863. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 30. decembra 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. „!)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh L uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja npravnistvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Leto L |._,rrTTT8r. ^ m i v „ . 'V.* a*.- nmm • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: n Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:i: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. :: Balkanska vojna Mi še odlašamo?* A zakaj? Zakaj neki čakamo? Morebiti še kdo in kje misli,, da sc bode ta balkanska kriza mirno razvozlala? Ali si upa še kdo in kjersibo-di zbrano armado meni nič, tebi nič domov poslati? Srbija odjenjuje! To se pravi, ona je smela cele mesece Avstrijo za nos voditi in je prišla sedaj do spoznanja, da se je zadosti naradovala v čudni veseloigri. In mi pa naj se zadovoljimo s takimi oprostilnimi izjavami, ali pa z »galapose-tom« zanikrnega kralja Petra? Srbija zahteva dvojno mero od tega, kar bi sploh smela in mogla prebaviti. In radi te srbske požrešnosti naj mi odnehamo?! — Kaj bi bila posledica takšnega popuščanja? Balkanski polotok, naša starodavna interesna sfera, bi se nanovo formiral, »Sv. status quo« bi se kratkomalo zavrgel med staro šaro, državice na jugu naše monarhije bi se izpreme-nile v velike, močne in grozeče države: in mi bi dobili v zameno za vse to — nekoliko papirnatih obljub kot odplačilo za izdane stotine milijonov za vojaške svrhe? — Naši smrtni sovražniki nam predbacivajo prestižno politiko; a v resnici krepimo prestiž svojih neprijateljev na znotraj in na zunaj, svoj prestiž pa si dosledno podkupujemo. Kako smešno smo obrzdali afero konzula Prochazke! Na ušesa so si šepetali, da so se baje v Prizrenu in Mitroviči dogodile — strašne in nezaslišane stvari — ko se to razodene, poči gotovo bomba in... Evropa nam bo odobravala naš pohod v Srbijo! Niti navdušenost, niti jeza sta kupčija s slaniki, ki se dado nasoliti! Država, koja več mesecev vzdrži zaušnice, izgubi popolnoma pravico do akcije. Tudi za države velja »Bolgarov« kodeks za dvoboje! In tako životarimo naprej stokajoči pod neznosno težo nervozne naprežnosti in se sami sebe ra^iedamo! — Ta nesrečni mir nas stane več, nego velika vojna. Strašilo brez konca in kraja. Vsa kupčija in trgovina počivata, tovarne odpuščajo delavne moči, cene padajo rapidno. Vojne posledice ne morejo biti bolj občutne za splošno dobrobit, kakor ta razjedajoča kriza! Za nas (t. j. za vojaško stranko! Opomba uredništva) velja le eno geslo: »Naprej in udrl! Mi sl slabimo svoj položaj z vsakim dnevom. Naši nasprotniki se jačijo, naši prijatelji in zavezniki pa začenjajo dvomiti o naši moči in energiji! Ako ne počnemo kmalu z dejanji, potem preide Evropa preko nas na dnevni red!... In kolportirani izrek srbskega ministra postane morebiti resničen: »Za Turčijo — Avstrija!« Opomba uredništva: Pripomniti nam je, da ta spis ni bil konfiseiran, akoravno je izšel na Dunaju, v centru Avstro-ogrske države. Turek na koncu leta 1912. zič, * Danzers Armee-Zeitung. Letnik XVII., štev, 50. Prinašamo ta članek, da se vidi, kako pišejo naši nemški listi. Drobiž z bojišča. Vspeh srbskega topničarja. Neki očividec v bojih pred Drinopoljem poroča o velikem vspehu srbske artilerije, katerega je dosegel topničarski stotnik Lazar La-, sledeče: Okolu nas so pokali merzirji in havbice, ko se nenadoma pojavi pred nami močna turška havbična baterija in otvori peklenski ogenj na naše pozicije. Naša težka baterija je odgovarjala, a ni vspela. Stotnik Lazič je telefonično zaprosil poveljnika divizije, da mu dovoli, da z enim topom poskusi sovražnikovo baterijo. Poveljnik mu odgovori, da je predaleč. Stotnik ga vnovič zaprosi, naj mu dovoli na njegovo odgovornost, nakar je poveljnik ugodil njegovi prošnji. Stotnik Lazič potom zvoka odmeri daljavo 6200 m in prične streljati na turško baterijo. Vsi smo nestrpno čakali, kaj se zgodi. Ta trenotek mi očividci n« bomo nikdar pozabili. Nenadoma smo zapazili, kako po zraku nad turškimi pozicijami frče noge in roke. Kapitan Lazič je s sedmimi streli uničil turško baterijo. Nepopisno navdušenje.se je nas polastilo in stotnik je bil na mestu naša simpatija in naša dika. Poveljnik mu je najprisrčuejše čestital. Čestitali so mu bolgarski in srbski oficirji in vojaki so se mu s solzami v očeh zahvalili, da jih je rešil tega pogubonosnega turškega ognja. Humoristična slika z bojišča. Za časa bitke pri Kumanovu so se dogajali dogodki, ki pričajo, koliko zdravega humorja je v srbski vojski in kako hladnokrven je srbski vojak v najkritičnejšem trenotku. Kroglje so frčale z vseli strani, da je bilo strah in groza. Kar prihiti preko polja zajec. Strašno grmenje ga je spravilo iz njegovega bivališča in ves preplašen je dirjal zdaj desno zdaj levo. Eden izmed srbskih vojakov zapazi pregrešnega zajca in ga ustreli. V tem trenotku je na srbski strani prenehalo pokanje pušk. Turki so streljali dalje, a brez vspeha, ker so bili Srbi na ugodnejših pozicijah. Vojak, ki je ustrelil zajca, se vsede, vrže zajca na krilo in ga prične dreti. Tu prifrči kroglja in zadene zajca ravno v uho. »Tepec! ali ne vidiš, da boš poginil,« zavpije prijatelj vojaku. »Čakaj, da oderem zajca,« odgovori vojak. »Preje boš ti zgubil svojo glavo,« odvrne prijatelj. »Bolje, da zgubim glavo, kakor to imenitno večerjo. Zaželel sem si zajčevine,« zakliče vojak in se zasmeje od srca. In vojak je drl zajca dalje, dokler ni stvari »uredil«, nakar se je vlegel k počitku. Hrabri Avrain. Po bitki pri Kumanovu je vprašal prestolonaslednik Aleksander vojnega poveljnika, kdo se je najbolj odlikoval pri zavzetju Kumanova. Poveljnik je takoj poklical trgovskega pomočnika Avrama Filozofa iz Belgrada, ki je prvi udrl v mesto, ne oziraje se na velike nevarno- liL/CON // ftllKnNSKH k ura im O l) FČHY. J - s G RTV. ' r-n-mrvnvm!*!' .umjictsb Turek: O, Alah, zdaj poglej na me, kako se mi godi — tam v Aziji so vislice — pod njimi Skutari. Pred letom bil sem še močan in strahovit gospod — pred manoj tresel se Balkan in ves krščanski rod. Taljani so šli v Tripolis in so začeli boj — od takrat šlo je vse navskriž -zdaj slabo je z menoj. Albanci so vprli se hoteli so pravic — takrat pa se od vseh strani odzval je bojni klic. Balkanska zveza je prišla . naj vzame jo sam vrag — kjerkoli je marširala je bilo polno zmag. Zdaj zvezane imam roke in zanjko krog vratu — če pojde to tako naprej — bo konec brez miru. Če mi odvzamejo Odrin je desna noga preč — če sc Čataldža razleti — potem ni leve več. V Evropi vendar še sedim čeprav slabo mi gre kje bom sedel čez leto dni -o Alah. kdo to ve. Še vedno čutim pod seboj naš turški Carigrad, če v Londonu potegnejo — zavijejo mi vrat. — O Alah zdaj poglej na me, kako se mi godi — tam v Aziji so vislice — pod njimi Skutari. sti. Prestolonaslednik vpraša Avrama, kaj ga je privedlo k taki hrabrosti. Avram mu odgovori: »Videl sem, da je bilo do sovražnika samo še 200 korakov, če bi se pa hotel umakniti do našega prvega voja, bi potreboval celih 800 korakov. Če bi se pričel umikati, bi bil ravno tako v smrtni nevarnosti, kakor pri Jurišu. In tako sem se odločil za poslednje. Rekel sem sam Pri sebi: 200 korakov je bližje kot 800 in zdirjal sem na sovražnika, ne meneč se za kroglje. ki so frčale okolu mene.« Prestolonaslednik je takoj stisnil hrabremu vojaku 10 cekinov v roke. Strgal je veliki križ Karagjorgjevega reda s svojih prs in ga princi na Avramova prša. Vrh tega je Avratnu sporočil, da se mora takoj po končani vojni zglasiti osebno ori niemu v Belgradu, ^ .... .aT^~3' :ctra..r.-:ar. "»»»g---1— Vojni dogodljaji v Črnigori. V veliki dvorani hotela »Regina« na Dunaju je predaval te dni vojni poročevalec Alfred Langcr, ki se je vrnil s črnogorskega bojišča, o svojih doživljajih in utisih. Opisal je bitke pri Dečiču, Šipčaniku in Skadru in razlagal vojno metodo črnogorske artilerije in veliko hrabrost Črnogorcev. Posebno zanimivo je opisoval preskrbovanje črnogorske armade z živežem. Preskrbovanje so opravljale žene in otroci, ki 'so morali često po štiri dni daleč v najhujšem vremenu k pozicijam. kjer so se nahajali njih možje, očetje ali bratje. Črnogorec ne pozna strahu, nobengea napora. Vojska mu je sveta svest si je svoje zmage kot le kaj. Na to je urednik Langer opisal življenje na - - T n-riaMrai LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Od kod sta bili potem senci, ki sva ju videla? In kremplji, ki so me ščegetali po životu?« »To je samo najina domišljija!« je rekel Luben in vstal. »Zdrava sva in nepoškodovana, to je glavno.« »Da; samo to nesrečno razburjenje.« »Ki nama nudi nov povod, da pospešiva korake proti krčmi!« Kmalu nato sta stopila v krčmo, ki se je zdela bratoma tako zapeljiva, dasi je bila pravzaprav umazana beznica. Toda če je človek razburjen in hudo žejen. Tibo in Luben sta izpraznila vestno svoji dve steklenici: vsak eno — to pač ni bilo preveč. Nato sta poklicala krčmarja, sumljivega dedca, ki ju je bil pozdravil z ožarjenim obrazom -- tako redki so bili gostje v njegovem brlogu. »Dve libri bo,« je rekel možak. »Drago je,« de Luben, »a naposled...« Posegel je v žep. Krčmar je že iztegnil roko. Brat Luben je iskal dolgo časa po svoji halji, in ko je povedal tovarišu, da ne najde ničesar, se je začel obirati brat Tibo. Toda tudi pri njem se ni našel skupni zaklad. »Oropana!« je zamrmral Luben. »Ograbljena!« je zaječal Tibo. a^Moj denarl* je zarenčal krčmar. Meniha sta vstala obadva hkrati in začela po svoji navadi v sličnih okolnostih blagoslavljati na vse roke, umikaje se k vratom. Toda krčmar je bil nedvomno pagan najhujše vrste: namesto da bi sklonil glavo pred blagoslovi, ki sta mu jih delila meniha s toli hvalevredno vnemo, je planil v kot, pograbil metlišče in ga zavihtil v zraku s spretnostjo, ki se je zdela revežema prav slabo znamenje. »Ali se ne bojite tepsti pobožnih menihov?« je kriknil Luben. »Svoj denar hočem imeti!« je zarjul krčmar. »Pomagaj vam Bog vsegamogočni, midva ga nimava!« Preden so bile te besede do dobra izgovorjene. je lopnilo metlišče zamolklo po Lube-novem, nato po Tibojevem hrbtu. Besni krčmar je udrihal kakor blazen. In udrihal je tem bolj, čim bolj sta kričala meniha. Udrihal je toliko časa. da se je metlišče naposled zlomilo; divji krčmar je pograbil služabnika božja in ju poslal s krepko brco v neizrekljivo podhrbtje na sredo ulice, kjer sta obležala vsa zmedena in prestrašena. ne vedoča, kaj se je zgodilo z njima. XLVI. Posledice te aventure. Fanfar in Kokarder sta bila prekoračila mostove in se nastanila v neki krčmi, kjer sta bila gotova dobrega sprejema in sc jima ni bilo bati nikakega zasledovanja — saj je bila krčma redno shajališče rokovnjačev. Tam sta si nemudoma razdelila mošnjo, ki jo je bil Lojola podaril menihoma, in vsebino njunih lastnih mošnjičkov. Plen je bil kraljevski. bi »am poslal Lucifer a§sk daa kakega meniha!« je zamrmral Fanfar in vzdihnil z olajšanim srcem. »Zdaj sva bogata... No, kume. kaj ukreneva najpoprej?« »Najprej bo treba večerjati!« je odgovoril Kokarder, pokazal krčmarju Srebrnjak za šest liver in naročil bogato pojedino. Tako se je zgodila spet enkrat, da je bila hudobija poplačana v osebah obeh rokovnjačev, ki ste se naslajala z bogatim plenom svojega ropa, dočim je bila krščanska čednost najpristnejše sorte osmešena in kaznovana v oropanih in tepenih menihih ... Da, da je že tako na svetu! Po bujnem obedu, ki ju je vendar že enkrat oškodoval za dolgo dobo prisiljenega posta, sta se spogledala kujona s tistim blaženim usmevom, ki bi moral biti prihranjen — ako bi bilo na svetu kaj pravice — samo poštenim ljudem, ki jim vest ne očita ničesar posebnega. »Kdo hudiča, bi bil mislil, da sta fratra tako bogata!« je rekel Fanfar, ki je bil bistrega in opazujočega duha. »Glavo stavim,« je menil Kokarder, »da ima tisti črni dedec svoje prste vmes, kar se tiče tega bogastva...« »Črni dedec? ...« »Da, tisti, ki je prišel z menihom iz hiše V zagati...« »Ana! To bo potemtakem kak bogat gospod. ki ima brata Lubena in brata Tibota v službi za svoje tajne namene?« Kokarder je zmajal z glavo: »Prei uitgne biti kak pop...« > Boji si. A čemu sta mu dva takšna tc- PCa?« • , X , »Ju že rabi za kaj... morebiti za kaj takšnega, kar bi bilo sram storiti ooštenega rokovnjača! ...« 1 ,**, »Kako jnisJiš?* »Kaj vem jaz? ... Ali si slišal dedca?« »Ne; jaz nisem poslušal; gledal sem.« »Jaz sem pa gledal in poslušal.« »Kaj je torej govoril dedec?« »Zabičaval jim je, da naj ne pozabita ničesar; eden izmed njiju pa mu je odgovoril, da bo že prisegel, da je res našel knjige pri tiskarju...« »Pri tiskarju?... Pa ne, na bi bil imel v mislih mojstra Doleta?« »Prav mogoče je. Na vsak način je potrebno, da poročava o tem razgovoru Lantne-ju. Sai veš. kako rad ima tiskarja, in kako je obupan, odkar so aretirali mojstra Doleta ... In ravno ta je obtožen, ako se ne motim, da je tiskal slabe knjige? ...« »Kaj so to neki, slabe knjige? ...« »To naju nič ne briga. Naju briga samo sreča in nesreča tistih dveh, ki so tvegali za naju svoje življenje... Za Manfreda in za Lan-tnčja bi se dal sesekati v klobase ...« »In šele jaz!« »No, in menih je govoril o nekem tiskarju, Čudil bi se. ako ni mislil Doleta.« »Kar takoj se spraviva k Lantneju in povejva mu to ... Glej, Trikot prihaja. On nama bo svetoval.« Res je stopil ta hip kralj argotski v krčmo, prijateljsko namigavaje navzočim. »Trikot!« je zaklical Fanfar, »pojdi pit!« »Katerga purgarja sta pa obrala, falota?< se je zasmejal Trikot. »Saj ni bil purgar,« je odgovoril Kokarder. »A to je postranska reč. Samo da imava s čim palčati, kar bomo zapili.« . _ ... »To so moške besede,« je odgovoril Trikot, sedel h Kokarderju in duškoma izpraznil kozarec, ki mu ga je bil nalil. (Dalk.) .j cetinjskem dvoru in v črnogorskem glavnem mestu in podal pravo sliko kralja Nikite, ki se je 'ob vsaki priliki izkazal pravega očeta svoje ,domovine, ki posebno pazi na to, da ne padejo prevelike žrtve. Predavanje je priredil častniški klub in je bilo vzeto na znanje z velikim ^odobravanjem. Vsi navzoči so čestitali Lan-gerju. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa obnove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke „DA N“ 'Slovenska zemlja. Štajerski učitelj Kranjskemu za novo leto v zadevi gmotnega stanja In družbe sv. Mohorja. Dragi tovariš! Preveč stokaš, preveč jadikuješ, ko te Eseles zapostavlja. Jaz se Ti čudim, da nisi bil na to pripravljen. Moral bi bil poznati naš klerikalizem, moral bi bil poznati vsakokratne zastopnike naše vlade. Moral bi se pa tudi zavedati svojega delovanja. Klerikalizem je grozno grda pošast, ki jo neguje avstrijski birokratizem, ki jo bo pa pri vsem tem pahnilo Tvoje in Tvojih sotrpinov delovanje — v propast. Ti veš, da edina šola bo strmoglavila ono pošast. Zato pa velja ves boj črnuhov edino le šoli. Oni se tudi zavedajo, da bodo kdaj gotovo poraženi; to jih pa ne moti. Zdaj so na vrhuncu svoje slave: imajo moč, in pripravljen bodi na še hujše. Črna vrana je pripravljena na vse: izkljuvala Ti bode oči in se lotila srca. Pri tem čednem opravilu poznaš dobro ljudi, ki drže vrečo. Ne čudi se! Pri vladi gori na Dunaju gre vse križem. Vsak ima slabosti,' tako tudi oni tam gori. Večina gre navadno z vlado in narobe. Blagor temu, ki je v senci večine. In le meni verjemi, da se tej gospodi stokrat slabše godi ko Tebi. Ne, ni lačna! Pa ravno radi tega ker se boji kdaj postati, preobrača take kozolce. Zato pa v svojega zaupnika pri vaši deželni vladi tako sili na farško plat. Mož pa bo dobil 'drugo direktivo, ko hitro bo premagan črni zmaf. To je politika! To je plašč po burji. — Tudi pri nas je že par žrtev. Začela se bo gonja. Smo pa tudi na njo pripravljeni. Tudi pri nas bo kar mrgolelo Slomškarjev, Nobenega tovariša ne bomo zadrževali, čemu?! Le naj bo 'deležen milosti! Kdor ima kopico otrok in vrečo dolgov, naj gre! Če bi se pa tudi vsi vpisali v Slomškarijo, misliš li. da bi to kaj zaostavilo tok časa? Nikakor! Polagoma pojde, pa tembolj gotovo. Dovolj, da je šola tu! Ljudstvo naj bere, magari hruške! Vse naj bere! Čuditi bi se morali le, ako bi za nami šlo. Narava skokov ne pozna! Saj vidiš naše naobražence. Vsakdo je v samega sebe zaljubljen. Nosi v mlin in iz mlina, da sme biti deležen bornih jasli. Pri kozarcu se bistri glava. Porečeš lahko: »kaj pa z Nemci?« Oni so na veliki stopinji, pa je vendar dri njih klerikalizem v cvetju?« Nemški kmet, dragi, je veliko teslo, njegova inteligenca se na tudi ne peha za ideali; zadovoljna je, da je sita in da sme hajlati. Tudi duhovščina je tam drugačna od naše; ona je narodna; pa tudi se ne iboji tako slučajne katastrofe ko naša. Naši je trebuh vse in zaradi njega bije in tolče z vsemi štirimi. Najbolj naroden duhovnik na slov. Šta-)erju za časa volitev: »Mi moramo tako. sicer nas čakajo francoske razmere. Druzega dela ne znamo, ko mašo brati in dobro živeti. Vlada, v slučaju našega razpusta, nas ne sprejme v svoje službe. Rokodelcev pa je med nami malo ali nič. Torej strašimo s hudičem, dokler moremo!« Zdaj morda sprevidiš, zakaj se dreza v nas na vseh koncih in krajih in da se celo Mohorjev odbor peni same togote, ko se domisli francoskih odnošajev. Da, tudi ti možaki brcajo. To brcanje nas mora pustiti hladne, saj smo bili nanj pripravljeni. Boj je boj. Težak boj, posebno ker ne smemo rabiti orožja. Ne smemo ga rabiti, ker če bi ga rabili, bi se še gotovo pristašem zamerili, naša inteligenca bi pa kar oči zavijala: pustimo kmetu vero, pustimo mu njegove svete narodne običaje! Še celo tisto, kar je smel učiti kaplan brez kazni, ne smeš Ti učiti. Le blekni: »Bog je sicer vsemogočen, a vendar ne more si kaj, da bi se tisto, kar se je zgodilo, ne bilo zgodilo«, pa je po Tebi, takoj Te zgrabi Eselesov birič. Torej z našim orožjem ne smemo na dan, zarjavelo pa ne bo. Prišli bodo časi, ko ga bomo smeli rabiti v strah in gro-rfco vseh peklenskih temin. Poprej bo še padlo mnogo žrtev. Ne bojmo se tega, še veseliti se moramo, še-le, ko bo mera polna, se smemo nadejati odrešenja; to se pa ne zgodi že v letu 1913. K 4-50 K 1-50 velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18‘— Četrt leta . . Pol leta ... K 9‘— En mesec . . V upravništvu prejemati na mesec K P20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20*— Četrt leta ... K 5'— Pol leta ... K 10"— En mesec ... K 1’79 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Zmaga nad alkoholom. Pisati proti pijančevanju je pri nas nehvaležna stvar — kajti take stvari se nerade či-tajo. In vendar je to za nas važno vprašanje — tako da bi imeli dovolj vzroka več pisati o tem, nego pišemo sedaj. Ako bi oni, »ki so dobre volje« — o tem tu in tam čitali in premišljevali — bi se marsikaj izprernenilo. Piščalka. Komaj deset let je menda, kar je začela po slovenskem svetu piskati čudna piščalka. Nekaterim je bil nje glas zelo nevšečen. Oni, ki je nanjo piskal, se je pritoževal, da so nje največji nasprotniki — frančiškani in farovške kuharice. »Piščalka« je bila namreč prvo abstinentsko glasilo. Njeni članki so govorili o škodljivosti alkohola. Kaj takega se prej na Slovenskem ni slišalo. Nasprotno: mislilo se je, da pošten Slovenec sploh brez vina ne more živeti. Za »Piščalko« se je skrivalo le nekaj abstinentov. Nobena stranka ni hotela sprejeti abstinence v svoj program: lahko bi se bilo zgodilo, da bi se bila s tem zamerila gostilničarjem, krčmarjem — in ljudem. Tako je cvilila piščalka svojo protialkoholno pesem — po gostilnah pa so veseli ljudje ob vinu prepevali vesele zdravice in vinske pesmi, da bi ne slišali svarečih glasov uboge »Piščalke«. — Pater Škrabec je napisal o tem vprašanju v »Cvetju sv. Frančiška« lep članek, v katerem je dokazoval — da vino ne more biti škodljivo, ko ga je sam Sin Človekov poveličal s tem, da ga je izpremenil v svojo kri. To je bil hud argument, ki pa ni držal. — Drugi so trdili, da je cela slovenska kultura in literatura vzrastla iz vina, da je Prešeren pisal najlepše pesmi, kadar je izpraznil največ bokalov in da je sploh nemogoče. da bi prihajale velike misli iz — suhe glave. Tudi to le bil važen dokaz — ki pa men-' da ni bil povsem resničen. Tretji so dokazovali, da je vino zdrava pijača in da so bili stari Kranjci krepki ljudje — kljub temu, da so pili. Naše telo je vina tako navajeno, da alkohol za nas ni strup, ampak potreba. Sploh: »mal’ ga je dobro ...« Slovenska duša se je že tolikokrat naslajala ob vinskem soku, da je vinski trti na čast zloženih nešteto pesmi. Ljudje, ki pijo — so zdravi in dobre volje — abstinenti pa so slabe barve. Tako so govorili ljudje, ko je začela piskati »Piščalka. Zato je bilo piskanje »Piščalke« tako brezuspešno, da je čez nekaj časa prenehala piskati. Preobrat. Vse bi človek preje pričakoval,-nego da se pijanec izpreobrne. Tudi Kranjci se niso mislili izpreobrniti. Vendar je protialkoholna misel dobila novih pripadnikov. Propaganda protialkoholnega gibanja je šla od dveh popolnoma nasprotnih strani: od klerikalne stranke in od strani »Svobodne Misli« v Pragi. Pa je bilo čudno, da so se v eni točki strinjali največji klerikalci in največji svobodomisleci. »Svobodna Misel« je pisala, da more prava člov. kultura rasti le v treznem narodu, da je boj proti klerikalizmu mogoč le tedaj, ako člo- vek živi razumno in se ne vdaja pijači — kajti alkohlik je slabotnež, ki se vedno boji in je vedno odvisen od drugih. Klerikalna organizacija pa je z abstinenco hotela pridobiti ljudi za se, češ, da trezen človek lahko spozna, da so klerikalna načela prava. Lahko rečemo, da je bilo na obeh straneh tudi mnogo idealnih namenov. Kljub temu se je delala pri nas — in se še dela vinska politika — o kateri je tako lepo pisal prof. Masaryk letos v brošuri: »Alkoholna politika«. Velikih uspehov pri nas ni bilo pričakovati niti od te niti od one strani. Pilo se je po župniščih in po gostilnah — po naprednh in klerikalnih veselicah — pri naprednih in klerikalnih zmagah. Počasi pa je misel dobila vendar nekaj uspehov. Nove maše so bile prej obhajane s pijačo — kmalu smo jih doživeli nekaj bolj zmernih — naši možje, ki so bili znani ljubitelji sladke kapljice — so se poprijeli vode — društvo abstinentov je dobivalo vedno več članov, v Ljubljani smo dobili brezalkoholno gostilno — in vse je kazalo, da pride na Slovensko »Zlata doba«. Res je prišla — toda samo v podobi lista. Enkrat so poročali listi, da se je urednik tega abstinentskega glasila menda v Šiški tako nalezel sladke kapljice, da ni vedel, da je na svetu. Pa to je bila slučajna zmota. »Zlata doba« je vršila svojo dolžnost in je obetala Slovencem v znamenju abstinence boljšo bodočnost. Abstinenčno gibanje je našlo svojo pot v šolo. Tu in tam smo slišali tudi o javni agitaciji. Pozdravljali smo vedno vsak korak na tem polju. Vemo, da je delo težko in da so uspehi majhni. Nikogar ni, ki bi ne pozdravljal tega dela, sicer morebiti ne pride nikoli ona »zlata doba«, da na Slovenskem ne bo nobenega pivca — tako se menda Slovenci navadam svojih davnih dedov ne bodo izneverili — vendar se bo morebiti počasi opustilo pijančevanje. Nečemo delati moralnih pridig — lahko pa porabimo sedanji protialkoholni kongres za to, da sklenemo vsaj nekaj: namreč: pri nas velja pijanost za neko junaštvo — bahamo se s tem, kako smo bili pijani — pijača je merilo, po katerem sodimo, ali je kaka stvar dobro uspela ali ne — »to smo ga žehtali« pomeni pravo zmagoslavje itd. Skušajmo izpremeniti javno mnenje tako, da bo pijanost nekaj nečastnega, posebno za inteligentnejšega človeka — da se z napakami ne bomo bahali — da nam pijača ne bo prva in zadnja stvar, po kateri merimo svet in da bomo primerno zavrnili proslavljanje pijanstva. Samo toliko, ko bi dosegli s tem kongresom — pa bi bilo mnogo. Besede so besede. Nekoč smo imeli predavanje o »abstinenci in etiki«. Bilo je prav čedno in smo soglašali. Potem pa smo šli s predavateljem vred v gostilno — (čudno, da še predavanje ni bilo v gostilni. Op. stavca) in smo predavanje prav pošteno zalili. Rekli smo, da je za slovo. Vzeli smo stvar premalo resno. Mislimo, da je položaj Slovencev tako resen, da nimamo vzroka dovolj, da protialkoholno gibanje vzamemo resno. Sedaj ob koncu lota bi lnbHo napravili marsikak dober sklep in dobro bi bilo, da bi se teh sklepov tudi držali. DNEVNI PREGLED. Za novega župana v Postojni je izvoljen g. Josip Lavrenčič, tovarnar in posestnik v Postojni. Meščani so na večer priredili novemu županu živahne ovacije. Volitve novega župana je vodil okrajni glavar, ki je novega župana v izbranem nagovoru toplo pozdravil. Ljubljanska podružnica maturantskega društva c. kr. poštnih prometnih uradnikov na Dunaju. Dne 10. t. m. se je vršit v Matjanovi restavraciji ob obilni udeležbi ustanovni občni zbor zgoraj imenovane podružnice. Zborovanje je otvoril predsednik osnovalnega odbora tovariš Wolf, ki je s prisrčnimi besedami pozdravil zbrane tovariše in obširno obrazložil pomen in smoter mlade podružnice, na kar so se vršile volitve v odbor, ki se je na prvi odborovi seji dne 17. t. m. konstituiral tako: Kontrolor Wolf, predsednik, višji oficial Podgornik, namestnik, asistent Janežič tajnik, asistent Zupan namestnik, asistent Krobath blagajnik, asistent Eppich, namestnik, kontrolorja Junz in Petrič pregledovalca računov. Prečital se je brzojavni pozdrav LARRA? V Božični noči. Mislila je. — Ako bi človek sledil vsi tisti preteklosti, Katero so objeli njeni spomini ta blaženi večer bi moral sočustvovati ž njo; pogledal bi Jo, in očesi bi se srečali za trenotek; potem bi sklonil glavo in mislil. Tam spodaj, pod njenim oknom je plalo življenje v tisočerih pestrih, barvah, v nešte-.vilnih kretnjah; kraljevalo je veselje, čisto v jjVeliki radosti. Vozili so vlaki — zdaj žvižg lokomotive, potem klici čuvaja, udarci zvoncev — vse pomešano. In njena sobica je bila mračna in tiha; zastrla je bila celo temnice, kakor da noče tega, kar uživajo nocoj drugi ljudje. V enem samem letu toliko razočaranj! •Smrt materina, odhod bratov, dražba domačije. Nesreča nad nesrečo — odpri okno, da pobere še to kaj je ostalo — poberi in pojdi! Samo, da končaš! Toliko udarcev usode v tako kratki dobi. In če bi bila položila predse vse svoje bogastvo, zdelo bi se ji bilo malenkostno ali ničevo. Kaj bi z zlatom? Kaj s premoženjem brez sreče, brez miru, brez blažene harmonije? Nikogar! Ta mrtvi dom, nerazrešna samota, kakor bi slišala odjek štirih mrzlih sten, kakor bi čula bolestno ječanje mrtvecev sredi belih grobov v mesečni tajnostni noči. vetrovi, igrajoči se z zadnjimi zvoki " esmi, mladina se suče ob zvokih godbe, z eno besedo vse se veseli v trenutku premirja med odhajajočim starim in prihajajočim novim letom. Premirje, ki traja le nekaj uric je posvečeno neprisiljeni zabavi. Tudi »Goriški Sokol« hoče porabiti premirje in zbrati na Silvestrovo v Trgovskem domu vse Goričane in okoličane, gospode, delavce in kmete, da tako nudi vsem slojem, ki se bojujejo brez razlike neumorno za povzdigo naroda, da si sežejo krepko v roke ter si želijo »veselo in srečno novo leto«. Veselični odsek se je potrudil sestaviti program, ki bo kratkočasil občinstvo. Na vsporedu so pevske točke društvenega pevskega zbora, telovadba članov, godba, cirkus z najboljšimi domačimi goriškimi močmi, opera, tragikomična slika iz dijaškega življenja, srečolov z lepimi dobitki ter veličastni nastop novega leta. Najbolj pa je_ razveseljivo, da nastopi prvič v Gorici sokolski salonski orkester, ki ho svest si svoje naloge neumorno sviral pri plesu. Torej sama pristna domača roba, ki mora uspeti, tako da lahko pride vsak še tako strog kritik, pa ne bo mogel izjaviti druzega, kot to, da je vse šlo v redu in z dobrim uspehom. Kdo torej na vse to ne bi prišel obhajat Silvestrovega v Trgovski dom? Začetek ob pol 9. uri. Vstopnina 60 vin. Na veselo svidenje! Na zdar! Slovensko bralno društvo In telovadno društvo Sokol v Tržiču priredita dne 31. t. m. v prostorih gostilne pri Bastelju ob 8. uri zvečer Silvestrov večer. Na vsporedu je godba, petje,' šaljiva pošta iti ples. — Občni zbor telovadnega društva Sokol v Tržiču bo dne 5. januarja 1913 v prostorih gostilne pri Slugi ob 11. uri dopoldne. Telovadno društvo »Sokol« na Vrhniki priredi v torek 31. dec. 1912 v prostorih Narodne Čitalnice na vrnniKi svoj omcajen »Sfivestrov, večer«. Vzpored je bogato izbran in zato trdimo lahko že naprej, da bo prireditev na višku vseh, do sedaj prirejenih. Nastopil bo vrhniški ženski pevski zbor ter solistke in solisti. Igralo se bo dve burki-enodejanki in več komičnih prizorov, tako. da se bo zamogel vsak ločiti od starega leta in začeti novo leto v veselju. O polnoči »Alegorija«, po polnoči ples! Začetek točno ob 8. zvečer. Ker ima društvo pri tej prireditvi ogromne stroške se nadeja obilne udeležbe. Narodna čitalnica v Kranju. Dne 21. decembra se je vršil 50. občni zbor »Narodne čitalnice« ter so se izvoljeni gg. odborniki sledeče konstituirali: g. Točk Makso, predsednik, g C var Josip, podpredsednik, g. Crobath Mirko, tajnik, g. Mikuš Lavoslav, blagajnik, g. Pučnik Adalbert knjižničar, g. Zupančič Fran, gospodar, g. Šinkovec Anton ml. Namestnikom so voljeni: gg. Rus Rudolf, Kukoviča Franc, Majdič Franc. Delovanje minulega poslovnega leta izkazuje dokaišen napredek, posebno lepo se razvija »ljudska knjižnica«. Društvo sla viletos svojo 50letnico. , . .. , Uboj Na sv. Stefana dan so se zbrali fantje iz Sevnega, Trške gore in bližnje okolice v gostilni Ant. Selaka v Sevnem prjŠt. Petru Med nje je sedel tudi domač hlapec. Na večer, ko jim popotnikov, potisnivši si ovratnik pri kožuhu nazaj in upre začudeni pogled v deklico, ki stoji pred njim modrikasta vsled mraza. Voz odrdra zopet naprej. Oboje otrok stoji še na istem mestu, kot V*I°'ure potekajo... Gorski veter postala * ne©, bil le iu po obrazu, tria njuno oblisko narazen... siplje sneg, se vah v daljavo in — otroka stojita in čakata ... Trdo upirata svoje poglede^ v cestni ovinek gledata, morda se le prikaze iz snega se kako človeško bitje... Naknadno začne Kimno srce močneje utri-nati Konjenica prihaja na vrh in jaha Jima nasproti... Toliko vojakov!... Gotovo je tudi brat med njimi.. Čaka, in oči jo zaskele, tako predirajoč je bil njen pogled. Kakor veter so pridirjali konjeniki in jezdili naprej. Kina je mahala neprestano z roko, in posrečilo se ji je, ustaviti dva častnika, ki sta za- °Sta^&Me“ bača? . •« P*« VZd'častnika*ešta postala, iu nudena motrila deklico. . 0 »Kdo pa je vajin bača t »Bača Stojan’-- Nas ..« vpraša eden. bača Stojan!...< v •>x-PaH,iirn neštrpljivo. čudno se mu zdi, da tak kapttan. SSffiU » le v taki svet,, U"ifTcigaveŠto|M?. .« “e ponovi! častnik: VPraš,Stoeian6o iz Vletrena...« odsov/ui Kina v tonu. kakor bi že zadostoval samo ta, pomiri vprašujočega. Jo rujno vince nekoliko razburilo duhove, so se med seboj nekaj sporekli. Prvo besedo seveda je hotel imeti domač hlapec. Ker je pa le preveč sitnaril ga prime in porine skozi vrata Janez iTekstor, hišar iz Črešnjic, ki je malo poprej prisedel k isti mizi. To pa je hlapca tako vjezilo, da je sklenil maščevati se nad Tekstorjem. Zato gre na dvorišče poišče sekiro in se vstopi pred hišna vrata. Ko je res kmalu nato prišel Tekstor vun ga je hlapec mahnil po glavi in mu razklal čelo. Težko ranjenega so takoj odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. kjer je vsled težke telesne poškodbe kmalu izdihnil. Noče moža s plešo. V najboljših dunajskih krogih je pred kratkim vzbudila veliko senzacijo tožba za ločitev zakona, ki je obstal komaj eden dan, Sele pred kratkim časom se je oženil baron S., znani dunajski lahkoživec, ki je bil posebno priljubljen v damskih krogih dunajskih. Njega nevesta je bila bogata vdova po nekem veleposestniku. Nekateri so trdili, da se ie baron, ki je živel zelo lahkomišljeno življenje, oženil samo zato, da bi se z zakonom zopet postavil na trne noge in bi se izkopal iz dolgov. Drugi pa so zopet pripovedovali, da se je oženil baron s čiste 'ljubezni. Zaljubil se je y vdovo do ušes. To so mu vzele posebno dame s katerimi je baron doslej občeval, za zlo. Ko se je vršila poroka, je bila cerkev polna radovednežev, posebno pa dam. In treba je bHo priznati, da se je baron postavil. Posebno njegove plave kodre so mu vse dame zavidale. Kdo pa more popisati presenečenje visokih krogov, ko se je čez nekaj dni zvedelo, da je njvopečena baronesa napravila tožbo proti svojemu soprogu, in to zaradi ločitve zakona. Vzrok tega je bilo to, da prelepi kodri soprogovi niso bili pravi, ampak, da je bila to krasna ^lasulja, pod katero se je skrivala kakor črv y kelihu lilije velikanska —• pleša. Zastonj je napenjal baron vse mogoče strune ljubezni, zastonj je hotel pridobiti svojo nevesto zase 7, vsemi mogočnimi sredstvi. Nobena umetnost y tej smeri ni pomagala. Pomagale niso niti prisege, niti grožnje, niti prošnje, baronica je ostala neizprosljiva. In sodišče je »tako za spoznalo«, kakor pravi naš Pajk, da se od mlade. zapeljive in bogate vdove ne sme zahtevali. da bi se zadovoljila namesto z možem samo s tujimi njegovimi kodri. Ločitev se je davolila. — »Ko pa ni pomoči, gospodje!« je rekel baron sodnikom po sodbi. »Ampak nikari ne pozabite, gospodje, da z isto pravico lahko y bodoče tožijo možje svoje žene, ki imajo ne-ptave kodre in frizure. Oni ravno tako lahko napravijo tožbo in zahtevajo ločitev zakona. »Policijski agent« in njegova ljubica. 21. it. m. se je neki duhovnik spoznal v neki dunajski kavarni z mlado deklico, s katero je šel potem na sprehod. Tu pa mu je deklica nenadoma yzeia iz žepa zlato uro. Duhovnik je tatvino opazil in je zahteval uro od dekleta nazaj. Medtem ko se je par prepiral, se je naenkrat pojavil Mizo obeh mlad mož in je vprašal po vzroku prepira. Tujec se je predstavil duhovniku kot policijski agent. Ko mu je duhovnik pojasnil zadevo, je tujec deklico aretiral, duhovniku pa naročil. naj se zglasi na policijski stražnici, kjer bo zaslišan in kjer bo dobil tudi uro nazaj. Nato »policijski agent« aretiranko odpeljal proč. nhovnik je res šel nato na policijski komisari-|at, kjer je naznanil tatvino. Kako pa je bilo njegovo presenečenje, ko so mu tu povedali, Ida ni bila nobena deklica zaradi tatvine aretirana. Duhovnik je sedaj spoznal, da sta bila tulec in deklica dobro znana in da je slepar le Kato aretiral dekleta, da je lahko potem dekleta pprostil. Drugi dan nato pa se je policiji posrečilo prijeti tatico. Imenuje se Alojzija Pichler, po poklicu je dekla in čeprav ji je komaj 25 let, |p bila že neštetokrat kaznovana zaradi tatvine. £Tudi »policijskega agenta« so prijeli. On je ljubimec mlade tatice, 251etni ključavničarski po-inočnik Franc Rohač. Tat dragocenosti se sam ovadil. 251etni delavec Karol Dobežal iz Dunaja se je te dni sam javil policiji v Hamburgu, kjer je izpovedal, da le izvršil 22. oktobra 1911. roparski napad na »atarja Stocka na Dunaju. Ko je Doležal Stocka hapadel, pobil na tla in si nagrabil dragocenosti, fea ie neka v trgovino vstopivša oseba prepodila, nakar je Dobežal zbežal. Roparski napad na zlatarja Stocka je vzbudil takrat veliko sen-fcacijo na Dunaju. Stock se je nahajal okrog poldneva v trgovini. Tu je stopil v prodajalno heznan človek, ki je rekel, da bo kupil verižico. Častnik izpregovori s svoim tovarišem nekaj besedi in vpraša sočutno: »Služi vaš bača pri kavaleriji?« «Da, da!... odvrne ubogo dekle, ki ni razumelo ničesar. »On ne služi pri nas...« »Hej, vrnita se v vas... tu bosta zmrznila' ...« jima zakliče drugi. Častnika izpodbodeta konja in odjezdita urno za škadronom. Kina zaplače in tudi Radulčo posili glasen Jok’. Njune roke in noge so bile čisto trde od mraza, in obrazi zamodreli. Vsa cesta tja do vasi se je videla, prazna je bila. Oni, ki so šli dohajajočim naproti, so se povrnili v svoja domovja, bajni večer se je ze zgrinjal na zemljo, in veter je postajal vedno bolj leden. V dalji so se izgubljali jezdeci, in veter je prinašal njiliovo veselo petje do otrok. Tu sta se odločila Kina in Radulčo, da gresta zopet domov. Noč se je bližala. Otrple roke sta si potisnila v rokave in šla ihteč ter mislila na mater, ki ju pričakuje na vrtnih vraticah. Nov voz, vprežen s tremi konji, se je bližal s hriba. »Gospod... pride Še kaj vojakov?« Voz je zdrčal urno mimo nijju, v temi se ni dalo ničesar več razločiti, še manj pa slišati. In snežni metež je divjal strahovito____________ kakor bi odgovarjal otrokoma. Prišel je iz za-jpada iz bojnega polja... odondot, kjer je danes $bsul V vinogradih pri Pirotu tudi Stojanov £rob. . , Ko mu je zlatar prinesel zahtevano, je neznanec vdaril Stocka po glavi z nekim trdim, topim orodjem, ko se je zlatar potem zopet zavedel, ni bilo zločinca nikjer. Pobral je več briljantov, ur, verižic kakor tudi gotov denar 800 K iz nezaklenjene blagajne. Oni roparski napad na Stocka je bil že tretji, katerega žrtev je zlatar postal. Krvavo boj užltninskih paznikov s tihotapci. Predvčerajšnjem okrog šeste ute zvečer je nastal na belgijski meji pri Goulinu, silen boj med užitninskimi pazniki in tihotapci. Stražniki so bili namreč opozorjeni, da hoče tolpa tihotapcev prepeljati čez mejo veliko množino orožja na avtomobilu. S tega vzroka so se takoj zastražile vse meje. Ko je pridrdral omenjeni avtomobil, so skušali stražniki tihotapce zadržati. Ti pa so poskakali z avtomobila in so se s samokresi v roki vrgli na stražnike, katere so po hudem boju premagali in zvezali. Nato so tihotapci zopet sedli v avtolnobil in se odpeljali čez meio. Zemlja na Ruskem se pogrezmta. Kakor se poroča iz Odese, se je na obrežju Črnega morja v širini približno treh verst, pogreznila zemlja na nekaterih krajih v morje, vsled česar se je podoba obrežja precej spremenila. Morsko dno se je tupatam dvignilo nad morsko gladino in pokazali so se majhni otočiči. Čez dvajset vasi med Langeronom in Otrado trpi veliko škode. Celi kraji so se razrušili. Cela škoda se ceni na več milijonov rubljev. Nesreča na morju. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Pri predvčerajšnjem viharju na morju se je potopilo šestdeset ribiških čolnov. Doslej so zagnali valovi na suho deset trupel. Izmed ribičev so se rešili samo štirje. Grški mecenat. Lastnik velike firme Rhalis v Atenah je daroval grški vladi pol tretji milijon, naj z njim napravi kakor ve in zna. Da je bogataš toliko daroval, se je zgodilo le radi tega, ker se Je osvobodil otok Kios turškega gospodarstva. Rhalis je bil namreč rojen na Kiosu. Za kozarec žganja. V občini Budrovci na Hrvatskem se je zgodil grozen zločin. Pri kmetu Mate Ciganoviču je pil njegov brat Štefan. Naenkrat se je začela žena Mate Ciganoviča, Ana, prepirati s svojim svakom, zakai tudi žene niso dobile žganja. Pijani Stefan Ciganovič je vzdignil stol. kakor da bi hotel udariti Ano Ci, ganovičevo. Ta pa je vzela z mize nož ter ga zabodla Štefano v prša, da se je ta mrtev zgrudil. Ljubljana. — III. protlakoholnl kongres se je včeraj vršil ob veliki udeležbi abstinentov in neabsti-nentov. Takoj zjutraj se je poznalo na ljubljanskih ulicah, da je v Ljubljani kongres. Bilo je mnogo duhovnikov z dežele in mnogo kmečkih ljudi. Iz tega b' se dalo sklepati, da je pri nas že precej abstinentov. Dvorana »Uniona« je bila ob 9. zjutraj polna in začelo se je zborovanje. Vsled pomanjkanja prostora ne moremo obširno poročati. Shod se je vršil po določenem programu: Otvoril ga je dr. Bleiweis s kratkim nagovorom na kar so sledili pozdravi posameznih zastopnikov. Shod je pozdravil deželni glavar dr. Šušteršič, dr. Lampe v imenu kmetijske družbe, svetnik Evgen Lah za mesto v imenu šolskega oddelka, škof Anton Bonaventura za svojo škofijo. Na to so sledili posamezni referati. Janez Kalan je predaval o zgodovini alkohola — zanimiva so bila tudi izvajanja dr. Krajca in Gustava Pirca. Popoldne se je zborovanje nadaljevalo. Vsak referat ie podal kaj novega in zanimivega. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavanjam. — Danes se shod nadaljuje. — Ubljač. Ob priliki protialkoholnega kongresa smo imeli priliko videti na odru dramatiziran Zolarjev roman. Stvar je dolga — celih 9 slik, ki so trajale od 7. do pol 11. zvečer. Gledališče polno, največ udeležnikov protialkoholnega kongresa — mnogo ljudi je odšlo, ker niso dobili prostore. Žal, da se niso zanje porabile lože, skoraj 10 lož je bilo praznih. Igra je skrajno realistična — skozinskoz Zola z vsemi vrlinami in napakami. Za priproste ljudi je bilo milje morebiti nekoliko tuje — vendar brez utiša vse one scene niso mogle ostati. Igralo se je splošno zelo dobro: pohvaliti moramo g. Skrbinška, Danila, go. Danilovo, Še-trilovo, Povheta in tudi manjše vloge so uspele zelo dobro. Ako se »Ubijač« ponovi, ga bo treba malo krajšati. Dobro bi biio. da se da kot ljudska kronska predstava. — Iz gledališke pisarne. V torek, na Silvestrov večer, se začne ob 6. url zvečer akademija. Člani opere in operete bodo nastopili, s šaljivimi in resnimi točkami. Nato se uprizori prvič v sezoni Courtelinova enodejanka »Neizprosni stražnik«. Natančnejši spored na lepakih. — Na novo leto za otroke ob 3. pop. »Pepelka«, zvečer »Traviata< z g. Harfnerjem. — Občni zbor Slovenske olske Matice se je vršil v soboto ob 4. popoldne v »Mestnem domu«. Občnega zbora se je udeležilo okoli 50 članov in članic. Zborovanje je otvoril predsednik ravn. Schreiner s primernim nagovorom, v katerem je pozdravil vse prisotne in oojasnil nekatera važna vprašanja. V »Šolski Matici« je zdtuženo vse učiteljstvo brez razlike, namen »Matice« je izpopolniti splošno in pedagoško izobrazbo slovenskega učiteljstva; ta svoj namen dosega »Matica« s svojimi publikacijami, pa tudi s potovanji in predavanji. Publikacije izidejo vsako leto, nameravano skupno potovanje na jug, za katero se, je priglasilo 65 uiiteljv, se je izjalovilo -- zato pa je tem lepše 'ispel počitniški kurz v Ljubljani letos. Skupno delo. ki ga je^ treba pri »Mat:ci«, naj služi v prospeh naše Šole in vzgoje. Na to je predaval prof. Osvald v pedagogiki in psihologiji na današnjih učiteljiščih. Predavanje je bilo lepo., in formativno in polno dobrih misli -- lc da pri nas dobre misli tako redko dobe odmeva od zgoraj. — Prof. Pivko je podal tajniško -poročilo, ki kaže o marljivem delu »Matice«. »Matica« ima mnogo lepih načrtov, pa jih ne zmore, ker ni sredstev. Olnviv dohodki so članarina, ki znaša 4 krone na leto. Širša javnost se za »Matico« premalo zanima. Glavno delo »Matice« je v njenih publikacijah, žal da so te odvisne od denarnih sredstev. — Po tajniškem poročilu predlaga g. Finžgar malo izpremembo v poverjenikih. — Prof. We-ster opozori na to, da se je Mohorjeva družba odločila, da izda slovenske klasike za srednje šole. S tem je »Matica« razbremenjena in se lahko posveti svojemu glavnemu namenu: pedagogiki. Nato poda blag. vodja g. Dimnik blagajniško poročilo ki kaže, da bi bila »Matica« potrebna večjih podpor. — Pri novih volitvah je bil izvoljen za predsednika ravn. Schreiner in s par izpremembami stari odbor. Nato je predsednik zaključil občni zbor s pozivom na vse. da delajo in agitirajo za našo ugledno »Šolsko Matico«. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani je imelo 26. decembra v salonu hotela »Ilirija« svoj IV. redni občni zbor, kateri se je glede živahnosti in zanimanja zelo dobro obnesel. Po primernih uvodnih besedah je otvoril občni zbor predsednik društva g. Schiffrer Fran. je pozdravil zborovalce, oso-bito zastopnike »Društva slovenskih trg. so-trudnikov v Ljubljani« predsednika g. De Ancono. gg. Seljak in Kerne, tovariša g. Zupana iz Dunaja, predsednika razsodišča in pravnega zastopnika društvenega g. dr. Šviglja in zastopnike časnikov, ter se tem tudi zelo iskreno zahvaljuje v imenu društva za radovoljni sprejem društvenih objav. Tajnika namestnik g„ Slavo Borštnik poroča, da je po odhodu tajnika prevzel tajništvo in da ima društvo pet ustanovnih, 24 rednih in 36 podpornih članov. Vsi došli dopisi so se o pravem času in primerno rešili. Sej je bilo 11, od teh 6 nesklepčnih, kar je pa za oprostiti, ako se pomisli, da so odborniki večinoma na potovanju in da jim ni mogoče priti k vsaki seji v Ljubljano, vendar se je ves nabrani material obdelal in rešil. Tudi društvena posredovalnica je imela v preteklem letu dosti dela. Iz poročila blagajnika g. Maksa Armiča povzamemo, da ima društvo K 2116,36 čistega denarja, deloma naloženega v »Kreditni«, deloma v »Jadranski banki« in ako prištejemo še inventar s svoto K 142, dobimo izkaz premoženja v znesku K 2258.36. Čisti prirastek leta 1912 znaša K 524.79. Splošni denarni promet pa izkazuje K 1596.35. Sorazmerno je imela blagajna v preteklem letu največ dohodkov in najmanj stroškov. Nato poroča v irr.enu pregledovalcev računov g. Fran Remic, da je pregledal blagajniške knjige in vse v redu našel, nakar še poroča predsednik ku-ratorija. da ta ni imel nikakega delovanja, ker ni imel do njega nihče nikakih zahtev. Blagajnik naznani, da je vsota za zaklade narasla na K 1491.04. katera se bo ločeno od društvenega denarja naložila in obrestovala. Predsednik razsodišča g. dr. Anton Švigelj omenja, da ni bilo v tem letu povoda posredovati, kar je sicer tazveseljivo, bolje pa bi bilo, ako hi se dru-štveniki zaupljivo zatekali do razsodišča, ker bi društvo samo pri tem bolje uspevalo. Na predlog g. Schiffrerja se podeli odboru abso-Uitorii. O pomenu društva in kako bi sc pospešil njega napredek so še govorili gg. Kos, Annič, Seljak, Pirnat in predsednik Schiffrer. Preide se k volitvam odbora in imenuje predsednik skrutinatorjem gg. Martina in Gregorčiča. Na tozadevni predlog g. Pirnata je bil z vzklikom izvoljen predsednikom zopet g. Fran Schiffrer in na ptedlog tega odbor, ki se je sledeče kon-štituiral: gg. Alojzij Pirnat, I. podpredsednik; Ivan Kos, II. podpredsednik; Franjo Rainer, tajnik; Lavoslav Borštnik, njega namestnik; Makso Armič, blagajnik; Dragotin Sirec, njega namestnik; odborniki brez portfelja: gg. Veko-slov Dolničar, Josip Murnik, Josip Sever, Fr. Remic, Zvonko Gregorčič. Ferdo Martin in Drago Gaspari. Računska preglednika gg. Fr. Mazi in Žarko Ševar. V kuratorij podpornega zaklada gg. Fr. Remic, Miro Domicelj, Alojzij Pirnat in Vinko Pustovrh. Delegatom k sestankom odposlancev vseh društev privatnih uslužbencev se izvolita gg. Kos in Rainer. G. tajnik Rainer je izjavil, da prevzame vodstvo tajništva tako, da odpade vsaka plačana moč. Po kratki debati se zahvali predsednik za zanimanje in zaključi občni zbor. — Petdesetletnica prof. Funtka. Na današnji dan pred petdesetimi leti, dne 30. grudna 1862. 1. se je tam na bregu bistre Gradašice v ljubljanskem Krakovem na št. 73. v sedaj že podrti hiši, pri Planinšku, rodil naš čislani pesnik, dramatični pisatelj in časnikar, učiteljiški profesor Anton Funtek. Na duhu in telesu enako čilemu jubilarju kličemo o petdesetletnici njegovi neštevilni častilci, posebno še ožji rojaki izpod trnovskega zvona: Na mnoga leta še, želeč, da njegova spretna Muza podari slovenskemu narodu še nebroj izvrstnih duševnih proizvodov! Harambaša. — Vlnorejskl nadzorniki so imeli včeraj v Ljubljani svoj sestanek. Ironija usode je hotela, da so zborovali obenem abstinenti in vinarski nadzorniki —. Kdo bo imel večji uspeh. — Kdo ve. ^ — Občni zbor »Učiteljskega konvikta« in deželnega uč. dr. za Kranjsko se je vršil v soboto 28. t. m. v Narodnem domu ob obili udeležbi učiteljstva z dežele in Ljubljane. Premoženje »Uč. konvikta« znaša 106.358131 K, od česar odoade na glavnico 83.108.31 K in na zalogo knjig 23.250 K. Lansko leto je znašalo premoženje 93.510.05 K; torej je prirastek premoženja v letošnjem upravnem letu 12.848.26 K. — Na občnem zboru dež. uč. dr. se je vnela živahna debata o položaju kranjskega učiteljstva in o bodočem delovanju društva. — Umrla je v soboto gospa Julijana Žitnik, zasebnica v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 3. uri popoludne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. Naj bo ranjki zemljica lahka. — »Balkanska koračnica« na Ruskem. Kakor so listi že poročali, so na Srbskem in Bolgarskem že več izvodov Balkanske koračnice in se bo igrala v vojaških godbi. Te dni se je mudila v Ljubljani Rusinja Tatjana Ivanovna Durdina, ki ji je Balkanska koračnica tako uga- jala, da je prosila takoj za prepis not, da jih vzame s seboj v Petrograd, kjer bo »Balkanska koračnica« kmalu znana. Tako bodo igrali to ljubko koračnico po vseh slovanskih zemljah in bo postala gotovo popularna ter bo ostala kot trajen spomin na zmagoslavni pohod balkanskih junakov. — Pevski zbor »Glasbene Matice« v Lju- blani priredi običajni plesni venček v soboto 11. januarja 1913 v zgornji veliki dvorani Narod nega doma. Svira slavna godba Slov. Filharmonije. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda, ki je dosegel dosedaj najboljši uspeh. Najbolj se odlikuje »Ženska brez srca«. Senzacijska učinkovitost v treh delih. Drugih 7 slik je prve vrste, med temi se najbolj odlikuje vojni film. Balkan v ognju — boji pri Ta-rabošu in Skadru. Pripravlja se drama »Lov za tniljoni«. Trst. V boj! Trst je točka, na katero polaga vse Slovenstvo največjo važnost. Ako dobimo Trst v naše roke, kakor je že bil enkrat, tedaj smo rešeni in naše stanje ne bo več takšno, kakor je na primer dandanes. Toda velike boje bomo še imeli poprej, da se nam to posreči, kajti nasprotniki so dandanes še precej močni, dobro so organizirani, in njihova misel je edino le ta, kako, na kakšen način pritisniti na nas, da bi se nas čimprej izpodrinilo iz tega, nekdaj popolnoma! slovenskega kraja. Naj večjo moč v Trstu imajo Italijani. Ampak kakor vse kaže, ta narod precej hitro hira in propada vsled prostitucije itd. Da je to res, to se opazi najbolj pri italijanski mladini, ki precej hitro duševno in telesno hira. Bogve kakšne energije nimajo Italijani — samo vročekrvni in fanatični so. Največ !e pripomoglo do tega njihovo glasilo »II Piccolo«, ki jih hujska; proti nam Slovencem, ki jih takorekoč fanati-zira. Poleg Italijana pa imamo pred seboj Nemca, ki se skuša uveljaviti v Trstu. Nemcev se nam je treba bati; oni hočejo vse podjarmiti. In res so v Trstu že precej močni na gospodarskem polju. V čegavih rokah pa so največje tovarne, največji zavodi, če ne v nemških. Nastavljeni so tudi na najlepših mestih nemški inže-nerji, ravnatelji, uradniki itd. Sedaj se je na pr. začela v raznih tovarnah gonja proti slov. delavstvu, češ, nemške delavce moramo spraviti v Trst. Seveda bi bil to najhitrejši proces, na ta način bi Nemštvo naraščalo v Trstu. Torej na tihem delajo Nemci. Kapitala imajo v Trstu že precej veliko. Kar naenkrat pa bodo izbruhnili. Nekateri pravijo, da se bodo širili po Trstu veliko prej nemški napisi, kakor pa slovenski. Morda imajo prav. Z eno besedo rečeno, Nemcev se nam je treba bati. Na eni strani imajo Italijane, ki importirajo renjikole, na drugi pa Nemce, ki importirajo delavstvo itd. iz »Reicha«. Tako nas hočejo izpodriniti. Ampak to se ne sme in se ne bo zgodilo, če bomo stali odločno na straži, če bomo koncentrirali vse naše sile iri moči proti tem' nasprotnikom, našim smrtnim sovražnikom. Na žalost opazimo, da je na naši strani veliko premalo gibanja. Več bi se moralo torej delovati zlasti v gospod'"•^VPni oziru. Razpravljajmo, kako končno priti do popolne zmage! Začeti se mora tozadevno razmišlje-vanje. Ampak neka ovira se je pojavila v zadnjem času — črna pošast, izdajica našega naroda, ostudni klerikalizem. Dobro se pripravljajo. Kdor je bil na zadnjem njihovem shodu ta bo znal, da je nevarnost velika. V boj proti vsem tem oviram ! tako se mora glasiti naš glas. Tržaški Slovenci! Saj nas je okoli 70 tisoč, ukrenimo vse potrebno, da pridemo do vseh človeških pravic in s tem nomoremo Slovanom v drugih pokrajinah, da se dvignejo z nami vred! To se mora zgoditi. Boj ne sme prej končati, dokler ne dobimo nazaj, kar je bilo enkrat naša’ last. Nič druze,ga nočemo, kakor pa imetje, ki nam je bilo ukradeno. In v dosego tega se vendar lahko poslužujemo vseh sredstev. Kako bi bilo to lepo, če bi bila naša ta krasna morska obal! Vse to bi se nam morda ne zdelo tako lepo, če bi ne prebivali tu nekdaj naši pradedje. In to nam ne da miru, ta misel namreč, da se nam je ukradlo, ugrabilo to zemljo. Navdaja naj nas upanje, da bomo tu v kratkem mi gospodarji. V tem upanju bomo dobili ono veliko moč, ki nas bo gnala v boj tako, da ne bomo mogli mirovati poprej, da dosežemo, kar nam gre. Ni lepšega na svetu, kakor toj za pravico. Na|noveiša telefonska in brzojavka poročila. KRIZA V MIROVNIH POGAJANJIH. (Za nedeljsko številko prepozno došle brzojavke.) London, 29. decembra. Včeraj ob II. url dopoldne so se sestali delegati balkanske zveze in Turčije k šesti seji. Seji je predsedoval predsednik turške delegacije Rešid paša. ki je predložil turške protipredloge. Delegati balkanske zveze so izjavili, da so turški protipredlogl zanje nesprejemljivi. Nato je bila seja odgodena do pondeljka ob treh popoldne* London, 20. decembra. O včerajšnji seji mirovne konference ie izdan sledeči uradni komunike : Šesta seja konference se ie vršila včeraj pod predsedstvom Rešld paše. Ko so turški delegati predložili svoje protipredloge, so balkanski delegati Izjavili, da so protipredlogl nesprejemljivi. Turki so izjavili, da hočejo počakati nove instrukcije, nakar ie bila seja zaključena. London, 29. decembra. Turški delegati so na včer&jšnji seji stavili sledeče protipredloge: 1. Vilajet Drlnopolje ostane pod direktno upravo turškega cesarstva. 2. Macedonlja postane avtonomna kneževina pod turško suverenlteto. Kneza bi Izbrali vladarji balkanske zveze. Imenovanje pa bi izvršil sultan. Knez mora biti protestant. 4. Albanija dobi avtonomijo pod turško severeniteto. Na čelu te avtonomne kneževine bi stal knez iz turške cesarske dinastije. Kuez tevno zaverovan „ Liker ModicintfL. ; g ^oVavitniH Pg3t^-' LovroScbfmik,Siska Pr' ljubljeni t." t»|H OTPOSM MO«« S&5“?f b! bil voljen na 5 let s privdarkoin, da se doba vladarskih let lahko še podaljša. 5. Vprašanje Krete se ima izločiti iz mirovnih pogajanj in rešiti sporazumno z velevlasfnii. London, 29. decembra. Po konferenci so se balkanski delgatl sestali k seji. Ko so se vrnili s posvetovanja, so predsednik! posameznih balkanskih delegacij izjavili, da so turški proti-predlogi postavljeni na čisto napačen temelj. Vobče so delegati izjavili, da se o turških pro-tipredlogili spioli nc more razpravljati. Pariz, 29. decembra. Londonski dopisnik »Matina« je imel takoj po včerajšnji konfercnci razgovor z Rešid pašo, tekom katerega je Rešid paša izjavil: Vilajet Prinopolje mora ostati za vsako ceno pod turškim gospodstvom, ker hoče Turčija ostati evropska sila. Vrh tega je ta vilajet popolnoma turški. Ozemlje, na katerem prebiva večina Turkov, Turčija nikakor ne more odstopiti. Avtonomijo Maccdonije zahteva Turčija v interesu cele Evrope. Kar se tiče Albanije pa dela Turčija v popolnem sporazumu z velevlastmi. Dopisnik »Matina« je imel razgovor tudi z bolgarskim delegatom dr. Danevom, ki je izjavil: Turški protipredlogi tvorijo še-le začetek pogajanj. Balkanski delegati turške protipredloge, sploh nc smatrajo za resne, kakor Turki sami. Dr. DaneV je trdno prepričan, da bodo Turki v pondeljek prišli s čisto drugimi predlogi. BOLGARSKO-RUMUNSKI SPOR. Pariz, 29. decembra. Petrograjski dopisnik »Tempsa« poroča, da postajajo bolgarsko-ru-munski odnošaji vedno slabši. Bolgarska niti ne misli na to, da bi dala Rumunski kake te-ritorijalne kompenzacije. Kakor se zatrjuje je Turčija samo za to stavila tako stroge protipredloge na zadnji seji mirovne konference v Londonu, ker hoče izrabiti slabe odnošaje med Bolgarsko in Runumsko. GRŠKO-TURŠKA VOJNA. Atene, 29. decembra. Atenski tiskovni urad prinaša sledeče poročilo generala Znpuntakisa: Položaj v Filipiadi je nespremenjen. Naše čete so obdržale svoje pozicije. Turška artilerija neprestano obstreljujejo Bizani. Dosedaj so bili Turki, ki napravljajo posebne nočne napade, vedno premagani. Danes opoldne so Turki naskočili našo drugo divizijo, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Atene, 29. decembra. Poročila, ki prihajajo iz Grevene govore, da znani albanski vodja Bc-kir aga, ki je pobegnil iz Macedonije, nadaljuje sedaj svoje grozovitosti v Epiru. Cela vrsta vasi je popolnoma požganih. Atene. 29. decembra. Po zanesljivih poročilih so Turki zažgali vas Durakan. Tudi v okolici Janine so napravili velika vpostc' . ja. Atene, 29. decembra. O bojih pred Janino se poroča sledeče: V zadnji bitki pri Bizani je bil uničen skoro cel turški kor. V boju je padel tudi župan z otoka Cypern, Cozis, in cela vrsta cy-perskih veHkašev. RUMUNSKA ZBORNICA. Bukarešt, 29. decembra. Zbornica je včeraj soglasno vzela prestolni govor na znanje. Notranji minister je odpotoval v‘London. ALBANIJA. Rim, 29. decembra. Dopisnik rimske »Tribune« poroča iz Volone: Predsednik provizorične albanske vlade Izmail Kerna! bej se je včeraj »brni! do velevlasti s prošnjo, naj posredujejo, da se tudi Grška priklopi premirju, da bodo tako albanske pokrajine obvarovane vseh vojnih nezgod. SOLUNSKO VPRAŠANJE. Solun, 29. decembra. Zastopniki grške vlade so imeli včeraj konferenco, na kateri so razpravljali o gradnji nove solunske luke. Grški zastopniki so izjavili, da je prišlo med balkanskimi zavezniki do popolnega sporazuma. Solunska luka se bo znatno razširila, vsled česar se bo tudi povečala njena važnost. RAZPUŠČENO NARODNO-SOCIJALNO DRUŠTVO. Praga, 29. decembra. Danes je bilo razpuščeno narodno-socijalno društvo »Barak« v Kraljevem Gradcu. Razpustitev je v zvezi z protidržavnimi demonstracijami^ ki so se^vršile pred kratkim in radi dogodkov, ki so se vršili povodom razpustitve zadnjega shoda. Društveno premoženje in knjižnico je vlada konfiscirala. PREDSEDNIŠKA VOLITEV V FRANCIJI. Pariz, 29. decembra. Poincare in Ribot sta imela danes dopoldne zaupno konferenco, tekom katere je Rlbot Izjavil, da vstraja pri svoji kandidaturi za predsedniško mesto Francije. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Celo noč \ od Bi to Celo noč odprto Vizitke in kuverte \ < t pripomča 4 .A' •* 4 • ’ »V/J- Učiteljska tiskarna v Ljubljani, r. z. z o. z. SHSK'* Hiipiijte "SS&i l)an“ Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. je najbolje informiran slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1'70. je razširien v najširših l ud škili slojih, ker ga vsakdo rad žita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane. prinaša znamenite sodobne politiške karikature. je odločen zagovornik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 0. dec. do 27. dec. I Cene v'Kronan od 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 „ ■ » u* » *, • 1 . . IH- . • • 1 „ telečjega mesa...................... 1 » prašičjega mesa (svežega) . 1 , . . (prekajenega) 1 , koštrunovega mesa .... 1 , masla............................... 1 , masla surovega...................... 1 , masti prašičje ..... 1 , slanine (Špeha) sveže . . . 1 . slanine prekajene .... 1 , sala................................ 1 , čajnega masla . . , » . 1 , margarinskega masla. . . . 1 jajce................................. 1 liter mleka........................... 1 . , posnetega . . . 1 , smetane sladke.................... 1 . » kisle ................ 1 kg medu .............................. 1 piščanec........................... • 1 golob................................. 1 raca ................................. 1 gos................................... 1 puran...................*............. 100 ks pšenične moke št. 0 . . ioo ; . , , 1 . . 100 , , . „ 2 . . 100 . . , . 3 . . 100 , „ . „ 4 , . 100 B » * » 5 , • 100 , n , * »6.. 100 , . , . 7 . . 100 8 . . 100 . koruzne moke............ 100 , ajdove moke I. vrste . . 100 . . . IL . . • 100 „ ržene moke . . . . . 1 1 fižola......................... 1 „ graha......................... 1 „ leče................................ 1 „ kaše ......................... 1 „ ričeta......................... T do 100 kg pšenice............... rži............... - ječmena.............. ovsa................. ajde ...... prosa belega . , , „ navadnega . . koruze .... krompirja . . . činkvantina , . . . sena.............. slame . . . . stelje.............. „ detelje .... Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za ms Prašiči na klavnici . . . 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1-80 1 60 1-50 1-80 2-2-20 1-40 260 2-40 210 1 92 2- 1-92 3-20 2-20 •10 —•20 —•08 ■90 1-40 1-20 —•40 1-80 5-51' 35-80 35-40 34-80 34 10 3320 32 — 31-— 28-— 1960 26--49-— 47-— -•28 -•36 —•40 —•28 -•26 23 — 22-— 20-— 23'— 23-— 20-— 20-50 6 — 26 — 7-50 5-;{•— 8--9-50 8-— 1-— 2-— 1-80 1-70 2 — 2-20 2-40 1-50 2-80 2-80 2-16 '/■ -2-20 2-3.80 -•12 -•22 —•10 1-10 1-60 1-60 -•50 2-20 6-- -•40 -40 —•48 -•30 -•28 23-50 22-50 21-- 24-50 24 — 22-— 21-50 6'50 8--6'— 4 — 8-50 12- - 9-1-30 Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prilavifajie-nove naročnike! mmm Pretučnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna sestra, svakinja in teta, gospa Julijana Žitnik zasebnica v soboto dne 28. decembra ob pol 12. uri ponoči mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preljubljene rajnke bode v ponedeljek dne 30. decembra 1912 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo položila v lastno rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. Ljubljana, 30. decembra 1912. Žalujoča rodbina Striceljeva. „T. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.“ Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo i/. najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Poi®? trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. Takoj se sprejme zastopnik za prodajo dobičkonosnega predmeta proti visoki proviziji. Naslov pove „Prva anončna pisarna* v Ljubljani. Največio izbiro ♦ za praznike od 2 vinarja naprej priporoča Marija Tičar Ljubljana, Sv. Petra c. ^ nasproti »Zlate kaplje*. Glavno zastopstvo dunajske družbe m pradbo centralne ventilacijske kurjave e mm zrakom v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcencjša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile. šole. gostilne, cerkve itd. .A., S j. glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. IMvilio Mo, se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste na Kranjskem. Društvo ima namen izplačati velike podpore in velike posmrtnine svojim rednim članom. Čimveč je članov, temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaju. Te vrste društva so pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vzajemnosti za male prispevke članov, izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in natančna pojasnila daje brezplačno društvena pisarna v Ljubljani, Mestni trg štev. 13, I. nadstropje. elika božična okassion prodaja damskih paletojev, raglanov, kostumov in bluz v vseh najmodernejših barvah in fazonah. — Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in klobukov za gospode in dečke. Cene priznano nizke! Postrežba solidna! „Angleško skladišče oblek“ O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. J ILfublf anska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša.) Podružnice v Sptjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili m " Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond na« K 800.000.