to QpMSttfo: Maribor. Korošice ulice 5. „STRAŽA" izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopis se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti dan-od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto ...... 12 K Pol leta 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust St. 58. Maribor, dne 25. maja 1910. Letnik II. Socijalna demokracija in krščanstvo. Socialni demokrati, dosedaj najhujši sovražniki krščanske vere in cerkve, so začeli zadnji čas po svojih listih begati in mešati pojme, da bi privabili v svoj tabor kaj kalinov, jlzprevideli so namreč, da z odkritim svobodomiselstvom ne pridejo nikamor, ampak nasprotno marsikoga, ki še kaj drži na vero, o-plašijo. iZato zdaj govore po svojih shodih, da niso zoper vero in da s svobodomiselnostjo, kakor jo umevajo liberalci, nimajo ničesar opraviti. So celo socialisti, kakor na primer znani Plankar v „Naših Zapiskih“,, ki menijo, da se krščanstvo lepo sklada s socialdemokraškimi nazori. To je seveda zmotno. Krščanstvo, kakor nam je sporočeno v katoliški cerkvi, je svetoven nazor, socializem, kakor ga pojmuje socialna demokracija, je tudi svetoven nazor. ,Oba sta svetovna) “nazora, pa si načeloma nasprotujeta. To nam potrjujejo socialni demokrati sami. Meseca aprila letošnjega leta je v Tržiču predaval znani slovenski socialdemokrat dr. Tuma iz Gorice, Sin je pri tej priliki tako-le govoril o razmerju med socialnodemokraškim socializmom in vero („Rdeči Prapor“): „Socializem, kakor vsi pojmi, ki izražajo velike elementarne ideje, se tolmačijo na najrazličnejše načine, tako na primgr tudi krščanstvo. 'Ako bi kdo izpraševal posameznike, s tudi znanstvenike, kaj pod tem razumevajo, bi dobil najraznovrstnejše odgovore. Nehote skoraj pa se stavlja socializem v nasprotje s krščanstvom. Krščanstvo nam predstavlja versko naziranje, kakor se je za nami razvilo v preteklosti, socializem nam predstavlja novo versko idejo, kakor se razvija in kaže v bodočnost. Krščanstvo nam kaže smer nazaj, socializem nam kaže smer naprej, kr-* ščanstvo pridiga odvisnost od neznanega, nerazumljivega, vsemogočnega vsebitja,1 ljubezen do bližnjega, a istočasno odrekanje življenju, pričakuje rešitve v boljšem, nadčutnem svetu, socializem pa propoveđuje svobodo in obenem skupnost človeka s prirodo, ljubezen do bližnjega ter potrjevanje življenja na tem, razumu in čuvstvom pristopnemu svetu. Človek je po družbi postal in naloga vesoljne človeške družbe je. priboriti posamezniku srečo že tu. Socializem,' tako pomenja v najširšem pomenu besede 1 novo svetovno naziranje.“ Dr. Tuma tukaj ja,sno izpoveduje to-le: PODLISTEK, Prva Slovenca na švicarskih ledenikih. Potopisne črtice — spisal A Cilenšek. (Dalje. Kakor zamaknjena { sva zrla, dolgo časa okoli sebe; še-le neprijeten mraz y nogah naju opomni, da je treba pravočasno poskrbeti tudi za ta del človeškega telesa,- Zato se vsedeva v sneg ter bijeva tako dolgo z nogo ob nogo, da se zopet nekoliko ogrejejo. Par požirkov vina in nekaj čokolade popolnoma zadostuje, da se okrepčamo za dokaj bolj nevarno in težavno hojo navzdol. Ko Še pospravljava svoja plašča v vodnikov nahrbtnik, vstopi na vrh ona partija, katero smo prehiteli na Rottalskem sedlu. Težki fotografični aparat z masivnim stojalom je očividno zelo utrudil posebno enega turista — kakor mrtev se zgrudi' na ledena tla, nasloni glavo na aparat ter trenotkoma zaspi. Skraja se nama je vzbudila., grešna želja, paradirati na fotografični sliki; / toda pogled na izmučene turiste naju je takoj odvrnil, od te nakane. Zbala sva se solnčnih žarkov, ki bodo brezdvomno kma-lo začeli mehčati trdno snežno odejo, po kateri se bode treba spustiti v globočino. Prav živo se spomniva onih dveh turistov, ki sta se pred 19 dnevi vsled premehkega snega ponesrečila'pri sestopu z _ Jungfrauskega vrha. S skrajno previdnostjo se spuščamo po preje omenjenem potu navzdol; _ Vsak izmed nas se dobro zaveda, da je od varnosti ' njegovih stopinj bdvisno tudi življenje onih, s katerimi je navezan na vrv. Pri vsakem koraku se varno zasidramo s cepi- KrŠčanstvo uči vero v Boga, „neznano, nerazumljivo in vsemogočno vsebitje“,f socializem socialne demokracije pa uči „skupnost človeka s prirodo.“ iTe se ne pravi nič drugega, kakor da krščanstvo veruje v Boga, ' ki je svet in človeka ustvaril, r pa je od sveta in človeka bistveno različen, socializem pa vero v Boga zameta in uči, da se je človek razvil iz prirode. Krščanstvo je teizem, socializem pa je ateizem, naturalizem, splošni evolucionizem. Krščanstvo učir „odrekanje življenju“, (socializem pa „potrjevanje življenja.“ Dr. 'Tuma takoj tudi tolmači, kako to razume. (Krščanstvo“, pravi namreč, „pričakuje rešitve v boljšem,, nadčutnem svetu“, socializem socialne demokracije pa veruje le v tostranski svet, ki je „razumen in čustvom“ pristopen.“ Krščanstvo uči nadčutnost,' večno življenje, blažem stvo pri Bogu, socializem pa golo čutnost, edino srečo na tej zemlji in konec življenja s smrtjo 'telesa. Dr. Tuma ima potem čisto prav, če sklepa, da je sooialdemokraški socializem krščanstvu ' tako1 nasproten, da tvori nasproti njemu Čisto novo svetovno naziranje. Stališče dr. iTume pa je (tudi veliko bolj dosledno in socialdemokraško, kakor stališče Abditu-sovo v „Zapiskih.“ Socialni demokrati se radi izgovarjajo, da niso vsi marksisti, saj ne v vseh, oziroma, da, marksizem ni bistven za socializem. Marksizem da je res proti-krščanšk, socializem kot tak pa ne. Toda: Prvič so socialni demokratje dejansko po veliki večini še vedno marksisti, in če z Marxom čisto ne soglašajo v ekonomičnem oziru, pa so navzeli njegovega materiališkega duha,d kar se tiče pojmovanja najvišjih vprašanj življenja in vere. Ce pa niso materialisti, so pa monisti. Drugič se socialisti, naj so marksisti I ali ne, drže načela verske brezbrižnosti, proglašajo vero za zasebno stvar, in hočejo državo laicizirati, to se pravi: vzeti cerkvi od Boga ji dano nalogo pokristjanjevati državo in družbo, f in zato ' imeti primeren vpliv nanjo. Tretjič nasprotujejo tudi zgolj gospodarska načela socialdemokraškega socializma krščanstvu. Dr. Aleš Ušeničnik je v svoji pravkar izdani izborni „Sociologiji“ ( tako-le ’ pojasnil ’ to vprašanje (stran 406, 407): „Odgovorimo Še na vprašanje: 'Ali more biti katoličan socialist? Odgovor je jasen iz kritike: 1. Marksist v polnem pomenu katoličan ne novo ostjo v trdem snegu; ' ako ti spodrkne, obvisiš vsaj na cepinu. Posebno težavno, da ne rečem nevarno, je bilo izogibanje, kedar smo se srečali z novodošlimi partijami. Takrat smo morali z ozkega pota v stran na gladko in strmo pobočje, kjer smo vselej tako dolgo viseli na svojih cepinih, II a so prišli turisti srečno mimo nas. Na Rottalskem sedlu je bivakirala petorica turistov in vodnikov ter si je kuhala v samovaru čaj. Ponudili so ga tudi nam, in smo ga z veseljem tudi sprejeli. Uprav grozen je bil sestop iz sedla na Jung-Iraufirn. Vsak trenotek se je bilo bati, da omahne ta ali drugi'1 ter potegne za seboj Še svoja tovariša v temnozelene razpoke, odkoder pač ni nobene rešitve. Edino-le svoji hladnokrvnosti in neustrašenosti, da ne rečem svojemu angelju varilni, smo se imeli zahvaliti, ■ da smo srečno dospeli na f ledeno ravan Jungfraufirna. Dočim smo ob nevarnem sestopu molčali kakor grob, sva sedaj z Jankotom vriskala, Ida je kar odmevalo od ledenih sten ; Peter Inübnit ' pa nama je častital, da sva s toliko neustrašenostjo in hladnokrvnostjo izvršila nevarno velet uro. Ko se iznebimo sitnih derez, poležemo v krogu na trdi sneg — slanina, sir, kruh in čokolada nam je šla tako v slast, da je bilo veselje. Dobra (kapljica, francoskega vina nas je pa spravila v izborno dobro voljo. „Lojze, ali si že videl ledeniško miš?“ me nenadoma vpraša hudomušni Janko. V svojo sramoto sem moral priznati, da sem že videl domače in poljske, inagari tudi cerkvene miši, a o kakih ledeniških miših Še niti slišal nisem prav nikoli. „Le čakaj, jo boš kmalu videl, kako bo bežala more biti, ne da bi se izprevrgel iz kristjana v ateista. Marksizem v polnem pomenu f je materializem, absolutni evolucionizem in ateizem. 2. 'Tudi socialni demokrat v dosedanjem historičnem pomenu katoličan ne more biti. Ne le, da socialna demokracija dejansko sovraži krščanstvo in izkuša izruvati iz src krščansko vero, temveč tudi načelno ' in programatično I hoče laicizirati državo, kar je Cerkev v „Syllabu“ (nr. 77), in sicer že večkrat zavrgla. Zgled, ki osvetljuje naziranje socialne demokracije: Italijanska socialna demokracija načelno ni hotela sprejeti med-se krščanskih demokratov, češ, da ima socialna demokracija „poleg ekonomskih tudi filozofične ideje“ ' ter da zato f ne more sprejeti tistih,' ki pravijo, (ila so za „krščanski ali kakorkoli religiozno osnovani socializem.“ Dejansko pa je pokazala socialna demokracija svoje veliko sovraštvo do Cerkve na primer oktobra Jeta 1909, ko so na Španskem! ustrelili anarhista svobodomiselea Ferrerja in so se socialisti istovetili z anarhisti in svobodomiselci. 3. Katoličan tudi ne more biti, socialist v zmi-slu zgolj ekonomskega socializma, v kolikor ta socializem načelno zameta zasebno last. To načelo je proti prirodnomu pravu in proti nauku katoliške Cerkve. (Leon XIII. v okrožnici „Quod Apo-stolici muneris“ 28. dec, 1878.) 4. Leon XIII. pa je zavrgel v okrožnici „Re-rum novarum“ (15. maja 1891) tudi f ekonomski socializem' sploh, torej tudi tisti socializem, ki bi dejansko hotel odpraviti zasebno last, češ, da je le tako mogoče rešiti moderno socialno vprašanje. „Kolektivizem“, pravi, 9,je treba povsem zavreči; zankaj bil bi v kvar celo tistim, radi katerih naj bi se izvedel, nasprotuje ! prirodnim pravicam posameznikov, ruši socialni red in mir ... in posledica bi bila le okrutna in zamrzna sužnost državljanov .... Enakost, o kateri sanjajo, bi bila le enakost bede . . . Ko torej gre za to, kako pomagati ljudstvu, mora bit! temeljno načelo,! da se zasebna last ne sme odpraviti,“ 5. Biti pa more in mora katoličan socialec, to je apostol krščanske socialne misli. (Primeri okrožnico Leona XIII. „Graves de communi“ dne 28. januarja 1901.) Teološko bi dejali: Osnovna misel marksizma je velika herezia. — Socialna demokracija je dejansko pomešana s herezijami; načelno in programatično, če ne izpoveda marksizma, pa vsaj izpoveda zmo- tja doli po Jungfraufirnu; kar urno natakni svoj na-nosnik, da ti ne izgine prenaglo izpred oči!“ S temi besedami položi Janko prazno buteljko z „ducom“ naprej na malo nagnjeni ledenik < v ' smeri proti Konkordiarkoči ter nalahno butne v njeno dno. Skraja jako počasi, potem pa vedno hitreje bezga lemnobarvana buteljka semtertja po trdem snežišču navzdol, na la,s podobna veliki miši, ki si s svojim rivcem išče pot; še dolgo zremo za njo, dokler ne izgine v neko razpoko. „Vidiš, taka je ledeniška miš, ’ dobro si jo zapomni!“ se veselo namuzne moj Janko. Po polurni siesti veselo nadaljujemo svojo pot po ogromnem Jungfraufirnu, ki se razprostira daleč; tja proti jugu, dokler ne preide na Konkordia-Plaitzu v Veliki Aletschfirn in Aletschgletscher. Vkljub toplemu solncu se nam stopinje celo nič ne vdirajo in brez posebne nevarnosti prehodimo ne-Številno mostove, ki se vspenjajo nad razpokami. Ko se bližamo Gornjemu Mönchsjochu, prekine veseli naš pogovor grozno pokanje in tulenje rjovenje — toplo solnce neusmiljeno ruši Mönchove in Trugbergove serake, ki drvijo in drčijo na ledenik, kjer se razbijejo v neštete kosce ali pa se pogreznejo v velikanske razpoke. Ob Spodnjem Mönchsjochu še le pri belem dnevu opaziva, kako nevarna je bila nočna hoja ob zevajočih žrelih in po silno ozkih prehodih čez nje. Onkraj sedla naju neprijetno iznenadi omehčani sneg, ki krije oni ostri greben, ki vodi strmo navzdol proti Bergld-koči. Ko vprašam vodnika, Če bi ne kazalo natakniti si dereze, se ta kratkomalo odreže, da sva z Jankotom dovolj izurjena turista, ki bova brez silnih derez premagala košček ledenika, ki nas Še loči od Bergli-koče. (Konec prihodnjič.) te o religiji, ki jih je Cerkev zavrgla. Zmoten, če ne naravnost heretičen, je tudi načelni ekonomski socializem. — Braniti dejanske težnje ekonomskega socializma sploh ' pa se zdi glede ' na sodbo Leona (XIII. drzno (temerarium).“ Tako je torej to vpraša,nje za nas pojasnjeno; upamo tudi, da za socialne demokrate. Naši1 ljudje zato socialnim demokratom ne bodo šli na lim, kadar bodo ti peli svojo staro pesem, da niso zoper vero. Shod obmejnih Slovenk. Sv, Križ nad Marib., 22. maja. Prijateljem planinskega zraka | je dobro znana} naša severozahodna r narodna postojanka Sv. Križ. Čvrst rod prebiva tod, neokužen od pemškutarskega vpliva, trdni kmetje, ki se povsod kot verni Slovenci zavzemajo za obrambo najvitalnejših interesov slovenskega ljudstva. Sv. Križ je poleg St. lija mogočen slovenski jez proti prodirajočemu nemštvu na severni strani Maribora. V nedeljo ' dne 22. maja,r se je vršil veličasten shod obmejnih Slovenk pri Sv, Križu. Več stotin slovenskih, deklet iz vseh obmejnih župnij je došlo na ponosno višavo Sv. Križa, da da duška svojim katoliško-slovenskim čustvom. Zastopane so bile častno župnije: Selnica ob Dravi, Kamnica, Svečina, Sv. Jurij, obe Sv. Kungoti, St. Jlj, Maribor, Sv. Duh, Lučane, da celo od Sv. Petra p, Mariboru je došlo 10 mladenk na zborovanje. Dekleta so prihajala v procesijah, pojoč vesele pesmice. Prijazna cerkvica Sv, Križa je bila lepo o-hinčana. Ob 10. uri se je krasna slavnost pričela s cerkveno slovesnostjo. C. gospod Sagaj, kaplan selniški, je v vzneseni propovedi slikal pota verne Slovenke, ki jo vodijo do časne in večne sreče. C. gospod dr. Kovačič pa je ob asistenci opravil slovesno sveto mašo. Med sv. mašo so imela dekleta skupno sv. obhajilo. Ob enih popoldne so se zbrala dekleta, pa tudi stariši so prihiteli na zborovalni prostor pred j hišo gospoda Dobaja, ki je bila lično okinčana. (Domači župnik č- gospod Kocbek s primernim pozdravom o-tvori zborovanje. Govornik izva.ja: Veselo znamenje je, da so prihitele na današnji shod Slovenke iz krajev, od koder ni slišati' za Slovence veselih poročil. [Tam, kjer možki tavajo v nemškutarstvu in liberalizmu, tam so vzdignile Slovenke trobojni obrambni prapor. Duh poguma mora prešiniti naše vrste! Nato je ves zbor zapelr lepo dekliško ' himno: „Marija, bodi zdrava.“ Zborovanje ' je kaj spretno vodila predsednica Z. S. D. Anica Kren iz St. Uja, V svojem govoru je navdušeno vabila svoje tovariše pod prapor Z. S. D. Njen govor je napravil velik utis na zborovalke. Posebno, ko jih je z navdušeno besedo vabila v krog narodnih braniteljic na meji, je žela govornica veselo pritrjevanje. Cep Terezija (Sv. Križ) pozdravlja imenom kri-ževskih mladenk. Jenuš Trezika in Hamer Lina pa prinašata pozdrave mladenk od Sv. Petra. Gospod Sagaj, kaplan iz Selnice, povdarja, da je naša dekliška organizacija, posebno tu ob jezikovni meji, nepremagljiva skala, ob katero se bo zastonj zaganjal nasprotni vihar. Godi Verona ’pozdravlja r imenom mladenk od Sv. Jurija na Pesnici. Pec Terezija (St. Ilj) deklamuje pesem: „Materi Sloveniji.“ Zastopnik S. K. S. Z. dr. Kovačič f navaja v svojem govoru cilje naše celotne organizacije r in o-menja, kako velikanskega pomena je organizacija deklet za napredek slovenskega ljudstva. V' družbah Marijinih in dekliških zvezah najdejo dekleta najboljše svoje zavetišče. Govornik priporoča ' čitanje ' dobrih čajnikov. Spoštujmo materni jezik, to nam že četrta božja zapoved nalaga. Govornik je za svoja izvajanja žel vihar navdušenega odobravanja. Zastopnica deklet iz Svečine slika boje svečinskih Slovencev. Hauptman Filomena (Sv. Križ) deklamuje pesmico: „Me gremo naprej, me mlade.“ Shod sta pismeno pozdravila • Župnika Gartner in Štrakl, ter dekliška zveza Sv. Jurij v Slov. gor. Urednik Žebot iz Maribora / vabi obmejne Slovenke na, delo za Slovensko Stražo. Gospod župnik Kocbek in predsednica zborovanja se konečno zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k krasnemu vspehu. Ker je hud vihar in naliv nas prisilil, da smo morali1 zborovanje 1 okrajšati! in opustiti gledališko predstavo, smo se ob' lepo donečih pesmicah domačih in svečinskih dekliških grl dalje prijetno zabavali pod gostoljubno hišo. Slavnost se je zaključila 1 s cerkveno slovesnostjo, pri kateri je dr. Kovačič podal dekletom krasne nauke za pot življenja. Ta krasna slavnost obmejnih Slovenk bo ostala gotovo vsem v neizbrisnem spominu.,1 Iz navdušenja obmejnih Slovenk pa se tudi da sklepati, da še naša jezikovna meja ni izgubljena. Slava Slovenkam vrlim! Čehi o Plojevi politiki. V poslanski zbornici je dne 13. maja t. 1. izvajal narodnosocialni poslanec Choc tudi sledeče: „V Slovanski Jednoti niso vsi Slovani, ampak samo nekateri češki klubi, nadalje Slovenci ■— vsa . čast skupini dr. Šušteršiča — a notri je tudi v 1 a d-na skupina dvornega svetnika Ploj a, vladna skupina pravim, ker jo vedno tako imenujejo. V njej se nahajajo tudi Hrvatje. Žal pa moramo reči, da se more Hrvate le malokedaj dobiti za opozici-onelno glasovanje proti vladi, izjema delajo le Spin-čič, Mandič, Tresič in Ivaniševič; drugi hrvatski poslanci navadno manjkajo pri glasovanju ... Mi želimo, da bi bili v Slovanski Jednoti zastopani vsi Slovani . . . (Poslanec Ploj: ] Torej Slovanska Jed-nota pod vodstvom r gospodovi Choca in Fresla!) Ne pod mojim vodstvom, toda mogoče, Ida bi bilo paše vodstvo vendar boljše, kakor dvornega svetnika Ploja, kajti vedno je jako premišljevanja vredno,> če delajo dvorni svetniki opozicijo proti vladi . . . (Živahno pritrjevanje.“ Tako se govori na Dunaju v poslanskih krogih o Plojevi politiki in politiki njegovih trabantov, kakor so Roblek, Hribar in drugi. Njihovi listi pa doma pišejo opozicionalno in lažejo svojim čitateljem, da so naši poslanci sedanji vladi preveč prijazni! Brez idealizma. Ker nas razmere silijo» da nastopamo proti liberalnemu 1 učiteljstvu, pa kriči liberalno časopisje, da smo principielni nasprotniki učiteljstva' in} šole. To je navadna liberalna ovinkarija, ki se jo vporab-Ija, da se lahko izogne polemiki f o bistvu naših trditev.; Mi smo prijatelji Šole jn učiteljstva. Prvi, ki so osnovali šole po deželi, so bili duhovniki in prvi naši dobri pedagogi so bili tudi duhovniki. Ako imenujemo samo ime škofa SlomŠeka, potem je to vprašanje za nas z ozirom na preteklost ugodno rešeno. In ravno tako so pa naši poslanci z raznimi predlogi v državnem in deželnem zboru tudi v sedanjosti pokazali, da jim je procvit Šolstva in dobrobit učiteljstva pri srcu, Mi hočemo samo, da nam Šola vstvarja mladino nravno-zdravo, črpajočo iz nevsahljivega vira krščanstva, kar je predpogoj, da se zaveda svojih dolžnosti, v prvi vrsti ljubezni do rodne grude in do rodnega jezika. Mi hočemo nadalje tudi, dai se Šola ema.ncipira od vseh birokraških sitnob in se vzgaja mladina, kakor zahteva sedanji moderni čas. Na trdnem temelju krščanstva naj, bo Šola prikrojena praktičnim jn koristnim zahtevam ljudstva, v tem smislu delujemo in gotovo ne pdgubonosno. Ravnotako smo tudi samo nasprotniki materialističnega liberalizma, kr žalibog najbolj grasira med učiteljstvom. To rak-rano na telesu našega naroda bi radi temeljito ozdravili, odtod naše včasih ostre, a odkrite besede o liberalnem učiteljstvu. To je pa naša sveta dolžnost. Okosteneli liberalizem vstvari v človeku veliko praznoto, mu odvzame ves polet in ga pusti v neki bolestni pol-izobrazbi, ki povzroča, da postane njegovo mišljenje popolnoma odvisno od kakega zakotnega liberalnega lista in mu ne vzbuja potrebe po boljši duševni hrani.; To je zelo žalostna, a resnična prikazen, katero bi mi radi spremenili, izboljšali. Ta naša želja je tem silnejša, ker vidimo povsod okrog sebe neko pomlajevanje, prerojenje v smislu večno lepih in večno trajnih naukov Kristusov. Med akademično mladino, ki je gotovo najizrazitejši odsev vsakokratnih kulturnih stremljenj In ■ teženj, hitro napredujemo. Pred dobrimi desetimi leti bi bili lahko našteli naše akademike na prste, sedaj jih Štejemo na stotine. Tega svežega, zdravega duha, polnega visokih ciljev in silne volje, bi radi vdahnili tudi drugi naši inteligenci. [Ako se nam to posreči, ako bo med gotovimi krogi več idealizma, potem smo storili krepak korak naprej. Potem se gotovo ne bo več zgodilo, da bi učiteljstvo postopalo proti bojevnikom za pravice slovenskega ljudstva tako, kakor dela en del tega učiteljstva sedaj. Gotovo se ne bo več zgodilo, da bi učiteljstvo padlo za hrbet poslancem, f katerim je bil eden glavnih vzrokov za obstrukcijo ' zloglasni Wa-stianov predlog o šolskih svetih, po katerem bi bilo’ slovensko šolstvo v narodnem oziru uničeno, slovensko učiteljstvo pa potisneno na milost jn nemilost pod kruti nemški jarem. In zakaj se je vse to; zgodilo? Zakaj je liberalno učiteljstvo pozabilo celo na lastno duševno in faktično sužnjost? Ker liberalnemu učiteljstvu nj po volji, f da se je zavlekla ureditev učiteljskih plač 1 s tremi milijoni, I ker je liberalno učiteljstvo premalo idealno in odločujejo tudi pri njem, kakor se pri liberalizma drugače pričakovati ne more, materijelni nagibi. Politični pregled. Delamožnost štajerskega deželnega zbora. „Graški Volksblatt“ poroča: „Kakor' izvemo, sta se zadnjei dni prejšnjega tedna odzvala slovenska poslanca dr. Korošec in Robič ve.bilu cesarskega namestnika grofa Cjaryja, da bi se posvetovali o delamožnosti štajerskega deželnega zbora. Ker je namestnik grof Clary takoj ob za- četku pogovora naznanil, da nemški nacionalci vstra-jajo na svojem dosedanjem stališču, sta tudi slovenska poslanca odklonila, zastopati svoje stališče.“ Tako poroča nemški graški list» Koliko je resnice na tej vesti o vsebini teh pogovorov, ne vemo, le to nam je znano, da je za prihodnje dni sklican deželnozborski Slovenski klpb k seji v Maribor. Gotovo bo potem Slovenski klub obvestil javnost o sedanji situaciji, v kolikor bo to stvari sami n a k o r i s t. Graška „Tagespost“ ve poročati, da se želji štajerskega deželnega odbora, da bi se začetkom junija sklical štajerski deželni zbor, ne bo '< ugodilo. Vlada sploh v teku letošnjega poletja' ne namerava sklicati nobenega deželnega. zbora, ker bo državni zbor zboroval do srede julija. Še-l