ki se ie kakor po navadi udeležilo te prijetne prireditve mladine v obilnem številu. Nato je ime! podpredsednik FO g. šolski upravitelj v pokoja k. lelif lep pozdravni govor, v katerem je z vsem ognjem navduševal mladino k neomajni zvestobi katoliškim načelom. Za njim je govoril bivši poslanec Smersu, nakar je predsednik rasav. okr. g. Majdič F. razdelil di-
plonie odsekom ia odlikovanrem. Posebn znanja je bila deležna izbore* vr.'.' '''m. lO. meti njimi v prvi vrsti doma' „ n. telovadec K. Ja„ež » p.žruo« cik FO Ivan Ramšak.	1 pre,J*d-
Belaek pri Moravčah. T tukajšnji .
ie umrl prejšnji trden gralčak Mak.,*?'11 Daublebskj- pL Eicihain, viceadmiral, I?,!1'« Rodil se je leta 1*5 na Dunaju ia LEH«: bivši vojni mornarici kjer si Je priloba odlikovanja. Po končani svetovni T0j8. :„uok« pil v pokoj ter se nastanil v Grad« JI™-pa je preživljal s svojo družino r Belnekn katerega je bil silno naveza. Ljadstvo £ 2 spoštovalo saj je bil pokojni el ,i>A0 ve,j,
»?* P?1	do	telo ob iZ'
niksh je hodil k sv. maši ia prejemal hajilo.Svoje zadaje počivališče „ Je i^jT podruzni cerkvi Matere božje na Drtiji V?, dokazuje, kako drago mu je bilo to Pogreba se je udeležila domala vsa okolicTi. zasula krsto • cvetjem. Počivaj v m.ni bUri pokojnik ob .cerkvici, katero «o sezidali t»«fi davni predniki kjer so mnogi tudi pokopul
Veieaovau Zaupanje na pomoč Matere boji. in izredno lepo vreme je privabilo na >lii šmaren veliko vernikov na božjo pot t Velel sovo. Ob 10 zjutraj se je vršila služba božit ob večji ndelezbi kot druga leta. K popoldi skemu cerkvenemu opravila je prišlo tolik* ljudi da je bila prostorna cerkev preauftu Slavnostno pridigo je imel g. misijonar Tavžu in pozival navzoče k zaupan jo na Marijino m. moč. ki je kraljica miru. Nato se je razvili dolga procesija, ki jo ie vodil g. dekan 1L Skerbec ob asistenci duhovnikov in bjgodor. cev. Starodavai Marijin kip so nosili bogoslova, Pri procesiji so korakali v vrstah člani" fantov, odsekov in dekliških krožkov v krojih. Vsi sde-lež^ioca so z glasno molitvijo in lepim otaafc. njem pokazali da se zavedajo, v kako tesnili časih živimo, da ie treba zaupno in staaoritao Boga prositi ia Marijo, da odvrneia od nas ia naše domovine preteče nevarnosti Po procesiji so bile v cerkvi slove«ne pete litanije Maiers božje, pri katerih je odpevala vsa cerkev.
Moravče. Razne nesreča in nezrode zalita vajo leto« pri nas rmeraj nove žrtve Ns praz' nik Marijinega rojstva smo pokopali Sletneja mladeniča Jožefa Urankarja iz Zaloza. Hotel je otresti visoko hruško ter se je p>vzpel prav do vršička. Tam se je pod njim odščenila veja
čl
Gospod Volodijovski
ukazal drcgega u drugim prijeti, na jod krti prip?i;aii ia posekati. BiH so ■sed a.iRd stari Bti kmetje ia d^iaki! Prvi tovej, ki » 2t pripeljali pravi: J>ri Gospodovi ainki. pri
tem knaaso. .j ie. ?>sf.>j;'	pa m to:
Jfe vrata sat' Drapo« je BiarS ia ofeekai glavo...	m dn^ega. u prav isto: J»ri
t™ t25»sJ;*B«m Knstaso. ascili se:' A mpet-J*i vrata Prar taio j« bsio s tretjin, četrtimi b^o je šh.iaa;st in v^ak ms je cakB-«»al i-n Knstaaa... it je Bgasaila tadi uri ka sso i-^šali riazal ; polafiu T fa™, pyisolja krt&... Be.jak! Mislil sem. da rarrsseta s tea pogledom Eiiseca Siaa. oaj pa to se »eiaj časa gibaj, u z roiami oni a £ gamu veasia se je kaleri pr^vrg-i kakor rila. ki jo poteza« tz voie. toda to je bik) kratko- hitre "f* (Hvdjentska sila) »jih tekaa a leraii so v kre^n tiho...
:u«>ririU Pop-3'Jia tema. sem d^ml ostati lia m prenjfiti. četudi ni bilo mo-"P'*- B^« je da! toplo noC. mto so mop	poleti po konjskih odeja^
JT?	krii ^ P" Kristusovih
»oeah tnnhm navadno večerno moUtev in se pri-
poro«m Njepvemo usmiljenja. Mislil s^m M. da ^ r3?,, ^	sprejeta? ker
~~ ™	"»eden inned Bjih Kotiti Moje oči
pa ao ae takoj taprie lB fcdne taaie so mSU Jd «ega krik .Ve rrfem. di ^n^l
prikazen, ker sem bn in sem nevreden, psč pa sem v tridcem sf^ajo vidai, kakor bi bU buden, vse trpl;?n;e Gospodovo... Ko »em torej vid"! stako ne-io^aega Jagnjeta, se mi je srce omečilo, soize so mi teiSe iz oči in obšla me je neizmerna atest: .Gospod.' pravim, ^iej, imam pest dobrih ittkoT. Ce faoceS videti, kaj je naša kon enka. po-kimaj aiaio z glavo ia ;az ti te erdobe. tvoje rablje, v trenutku razcasem sa sabljah.' Komaj pa sea to reset mi je vse uomio izpred oči; ostal je saiao križ., in na njem Kristus, ki je točU krvave aoiie. Ob.=»mem torej podnožje svetega drevesa m todi ihtim. Ktko doliojTto trajali ne vem: ko pa se po tem nekoliko pomirim, rečem ropet: .Gospod. Gospod, zakaj a vendar sredi za-btaijewk idov ucO svoj sveti nauk? Ce bi bil pnsel u Pa^stine v našo 1-udovUdo, bi Te mi
b!U riWU " knl	bi Te bm
hvaležno sprejeli, z vsem dobrim Obdarili in Ti
AUiuomovms« pravico, da bi tem bolj pomno-
g^Tv.jj, boajo slavo. Cemu nisi tako'sto™ o
Po teh besedah sem dvimil oŠ kvišku - v
S^i mr Tir ^ P^Ma^- ta
ntLSrS. ^P0^ glejte, me stroeo pogledi W ^	i* ' "fc šUhfanirn
pribijate
nikTiuTs
•a	U^taSSS1, ^
nosti is ao «	^ !mfh nobene razsod-
AB si m« M	kakor ^^^ ovc.
usmiljenje z njimi aU si jih
mar sodil pred smrtjo? Se! Ukazal si jih pomoriti in si še mislil, da mene s tem razveseli. Zares, nekaj drugega j« karati in kaznovati tako, kakor oče kaznuje sina, tako. kakor starejši bil kara mlajšega, nekaj dru^etra j-a maščevati se, na postaviti čioveka pred sodišče, ne poznati mere' kaznovanju in grozovitosti. Tako daleč ;e prišlo, da so v tej deieii volkovi bolj usmiljeni ol ljudi, da trava poti krvavo roso, da vihre ne vejejo, ampak vijejo. da teko reke soiz in stecnjejo ljudi« roke k smrti in kličejo: .Saše pribežališče!...'
,Gospod," sem cakiiral. jdi so oni boljši od nas? Kdo je počenja! največje grozovitosti? Kdo je vodil pogane v deielo?«
J-jubite jih. tudi kadar kaznujete,' je odgovoril Gospod, .in tedaj jim pade mrena a oči, laki-knje-jjost izgine iz sit in moje usmiljenje bo nad rami. Sicer pride čez vas tatarski naval in zasužnji in nje — in morali boste služiti sovražniku ' mnkah. v zaničevanju, v solzah prav do dneva, ko boste drug drugega vzljubili Ce pa boste v ngn-zenosti prestopili mero. tedaj ne bo usmiljenji n« a ene ne a druge ta pogan zasede to zemljo M veke vekov!*
Od reven el sem. ko sem slišal take napovedi i» dolgo časa nisem mogel spregovoriti besede, pote® šele sem se vrgel na obraz in vprašal:
•Gospod, kaj naj storim, da zbrišem i«i» greh«?'
Na to je rekel Gospod: .Pojdi ponavljaj moja besede, glas ljo Po tem odgovora ao izginile moje sanje. K« pa je noč poleti kratka, sem se abudil ie ob »" taaju ia tem bil ve« i roso pokrit. Pogledam: gj« ve ležijo v krogu okoli krila, le posineje W * Čudna, včeraj me je U pogled veselil, d*«* J"! k obhajala groa. zUsti ko sem neledal fr ?ekega dečaka, ki je imel morda sedemnajst r m ja bil nenavadno lep Vojakom sem bm trupla dostojno pokopati prav pod tem križem posihmal — sem U! drug človek.
jn fant je zgrmcl kakih 15 metrov globoko na trda knmenita tla, kjer je obležal nezavesten jn kmalu nato izdihni). Pokojnega mladeniča je čislata vsa okolica. V soboto pa smo spremili fc večnemu počitku 61 letno Antonijo Brodar z Dobrave. Ponesrečila se je pii obiranju eirnbar Da podstrešnem hodniku, kjer je pritegnila vejo bližnjega drevesa. Ograja, na katero se je naslonila, se ie zlomila in žena je omahnila na in dobila hude notranje poškodbe. Skoraj 10 dni je ležala nepremično kakor v omedlevici ter se Dorila s smrtjo. Večni mir in pokoj I
Blagovica. Pred tedni je »Domoljube poročal, da je Hranilni in posojilni dom v Ljubljani prodal dve največji domačiji t Blagovici: Mlakarjev in Piškurjev. V torek smo pa na občn. zboru tukajšnje Hranilnice in posojilnice zvedela, da so morali Hranilnici plačati poroki — sorodniki — za Mlakarja 200.000 din, za Piskar-ja pa 50.000 din. Svoje politične prijatelje iz Ljubljane sta vknjižila Mlakar in Piskar pravočasno na varna mesta pri svojih posestvih in tako so sorodniki-poroki pri Hranilnici prišli v nesrečo. Izguba raznih privatnih upnikov pri Mlakarju pa dosega tudi nekaj stotisočakov. Ljudje so vsi veseli, ker sedaj v bližini ni nobenega liberalnega veljaka več, ki bo mogel narod spraviti v podobno nesrečo.
Raka pri Krškem. Zdaj, ko so zaradi popolnega zastoja v sadni trgovini, na vseh koncih in krajih hiteli z graditvijo novih sušilnic, je zopet bolj ko sicer stopilo v ospredje tako nujno vprašanje: pocenitev cementa. Ze se je o tem pisalo in govorilo, pa obljubljalo, toda cena cementa ie ostala. Prosimo!
Brusnice. Dne 29. avgusta se je od nas poslovila učiteljica gdč. Danica Kiferle. Milo nam je bilo za njo, kar splošno se je čulo: »škoda jo je.« Rada je prirejala z otroci ljubke iftrice, lepo je vzgajala mladino. Bila je odkrita, prijazna, srčno dobra in usmiljena op revežev in bolnikov. Naj ji Bog stotero povrne, kar je tu dobrega storila. Vedno jo bomo imeli v dobrem, nepozabnem spominu in ji želimo vse najboljše na novem službenem mestu v Ribnici.
Mirna peč. Dne 27. avgusta sta naš fantovski odsek in dekliški krožek priredila javni na-»top s telovadbo in prostimi vajami, pri katerem le sodelovala godba prosvetnega društva iz Trebnjega. Nismo pričakovali tako povoij-nega uspeha pri telovadbi in prostih vajah naše vrle mladine, če pomislimo, v kakšnih oko-
——■■■ 11 mu—mmnmm^^mm
Spočetka sem si včasih mislil: sanje varajo) Pa so mi vendar obtičale v spominu in mi nekako vedno bolj prevzemale vse moje bistvo. Nisem si smel misliti, da je sam Gospod z menoj govoril, zakaj kakor sem ie rekel: nisem se čutil vrednega, vendar pa se mi je morda vest, ki se mi je bila ta časa vojne v duši pritajila kakor Tatar v travi, sedaj naglo oglasila in mi oznanjevala božjo voljo. 6el sem k spovedi: duhovnik je potrdil to mnenje. ,To je očitno božja volja In opomin*, pravi, »poslušaj jih, sicer bo slabo zate.'
Posihmal sem začel oznanjati ljubezen. Toda tovarištvo in častniki so se ml v obraz smejali: ,Ali si mar duhovnik,« so dejali, ,da bi nam dajal nauke? Ali so mar ti pasji bratje malo neprijetnosti Bogu napravili, malo cerkva požgali, malo kriiev oskrunili? Ali se naj mar zato vanje zaljubimo?' Skratka, nikie me ni poslušaL
Po berestečki bitki sem si torej nadel tole duhovniško obleko, da bi z večjim poudarkom oznanjal božjo besedo in voljo.
Veg kot dvajset let delam to brez prenehanja, so se mi lasje pobelili... Milostljivi Bog me ne bo za to kaznoval, da Je bil »oj< glas doslej glas vpijočega v puščavi.
Gospodje, ljubite svoje sovražnike, kaznujte Jih, kakor oče kaznuje, karajte Jih, kakor kara •tarejši brat, sicer bo gorje nJim, gorje pa tudi gorje vsej ljudovladi. Poglejte, kakšne so posledice te vojne in zagrizenosti brata proti bratu. Puščava je postala ta zemlja, gomile imam v Ušici sa župljane, po-Rorišča so cerkve, mesta in vasi, a poganska sila narašča in raste nad nami kakor morje, ki se pripravlja, da po^re tudi tebe, kamenčeva pečina.«
Gospod Nenašlnee je z velikim ganotjem poslušal govor duhovnika Kamlnjskega, tako da mu le pot stopil na čelo, potem pa se je sredi splošnega molka takole oglasil:
»Da so tu med kozaštvom čestlti kavallrji, slu-" za zgled navzočni gospod Motovidlo, ki ga vsi
»DOMOLJUB«, dne 13. septembra 1939.
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 14. septembra: 18 Operni trio. 18.40 Slovenščina za Slovence. 20 Sramel kvartev »Murnčekt. — Petek, 15. septembra: 13.20 Slovenska glasba. 18 Ženska ura. 20 Koncert moškega zbora »Sloge«. — Sobota, 16. septembra: 18 Za delopust. 18.40 Pogovori s poslušalci. 20 O zunanji politiki. 20.30 Jože Vombergar: Polet na luno ali čudoviti sen Jaka Smodlaka (slušna igra). — Nedelja, 17. septembra: 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45 Verski govor. 10 Koncert. 11.S0 Veseli kvartet in Bežigrajski pevski zbo/, 17 Kmetijska ura: Kolobar-jenje in pridelki. 17.30 Prešerni fantje igrajo. — Ponedeljek, 18. septembra: 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 18 Zastrupljenja v obratih in obrtiii. 20 Domača zabava. — Torek,
19.	septembra: 18 Pester spored Radijskega orkestra. 18.40 Stanovanjsko vprašanje. 20 Koncert na dveh harmonikah. 20.45 Koncert Radijskega orkestra. 22.15 Samospevi. — Sreda,
20.	septembra: 18/40 Zanimivosti iz ribarstva. 20 Veseli godci, 21.15 Klavirski koncert.
liščinah in razmerah delujeta tukaj fantovski odsek in dekliški krožek našega prosvet, društva. Po končani telovadbi in prostih vajah je imel g. Terseglav jako lep, ognjevit govor na mladino in na vse občinstvo, ki je z napetostjo poslušalo in burno odobravalo vsa izvajanja g. govornika, ki je poudarjal posebno neustrašeno katoliško prepričanje, ki ga naj kaže v naših razburkanih, versko mlačnih časih naša katoliška mladina. Govorniku naj bo na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala za prelepe nauke. Vršila se je potem ljudska veselica in neumorno igrala trebanjska godba, kateri vsa čast in hvala. — Zadnje tedne napeljujejo delavci električno žico še v bližnje sosednje vasi, kamor lansko jesen ni bilo časa. Električno luč so dobile tudi hiše v neposredni bližini železniške postaje. Železniška uprava se tem potom vljudno prosi, da tudi ona oskrbi železn. postajo Mirna peč z električno razsvetljavo, ker je zelo potrebna in naj zginejo stare petrolej-ske svetilke, da se postaja ne bo nahajala v egiptovski temi. — Klanec na banovinski dovozni cesti pToti železniški postaji kriči že kakih 30 let za preložitev, a nihče tega glasu ne
ljubimo in spoštujemo. Kar pa zadeva generalno ljubezen, o kateri je tako zgovorno g6voril duhovnik Kaminjski, priznam, da sem doslej živel v težkem' grehu, ker je v meni ni bilo in se tudi nisem trudil, da bi jo imel. Zdaj mi je častiti gospod nekoliko oži odprl. Brez posebne milosti božje mi ta ljubezen ne bo ptevzela srca, zakaj •v njem nosim spomin na strašno krivico, ki vam -jo hočem tu na kratko ipripovedovati.«
»Napili se bomo česa toplega,« mu je segel ZflgralKF t ueseuu;
»Naložite še na (jgenj V kaminu,« je velela Baša služabniko%'J(JJ|\J
« kratksm je nato zopet jasna luč razsvetlila obširno sobo in pred vsakega viteza je postavil služabnik. vSr? pogretega piva. VSi so takoj željno pomočili vanj brke, ko pa so potegnili enkrat in dvakrat, je gospod Nenašinee zopet povzel besedo in govoril, kakor bi voz ropotal:
»Mati mi je na smrtni postelji izročila sestro v varstvo. Halšlta ji Je bilo ime. Nisem imel žene ne otrok, zato sem ljubil to deklico kot punčico v očesu. Bila je dvajset let mlajša od mene in skoraj na rokah sem jo nosiL Smatral sem jo naravnost za svojega otroka. Potem sem šel na vojsko, njo pa Je zajela orda. Ko sem se vrnil, sem tolkel z glavo ob steno. Imetje mi je za časa vpada propadlo, pa sem prodal, kar sem imel, poslednjo konjsko opremo, in odpotoval z Armenci, da bi jo odkupit Našel sem jo v Bahčisaraju. Bila Je pri haremu, ne v haremu, ker Je imela šele dvanajst let. Nikdar ne pozabim trenutka, Halška, ko sem te našel, kako si me poljubovala na oči! Pa kaj! Izkazalo se je, da Je bilo premalo, kar sem pripeljal. Deklica Je bila lepa. Jehu aga, ki Jo Je bil ugrabil, Je zahteval trikrat toliko! Hotel sem še sebe dati povrhu. Tudi to nI pomagalo. Pred mojimi očmi jo Je kupil na trgu TuhaJ-beJ, tisti naš prestavni sovrag, ki jo Je hotel, tri leta držati pri haremu, pozneje pa jo napraviti za svojo ženo. Vračal sem se domov in si ruval lase.
sliši ali pa slišati nočejo. Skozi vse leto in datf, bodisi v lepem ali grd$m vremenu, vozijo vozniki težko naložene tovorne vozove lesa in drugih predmetov na postajo, kako trpinčenje za živino na tej cesti in tudi muka za ljudi. Kaj naj rečemo o tem klancu v hudi zimi, ko vse pomrzne, kar je še bolj nevarno za živino in ljudi. Skrajni čas je že, da se ta srednjeveški klanec enkrat uredi. — Naša šola tudi kriči po novi stavbi. Otrok je vsako leto več, prostorov pa manjka. Letos smo dobiti zaradi prevelikega števila otrok še en nov razred, tako da imamo 6 razrednico s 4 paralelami, z drugimi besedami: 10 učnih moči. Nekaj posebnega na tej šoli je to, da imamo' 9 učiteljic, pa samo enega učitelja v osebi šol. upravitelja. Ze več ko deset let prosimo bodisi krajevni šolski odbor bodisi županstvo, župnj urad in dr,. da bi višja šolska oblast nastavila vsaj še eno moško učrio moč na šoli, ako ne več, toda vse zastonj, samo ženske učne moči nam rinejo na to ubogo. šolo. Letos smo pričakovali, da dobimo učitelja za novi razred, a glei čudo, zopet je učiteljica imenovana. Za disciplino v višjih razredih potrebujemo nujno moško učno moč, ki bo poučevala dečke tudi v kmetijstvu. Zato še enkrat javno prosimo višjo šolsko oblast, dajte nam vendar vsaj še enega učitelja, t. j, moško učno moč.
Dolenjske Benetke. Za desetletno delo našega g. župnika med nami se nismo nič javno pokazali Naj bi pa duhovnih darov bilo čim več. — Država je odlikovala z redom Jugoslovanske krone V. stopnje med drugimi tudi našega g. dekana Franca Goloba, ter našega župana g. Jožeta Likarja. Obema odlikovancema iskreno čestitamo tudi farani in občani. — Po večno plačilo k Bogu je odšla Marija Šleh iz Malenc. Večni miri Ostalim pa božje tolažbe.
Studenec pri Sevnici. Oni četrtek je gorelo na Gornjih Impoljah pri Martinu Kovaču. Zgorel mu je pod, kašča in kozolec. — Kljub lepim nadam, da bomo dobili nekaj dinarjev za sadje, kaže, da smo se varali. Vse kaže, da bo grlo. mokro, žep pa suh.
Št. Andraž pri Velenja. Četudi smo se bali, da bo letos primanjkovalo krme za živino, ker je otava od začetka zelo slabo kazala, ji je dež v zadnjih dneh še vendar toliko pomogel, da se je začela naglo popravljati v rasti. Zato pa je letos, košnia otave tudi nekoliko kasneje, kakor druga leta. Še s sefieno koSrijo'so 8e nekateri .hvalili. Sicer pa so mnogi gospodarji
Po poti sem izvedel, da v nekem primorskem alusu (vasici) biva neka Tuhaj-bejeva žena z njegovim ljubljenim malim- sinom Azijo. Tuhaj-beJ si ie držal po vseh mestih in mnogih vaseh žene, da bi imel povsod počitek pod lastno streho.-Ko sem Jaz izvedel za tega sinka, sem si mislil, da mi kaže Bog zadnji način, kako bi rešil Halško. Takoj Bem sklenil ugrabiti tega Azijo in ga potem zamenjati za mojo deklico. Toda sam nisem mogel tega storiti. Treba je bilo na Ukrajini ali na Divjih poljanah sklicati četo, kar ni bilo lahko, ker je bilo prvič ime Tuhaj-beja strašno v vesj Rusiji, drugič pa, ker je on pomagal kozaštvu proti nam. Vendar pa se vlači po stepah ne malo molojcev,«7 ki gledajo samo na svojo korist in so sa plen pripravljeni iti povsod. Teh sem zbral.znatno krdelo. Kaj smo prestali, dokler niso čajke. splavale na morje, tega jezik ae dopove, ker se nam je bilo treba skrivati tudi pred kozaškim starešinstvom. Toda Bog nas je blagoslovil. Azijo s«m ugrabil in z njim znamenit plen. Pogon nas ni dognal in dospeli smo srečno na Divje poljane, odkoder sem hotel hiteti v Kamenec, da bi se takoj začel dogovarjati, posredovali pa bi tamošnji trgovci.
Razdelil sem ves plen med molojce, sebi sem pustil samo Tuhajevega otroka. In ker sem tako pošteno in darežljivo postopal z ljudmi, ker sem poprej z njimi doživel toliko prigod, ker sem z njimi vred umiral gladu in svojo glavo Izpostavljal zanje, sem bil uverjen, da bi vsak izmed njih zame v ogenj skočil, da sem si njih srca sa vedno pridobil.
V kratkem sem se moral za to bridko po-koriti!
NI ml prišlo na misel, da oni lastne ataman« na kose trgajo, da si razdele njihov delež na plenu, pozabil sem, da ti ljudje ne poznajo zvestobe, poštenosti, hvaležnosti, da so brez vesti...
« Tako so se nazivali kotaki.
Blagovno zadružništvo
Ziirars^čvo je tista oblika •adeOTaaa. ki u aa^baž: ?:*rrč*-» bks areSarba «rei=» »ed Ekerafcstjtno-ia-fridaalisiičsim a k gicktrrao-beip* nškia oorm tfri^nfr.« gaspodarsiua ndejsivo-rm Zato M povsod. k«r odkimaš**? prvo m irago gospodar*ko obHk-a. pasebes pi«ad»-rek daje zadrsžuštT«. ki Biq z rvorisica otefaM lastno* a gospodarske svobode 'radirk »če ia svehan načel? aedseboine gospodarske panači ia odriraosti po priTcss. zadružnem ia£tk: >rtt za enega, edea za
V Sloveniji ae ie aočao razvilo ia ukc~ reeasilo kred:»o zadružništva. ki je s trojimi tiev2simi hranil« tram: ia pasojSaicaai reslo zlasti našega kmeta iz rak oderuhov ia ano-go gospodarski ia kulturnik dobrin ustvarilo po Ao-renski zemlji Ta panoga zadružništva je po načina svojega poslovanja is po načela nsUaoriiejja Raifieisena ased najeaosiavnej-iiaai oblikami zadružnega oieistroTaiija: zato nš čadaa. da se je pri aas — posebno po kae-tik — skoro izključno oveljavila. Mnogo man; so ae razrije droge panoge zadružništva, naj-■aaoj pa M^im zadružništvo, ki jc med vsemi aajbot zamotana in todi najbolj riskaat-mo. Vendar je treba tudi to stvar zadr. ndej-stvovanja razviti ia razkriti; z njim v zvezi bo napredovalo tudi produktivno zadružništvo, ki je neobhodna osnova za tehniški 'napredek slovenskega kmetijstva.
Vprašanje blagovnega zadružništva z ■reditrijo poslovni central je zelo
pereče
adaati izza svetovne krize, ki jc — kakor navaja dr. J. Lavrič v svojca referata »Naie
$aeli aaaea skrčiti širrito ririae, ker so se bali. d« bi »ia »a poalad ae raaajkovalo tne. .tak« ca je seda; ouviaa košeja pokazala, bo t» strai aanikje nevpravič-ea. Maojj bo nadomestila todi paša. ki dobro poganja ia bs »rajala, ako bo Treme agodan. lakko pozno r fese«. Pa tadi ajda je lepo cvetela ia Baši čebelarji so z zadovoljstvom prisluškovali sušenj« čebel po cvetoči ajivak. ki so jia obetale. da bodo v jeseai vendarle aekaj a»točili.
_ .	L"ri je vrli kmečki ro*p:>dar Aatea
anzaj. Sava ajegoveaa spoaiaa ia mir ajt-,<»•«! — * Bedel j« 5. septembra je biio » »iMa deklet aaaovo sprejeti v Marijino rfrurbo — Obiskal aas je izseljenski dobovai ~ U »edeljo 24. septembra poraMi 5. Ludvika Paša. da aaa predava •b* popoldne e v.iafk kmečki TpraUajik. rnčaktjeao veliko udeležbo.
—o
k« saao mislili, žita ia sadja fejec kot as pričakovali. - Bog daj ljubi
w	i« P°P™vljal električni vod
Jtf' pP-J " Metlife. je p«JH „ tU in H	""" NaJ počiva v auni! — Letos
Tako je odločil
•bonski ««».- Metlika-okolica. Viaarska zn-w	za trgatev. Pred nekaj
•5*-1*	doblU dT> »OI« »oda. katerik
2«k dm čez ,00 kL Sedaj iua v kleri k.71 S^if^f	doi>", P* ^ * kratkea hi-
prefe na elektrioii popoa. Zadruea ■e leno rnznja n si pridobiva vedno norik od-je »di mitično obrodilo, l ^	~ tako polne. <U
i**1 teio- P« kaj. kop. ™ -	-frn'k Pijejo
T . Lokv« „ ^ nstaaoiOa sadjarsko po-
w	K	* Pomočjo baaike
^rare sodobno ,ai,l„ico. To bi toopasaemaaj. »redno tadi za drage vasi.	J
kaetž^tvo in rretovno gospodarstvo. — po-tissila ceae kmetijskim proizTadM. zlaati ži-rau. dilei pod ceoc mdnatrijskia produktov, ki :>a kart mora knpovaa Sutatičm podatki kažešo, da jc bila razlika v cenah po priaer-iavi z Vekan !9» {= t«H. L 1932 56 : 66, l 1933 57 : 70. L 19M 55 . 67 itd Toda U tte-vOkc (Bradaej niso ločne, ker to obojne ceoc n" - aa debelo, doba kaei pridelke prodaja po ceni na debelo (en grosj. ki j« nizka ia s« gibitto aeajara — zlasti navzdol —. kapa« pa mdostrnske ia drage potrebščine po aa droim fes detaii) ceat. ki ie mnogo viija od ea fro* ceae ia rarmeroma i^aljeaa.
Zato so prej navedene razlike za toiiko ni*, kolikor rasla žijo vsi obl ki blago posre-dstjo. Z oziram na to bi bil in mora biti glavni samca blagovnega kart ladratništva ravno 1. v čia večji izravnavi cea med kmetij-skiai in zada*tri;<kosi pridelki: Z v kontroli ia izboijiaajs kakovosti obeh vrst proizvodov, tako kmetijskih z ozirom aa zahteve trga, kakor mcbutriski z oziroca na zahteve kmetii-skega gospodarstva, koočao pa tadi X v asmerjaaja naie kmet prodnkc^e z ozirom aa potrebe dooaače, pa tadi iaotzeaske po-lahjt.
Vpraiajmo s*, ali jc pri izravnavi cea možno doreči tolikiac nspehe. da bi bila ž« samo z ozirom na to atemeljeaa zahteva po blagovnem zadražniitva. Nekateri narodni gospodarstveniki to zanikajo, z atemehitviio, da nrejeoo zadružno poslovanje nima nič manjših režijski stroikov kakor trgovec, ampak celo večje ia da je zato pričakovati U majbaega ali pa splofa nobenega ačinka s ozirom aa cene. Poleg tega poudarjajo nediscipiiairaaoct zadružnikov, ki knpajej o pri zadrugah le aekaj predmetov, zlasti taktei, pri katerih ni raslnžka. Če bi šlo zgoii z* ceoc. bi bilo to »tališče zares npoštevaaja vredno, vendar je treba takoj dodati, da ima vsaka blagovna zadruga v svojca področja veliko nalogo ia tudi možnost da ceae rigala a ia s tca vsaj posredno koristi ae k člnastvu, marveč celotnemu p.ebivalstva.
Draga nič manj pomembna stvar, ki j« »or« aspeiau reševati b organizirano bla-
novi GROBOVI
B Kadar pa iartaa keaa Ud... V Mo-kroooga je xa vedno utismia oči posastnica Aaa Lindič roj. DolenSek. - V Sožtanju je «UU v večnost soproga Sol. upravitelja v p. Marija Smolnikar roj. Veniioikar. — V Ma-rflwm m> djali v grob soprogo ŠoL sluge v P- Bo«lijo Homer roj. Lepej. - V Celjn so »premili k večnemu počitka M in ko Trampai roj. Gauter. - Vrhniki je mirno v Go-spodu zasp.1, Uanja Hodnik roj. Roiman. _ ba pokopališču v Vojnikn ao diaii v ^rob mtnik. Ivm, Svetca. - V Celju je umri davčn, u^ Jože Gerkman. _ V Velikih 2M& m Goriškem je aa veke tatUail oči P««fmk ia gostilničar Josip Vrtov«, _ V Ljubicam so umrli: optik Frane P. Zaj«, mM bi^a mini?tra in v*,*. p^T GoesVj »fania Gosar, soproga orol n,r. v p. Lin,
uSL L t* IL Stanislav Paloae,
C^a?	,rrwski ž«P«>ik g. Janko
Cegnar. haj počivajo v miru!
Bogrtinb
najbolj« Ia najlepže opremljeni Dabožni mesečnik v naii driavi Ima Tedao lep« slike v bakro. tisku. Pilite, da ga Vam pošljejo na ogled, NasJor: »Bogoljub« Ljubi jasa, Jogoelov. tiskarna. ,
govoo zadružništvo, j« pa velik vpliv taklaS zadrug aa kakovost blaga, bodisi kmetovi potrebščin, bodi« ajegovih pridelkov. Kmt. tiskih blagovnih zadrug si nt predstavljeno kot navadni podeželski •štacun« ali »grajz-Larij«, ki sc bavijo z drobno špeceri^o. stirrtj kot ačiskovite posredovalke za rs« pretW ta, ki ji kmet v	gospodarstva (vkljač.
ao seveda gospodinjstvu) potrebuje in za va pridelka, ki ji kart v svojca gotpodantn proizvaja. Vendar leži glavni i osnovni p» men tega zadružništva — v nasproti« z n* vadnia t zv. koašmarnim — v patredovaji nakupa ia prodaji) glavni kmeti.iko-go»p> darski predmetov, kakor *o a. pr. prodaj« sadja, krompirja, fižola, živiae. prašičev iti, ia nakap a. pr.: scaeoja, gaojil. galice, mi ai krmil, cementa itd.
V teaa je jedro kmet blagovnega zadroi-aištva ia v tca ima svoj veliki poaes ia asi-seL Iz tega posredovanja pa nujno sledi prevažaš še nadaljnja naloga tega zadružništvu da namreč, varajoč koristi svojega člaaitn, skrbi za kvalitetno blago, ki ga kmet potre-ije (a. pr. pri gnojili odstotke, pri seataji aa pr. dobro kaljivost, pravo mešanico itd.) m od katerega odiičae kakovosti jc v veliki aeri odvisen uspeh Inetovaaja: aa drugi strani pt z načrtnim delom pri VttOTČ t T idjn kmetijski pridelkov vpliva na kakovost teh pridelkov ia tako dviga kvalitetno produkcijsko itasj« šega kmetijstva.
Nc aazadajc je dobro razvito ia močao ustaljeno blagovno kmetijsko zadružništvo odi usmerjevalec kmetijske produkcije, ki j» a» aaše kmetijstva naprodaj, kateri nravnira smotrno pridelovanj« eai ia takšni kalt«, ki v dani razmerah
Vse tc tišm nalog« uvide varno vsi i« enoglasna j« danes zahteva slovenskega kaets po blagovnem kaitjikia zadružništvu- " tem smo si na jasnem in zato vse, kir j« ^ sedaj povedano, noč« biti dokazovanje, da j« in zakaj je blagovno zadružništvo potrebm marveč hoče I« poudariti bistveno strsa ti vrst« zadružnega udejstvovanja. ki a»i za podlago	■ kar bomo v naslednjem ole
ravnavali	(NadaSevaaie prihod«S2-)
NAZNANILA
n Prosvetna društva v Ajdove« pnr«b * eljo. dne 17. septembra prosvetai tat« *. reaberškejra okrožJaTrdruže« r M««0?10.!^? Gaidovčevega doma. Ob 6 badaiea. ob.'"^" aa » sprejem zostov. ob 9 sv. aaša lj»WJ»?
a Prosvetna društva v Ajdove« pn^"
nedeljo, dne 17. septembra prosvetai tabor 1 okroijaT»iružea z rep, doma. Ob 6 b-daic«. ob tnW* aa 0 sprejem gostot, ob 9 sv. »iJl»K skega knezoškoladr. Rožaaa«. ob 10 «« spominske plošče, nato Magoslorilev čevep, doma. Ob 2 popoldae t«4ov.da. »«^ ljudska Teselka. boga« srečolov iti ' ' vabimo!	_ .. ij.
»e bo 15. oktobra pričel šestmesečni k»e°i» d ! gospodinjski tečaj Učeake. ki i<"lc ^ pri j to šolo. aaj »e prilase do JO. -"P'«nbrS P vodstva šole v 2irek
V	NA1NOVE1SIH ,V£ORCIH
V	NA1VEČII»IZBIRI
V	NAlBOLlft KAKOVOSTI IN PO NAlNlŽlIH CENAH
STALNO
NA1VEČ1A DOMAČA TR60VSKA HIJA V 1U60SLAVHI! VZORCI IN CENIK ZASTONJ

Maše škodljive rastline
K Ravnicam, o katerih smo zateii govoriti, ko ■mo opieali kislico, spadajo tudi rami dresa i, hot n. pr. njivski dresen, elakasti d resen, fgoči d resen, navadni dresen, ptičji dresen, kaiji dre-sen, o katerih hočemo govoriti danes.
Pomudimo se najprej pri igočem dresnu, ki mu pravijo tudi drdres ali drnoselj. Žgoči dresen je enoletno ieli&če, ki raste rado po močvirju, v vlažnih jarkih in mlakužah. Njegovi listi eo strupeni in vse njegovi deli žgočega okusa, zaradi tesar mu pravijo žgoči dresen. Ce ga iivina za-užije, dobi krvavo močo in drisko.
Njivski dresen ali drnoselj, drdres, redesen, nrdeselj ima svoje ime, ker je po aunanji obliki podoben slaku. Je do 1 m dolg, listi pa so, kot pri slaku, pfiičasti. V grozdih zbrani cveti sede > pazduhah listov.
Najdemo ga med žitom, kjer ovija žitne bili In povzroča često poležavanje iita. Pa tudi med drugimi rastlinaiui nastopa, jih ovija, motava in Vele v Čudno goščavo.
Skrbeti je za čisto setev.
Podproee aH tttsl^eC. tbdi-ftoljuvec, svinja ska muljava, trdina, norava, pMfniaa, pogača, ra-kovica, svinjska kaSa, svinjske pogače, vrbica, iabja solata, eo znana imena za prav tako znano rastlino, ki ima nizko, ležečo steblo, s katerim prepreza in prerašča pota, dvorišča in obdelano zemljo. Listi «o kratkopecljavi, jajčasti, celorobi. iV njihovih pazduhah sede drobni, zeleni cveti.
Prištevamo ga najnavadnejšim plevelom, ki napravi na obdelani zemlji precej Škode. Zato velja tudi tu skrbno iztrebiti vso okolico hiše, da ti rastlina ne pride na njivo. Tam pa skrbi za Čisto setev, pa tudi skrbno izpulji in izruj vsako rast plevela v začetku, dokler se dobro ne razvije.
Navadni ali breskvolistni dresen ima do en meter visoko, rdeče nadahnjeno steblo s suliča-etinii listi, ki Imajo večkrat črne pege. Skornjice so cevaete in obdajajo steblo. Plodiči so črni, srčasti in na beh straneh stisnjeni.
Raste po obdelanem svetu in je močno razširjen. Cesto ga najdemo med deteljo in travami. Odstraniš ga kot njivski dresen.
Kačji dresen ali koren, tudi gadjl koren, kačja korenina, MHčnjak, sklepnik, je do en meter visoka rastlina, ki nosi na koncu stebla klas belordečih cvetov. Listi so valoviti. Globoko v zemlji teži kot kača zavita korenlka, ki je na prerezu bledordeča.
Ker posušeni listi razpadajo v prah, je za hrano iivini brez pomena. Pač pa ga uporabljamo Prav tako kot ptičji dresen v zdravilstvu, zlasti domačem. Veebuje namreč precej čreslovine m Škroba. Posebno pride v pofitev pri driski in krvavenju v črevesju.
.. Iz družine metlik ali inetel, h katerim spadajo tudi pesa. špinače. in druge sorodne vrtne lastiine, hočemo opisati nekatere, ki nastopajo kot nadležni pleveli.	, . .
Med vsemi tega rodu je najnavadnejša bela Metlika ali metla, beli kozji rep ali pasje ze-ki je znana kot njivska pleveL Imenuje se metlika ali metla, ker se zdi, kot bi izmed niz-iega zelenja Štrlele metle v zrak.
Bela metlika je do 1 m visoko zeliSče, z močno koreniko v zemlji, 'z robatim, golim, zelenim ali belkastordečim steblom, na katerem Mrle vele kviSku. Listi so premenjalni, pa zelo
nestalne oblike. Dočim so spodnji jajčasti, celorobi, nepravilno na Štiri ogle nategnjeni, so drugod nazobčani, včasih spredaj topi, včasih pri-ostreni; višje stoječi listi so suličasti, celorobi in enostransko zategnjeni. Vse zelišče je posuto z nekim belim prahom.	i
Živina ga rada žre in v vojnem času so tudi ljudje pripravljali iz njega hrano-
Najdemo ga' povsod, kjer je v zemlji veliko hranilnih snovi. Je pa zelo nadležen plevel, zato ga je treba z njiv odpraviti. NajeostavnejSi način Je, spomladi pobrati vso metliko, ki je prerasla nizko rast. Posebno rada 6e naseli med krompirjem.
Slično je ravnati z zeleno metlo ali metliko, z mnogosemensko metlo ali mnogosemenskim kozjim repom, ki raste na obdelani, pa tudi na pusti zemleji.
Od pravkar opisane meti? se razlikuje slednja po tem, da je precej nižja, ima steblo golo, nepravilno robato in ob vejah nekoliko odebelie-no. Najlažje jo odpraviš, če izrujeS vsako, ko io ugledaš.	■ < t
Neprava metla ali nepravi kozji rep raste Ob plotovih, ob mejah in po grobljah. Steblo ima zeleno pa tudi močno vejnato. Listi so peci jati, srčasti, priostreni. Spodnji so celi ali včasih krpasti.	, ,,
Tudi siva metla je nadležen plevel, ki se ga je treba z vsemi sredstvi otepati. Prav tako trpežni ali smrdljivi kozji rep, ki ga prištevamo vrtnim pa tudi poljskim plevelom. Ima velike trikotne, puščičaste celorobe, valovite, plitvo nazob-čtiDe liste.
Po plodovih metlikam slične so lobode ali lebode, med katere spada vrtna loboda, ki jo goje tudi po vrtovih, zaradi zelenja, ki ga uporabljajo za Spinačo. Prav neprijeten gost je ta rastlina med okopavirtami, ki jih hitro preraste. Da se je znebiš, je treba rastlino odstraniti s koreninami, nikakor pa ni dovolj zasuti jo, ker se prerine skozi zemljo.
Njej podobna je navadna loboda, ki je po nagih njivah prav navaden plevel. Da se io znebiš, ravnaj kot smo povedali pri vrtni lobodi.
Strupene in užitne gobe
Zanesljivih znakov za takSnO razlikovanje nil Popolnoma napačen (že skoraj 2000 et star) je nauk, da je strupena vsaka goba, ki prerezana ali pretrgana počrni ali pomodri; nadalje vsaka goba, ki izceja mleko (sok) in tudi vsaka goba, ki med kuhanjem ali proženjem počrni »rebrno žlico ali čebulo. Edino pri eni skupini gob (golobice, lat russulae) je zanesljivo, da so u^lne vse ki so surove sladkega okusa, dočim so strupene ali vsaj neužitne vse golobice, ki surove naje-ziku zapečejo ali zagrenijo. Brez skrbi prežve-čimo košček vsake gobe. nato pa izpliujejmo. Pn vseh gobah velja splošno načelo: strupene sumljive ali vsaj neužitne so vse gobe, ki so slabega, zoprnega omotnega in grenkega okusa ali neprijetnega duha. Izjemo pa de a najnevarnejša, stru-penjača strupeni kukmak (lat. amanita phalloi-des), ki ni prav slabega duha in okusa (okus po surovem krompirju), a ie smrtno nevarna. >Trg. liste.
Vzhodni dan v Stični
Dne 17. septembra, na praznik Žalostne Mater« bolje, ae bo vršil v Stični »Vzhodni dan«, poeve-če n molitvi in delu za krščanski Vzhod, posebej pal za katoličane, naseljene med drugoverci v naši! državi. Ob tej priliki ee bo vršil v Stični shod veehi dekliških Marijinih družb iz dekanije Šmarje.
Spored:
Ob JO dopoldne sv. maša * ljudskim petjem. Med sv. mate bo pridigaj o krščanskem Vzhodu in cerkveni edinosti g. predsednik Apoetolstra «v« Cirila in Metoda univ. prof. dr. Andrej Snoj.
Po «v. maši bo v dvorani skioptično predava« nje o češčenju Matere božje na krščanekeip Vzhodu«
Popoldne ob pol 2 v cerkvi »v. rožni venec« Ob 2 bo cerkveni govor g. župnika Kogovška: »Marija — mati cerkvene edinosti«. Po govoru moKtve za cerkveno edincet iz knjižic, ki jih je izdalo Apostole t vo sv. Cirila in Metoda in pete litanije Matere božje z blagoslovom. Po litanijah bo zborovanje na dvorišču, kjer nam bo g. msgr. Viktor Za-krajšek, kapilularni vikar skopljanske škofije, govoril o niši diaspori, to ie o katoličanih, *»«« slovenskih dekletih, razkropljenih po naši državi med drugoverci, in o teto, kaj smo dolžni storiti,' da' se naši ljudje versko in nravno ne izgube.
Po zborovanju na prostem se bo po možnosti ponovilo skiojrtično predavanje o češčenju Mater® božje na krščanskem Vzhodu v dvorani za tiste, ki bi se ga ne mogli udeležiti dopoldne.
Vsa dekleta — Članice Marijinih družb — Atst prav lepo povabljene, da ee velevažnega shoda gotovo udeležite, Če bo lepo vrem, tudi z družbenimi, zastavami, ter že dopoldne prihitite na božjo Pot k Žalostni Materi božiji v Stično. Poskrbljeno bo« da boste lahko po nizki ceni dobile mrzel prigrizek. Shod «e ho vršil ob vsakem vremenu.
Posebej vabimo vse prečistite gg vaditelj« Marijinih družb, da se Vzhodnega dne v Stični gotovo tudi osebno udeleže. Po popoldanskem zborovanju bomo imeli gg. duhovniki poseben razgovoz! o podrobnem delu za ACM in aiasporo.
Škofijsko vodstvo	'
Aposfolstra sv. Cirila i« Metoda ) za ljubljansko škoiijo.
Slovenski dem
JB HA8 CENENI POPOLDNEVNIR, KI O« SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA« HO IZHAJA VSAK DELAVNIK OB H IM STANE MESEČNO SAMO IS DINARJEV. Zil ONEGA, KI 81 NE MOKB NAROČITI »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO SADOB1ESTILO. PISITB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, RAJ VAM POftUB NEKAJ ŠTEVILK LISTA HA OGLED.
DROBTINE
450-letniea krompirja. Letos je 450 let, odkar pozna Evropa kruh malih — krompir. Leta 1586 so ga prinesli s seboj iz Južno-ameriške države Peru, ali angleški raziskovalci ali pa španski dominikanci. Dolgo se krompir v Evropi ni mogel udomačiti. Se v 18. stoletju so se francoski kmetje dobesedno puntali proti hudičevemu jabolku, kakor so krompir imenovali. Rajši so trpeli v suhih letih lakoto. Sele ministru Parman-tieru se je posrečilo udomačiti ga. Nekoč se je pojavil v Parizu s šopom drobnih krompirčkov v gumbnici in s svojo kričečo reklamo prepričal kralja o koristnosti zemeljskega jabolka. Ob smrti je izjavil, da je bila zmaga krompirja v Evropi njegova največja zmaga. Danes ga pozna in ceni sleherni evropski dom.
Nekaj za naš ienski svet. Glicerin ima lastnost, da se liavzame duha cvetk, ki jih namočiš v njem. Ce imaš cvetke namočene nekaj dni in izvleček precediš, imaš dober domač parfum. — Perilo lepo pobelimo z vodo, kateri smo primešali plavila, dve žlici močnega špirita in dve žlici svetlega terpentinovega olja. — Terpentinovo olje v vodi beli porumenelo perilo. — Kani v olje nekaj zrn soli in ne bo postalo žarko. — Stekla nikar ne umivaj na soncu, ker postane hrapavo in megleno. — še nekaj za one, ki ne prenesejo avtovožnje: Pred vožnjo pomoči ruto v rum ali francosko žganje in položi na trebuh, pa boš vožnjo dobro prestala.
ZA DOBRO VOLJO
Pozvonilo je na vratih in gospa je odprla, zunaj pa zagledali mladega človeka z aktovko v roki. »Trenutek samo.< je hitel agent, ko je hotela gospa zapreti. »Jaz nisem noben zavarovalni agent, niti vam ne nameravam prodati kakih toaletnih predmetov, ali morda nogavice, niti kuhinjskih potrebščin, ali celo knjige, ne, kaj še.<
Vrata so se nekoliko več odprla: »Tudi nisem zastopnik kake tvrdke s šivalnimi stroji, ne prodajam gramofonov, in ne mislite, da vam mislim ponuditi v nakup radio aparat.«
Vrat« so se še bolj odprla. »Ne pobiram nobenih zastarelih plačilnih obrokov, tudi ne hodim s nabiralno polo v dobrodelne namene, ker moram pač sam gledati, kako se bom preživel.«
Gospa je odprla vrata na sfežaj. »Tudi vas ne nameravam pregovoriti za vstop v kako politično skupino ali strokovno organizacijo.«
»Ja, kaj pa potem prav za prav hočete?« jo vzrašala gospa.
»A — bm — ja, — vidim, da se zanimate za mojo stvar, morda imate kako fotografijo za povečanje?«
•
Igralec pikola neke mnogoštevilne godbe je vedno godrnjal iti, da je vedno nesrečen in zapostavljen. Nekega dneje godba igrala pred mogočnim indijskim maharadžem, kateremu je izvajanje tako ugajalo, da je ukazal vse godbene instrumente napolniti z zlatom.
»No, ali nimam prav, spet cen zadnji, ker j« mol inštrument najmanjši.« Godbeniki «o denar razsipali in nesmiselno zapravljali, poledica tega pa |e bila, da »o ob naslednjem nastopu zelo slabo igrali.
i Maharadža se je straino razjezil ter svojim služabnikom ukazal, da godbenikom stlačijo inštrumente skozi goltance.
. »Spet sem jaz tisti nesrečnež.« je tarnal piko-Iist, kajti moi inštrument je edini, ki se bo res dal •praviti po grlu.«
•
Učitelj je poklical predse Čarnarico ter ji predbacival, da njenega sina že dalj časa ni bilo v šolo.
. Cavnarica: »Fant je star nad trinajst let in jaz mislim, da je dosti dolgo hlače trgal po solskih klopeh.<
Učitelj: »Kaj, zadosti dolgo? Jaz sem se učil vse do 22. leta.t
Čavnarica je premerila učitelja od nog do
f'a„TeL.'J? r lako', S°sP°d užiteli. nekateri smo bolj trde glave kot drugi.<
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor volja <a enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščino ali prodajajo svojo pridelka ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.
PristojMaa za male oglate te platoje aaprej.
Sadno stiskalnic« prodam. Ogrtn Albin, Pristava J2. Mengeš.	Hlapca zrn vsa kmečka dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Clmerman Martin. Studenec it 4, p. D. M. v Polju.
Kupim In takoj plačam hranilne vloge članic Zadružne zveze. Ponudbe z zahtevkom na upravo »Domoljuba« pod »Za gotovino«.	
	Pastirja šole prostega, iščem. Plača 100 din mesečno. Laverca St 1 prt Ljubljani.
Zobni ordinacija dentist-tehn Hertc Ludvik, Kuršlnci 34 pri Mali Nedelji. Izvršuje vsa zobozdravnlška tn zobotehnična dela po zmernih cenah. Informacije daje brezplačno.	
	Hiše in hlev v dobrem stanju prodam ali zamenjam za kakšno zemljo. Vodnikova ccsta 10T.
	14-17 letni pastir se sprejme. Narobs, Dalna vas S, p. Laverca.
Osem lepih prašičkov sedem tednov starih. Ima naprodaj Vehovec Miha, Voklo št 68. pri Kranju.	
	Pekovskega pomočnika mlajšega, ki bi razna-šal tUdI kruh. In vajenca sprejme takoj pekarna Nlk, Gori če, p. Golnik.
Figo za žganjekuho po znižani ceni sopet na zalogi. Fran Pogačnik, Ljubljana, Teševa (Dunajska) cesta <t. sa.	
	Hiša In sadni vrt s« proda za 25.000 din. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 14777.
Dekle ali fanta sprejme takoj za pašo živine in pomoč na kmetij! Frano Vldlc, Bled 6«.	
	Stružnico (Drehbank), Se skoraj novo, In kamenlt oklep za vodnjak po ugodni ceni prodam. Valentin Sltbar, Domžale, Ljubljanska 1».
Moške obleke perilo ln vsa oblačila po priznano nizkih cenah si nabavit« pri Preskerju - Sv. Petra cesta 14. Ljubljana.	
	Ne zamudite! Za majhen denar Je naprodaj več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov ln ogromno število vsakovrstnih drugih predmetov samo prt »Promet«, naspr. Krt-žanske cerkve.
Usnje domačega Izdelka nudi naj ugodneje obrtnikom ln kmetovalcem LAVRIO, usnjarna — St. Vid pri Stični.	
Kmetje! Vala stanovska organizacija J« Kmečka zveza!	
Nallepft darilo!
Barometer zastonj]
Krasno izdelan velik 13X16 cm, kaže vreme 24 ur* n"PTei. 1'atentiraa,
pošlje proti povračilu str^ Škov Din 5"- v znamkah Barometer Ljublj»n, j
poštni predal 18. Nešteto zahvalnih pi«®!
V natrpan avtobus j« stopila močno raesi ženska. Mali Francek j« pocukal mamo: »Maou. ali je to'tudi dama?«	*
»Pat, molči, seveda je,« ga je mirila mati Fantik pa je glasno nadaljeval: »Saj sem m pravkar slišal ko »te rekli napram očetu,, kaa pa se ta meh pelje.«
Natrabae spomenike
ti starega pokopališča Sv Krištofa (ter novo spomenik«) m nizki eenl dobito dokler trajn zaloga pri kamnoseku RUHOVM FMNJO pokopališč« 8v. Kril, Ljubljaaa,'
Okajen čičfirič se j« primajal iz kavarna tu ustavil talcat in aedel vanj.
»Kam pa, gospod?« jo vprašal šofer.
»Kam — bik. Kolika časa — hik — pa tte •* bik — ž« šofer?«
»Šestnajst let.«
»Šestnajst let — hik —, pa m« še vprašat« ■» hik — kam?«
»Gospod, jaz vendar vozim stotin« gospodar naokoli, a vtak gre drugaml«
»Pa !« — hik — men« tja peljite.«
Najboljše sredstvo proti
Črni gaber kupim
za takoj ali i. p„8ek po,imL Plačilo takoj ud, pred posekom. Ponudbe je potrebno poslati takoj ua upravo »Domoljuba« pod številko 10392
Nešteto prlsnanj od babic in mater, mazilo čudovito ugodno in hitro deluj« pri k M«tswa> rsaak/ ip iMhs* tsrtfc. up t
Dobi so v lekarnah in drogerljah. Glavna zaloga lekarna
j 8»r. O »um, Št. Vid nad Uubijano
Gonj« proti ovratnikom in ovratnicam j« u«
čel neki italijanski profesor, ki pravi, da so »vrstniki in kravate zoprna francoska moda, ki itali-janskemu duhu nič ne odgovarjajo. V duhu italijanskega izročila je »prof.t vrat brez komata«.
Not retUtai praick ~~~
»REDIN« za pražičs. ~ Vsak kmetovalec si lahke hitro ln s malimi otroški zredi svojo prašiče. Zado-	..
•tujo ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stan« t zav.b dia, po pošti 12 din, 8 ar. po pošti 24 din, « zav. P« pošti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem.
Mošfova esenca AHostin
Z našo umetno esenco Mostio «1 lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno. obstojno In zdravo domačo pijačo. Cens t stekl. za 150 litrov dio 20--,	J ... .
po pošti din 85--, 2 steklenici po poŠti din »-J 8 steklenico po pošti din 75 —. Pazite pravi Keaiu, In Mostin se dobi samo s gornjo sliko.
Prodaja drogerija Kan. LJubljana. Židovska **
wsjr*r$
me 88 din za eelo teto, za inozemstvo 60 din — n«»i.. i. T ! "	~—--------,
sprava »Dsmoljnha«. _ 11,1.,i „ ..računa,.), po po8Vh„rm 2.X.,p,,fe,,f\ 0 r 8 <•" 1«< ' • »Domoljuba«, naročnino, Inser.t« » f s «|ak. - Urednik: Joi. K o ji { e k.t-2. ^Sfi^^U^J*;*^ -g***1, 1,<UiMeli: dr-