Loto VIII, št. 106 Ljubljana, četrtek 5. maja 1927 Cena 2 Oin P l«hi)» ob 4. »intraj. ga Sune mesečno Din <5*—; n inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Lhibljana, Knafkrra ulica štev. 5/I. Telefon it. 2072 in 2804, ponoči tndi št. >034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 2036. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešel-iovj ulica št. 4. — Telefon št. 24c« Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celie. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem cek. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.241 Ljubljana, 5. maja. V zakonodajnem odboru je bila z 18 glasovi proti trem glasovom sprejeta kazenska sankcija za zadnji odstavek čl 12 ustave, s katerim se zabranjuje zloraba vere in cerkve v strankarske namen«. Zlorabe se bodo kaznovale z zaporom do dveh let. Za to kazensko določilo so glasovale vse stranke Narodne skupščine razen poslancev SLS, kar dokazuje enodušnost celokupnega naroda v želji, da se v državi ohrani verski mir ter duhovnika vrne vzvišenemu poklicu oznanjevalca ljubezni, usmiljenja in strpnosti. Jugoslavija mora biti v verskih odnosno cerkvenih vprašanjih posebno pazljiva. Kakor je delikatno vprašanje Slovencev, Hrvatov in Srbov, tako je — morda še bolj — delikatno vprašanje medsebojnih odnosajev katolikov, pravoslavnih in muslimanov, da o številnih manjših verskih organizacijah ne govorimo, in odr.ošajev države do veroizpovedi. Država mora podpirati in ja-čati vsako stremljenje in sama vse storiti. da se očuva verski mir, a takisto je dolžna se kar najpazljivejše brigati, da verski in cerkveni interesi ne pridejo pod kolesa našega bučnega, dostikrat tako strastno drvečega političnega voza. Ustava je tu postavila dva srečno drug drugega se dopolnujoča principa: na eni strani proglaša svobodo vere in cerkve ter ji daje zaščito države in obsoja vsako razširjanje mržnje ali zapeljevanje k verskemu razdoru, na drugi strani pa ščiti državljana pred zlorabo duhovne oblasti v čisto posvetnih stvareh. Ustava je na ta način začrtala jasno linijo v spoznanju, da se bodo le tako onemogočile usodepolne komplikacije v našem novem narodnem sožitju. Določba, Id jo je včeraj uvrstil v novi kazenski zakon zakonodajni odbor, ne predstavlja stvarno nič novega. Ona je le praktična izpeljava ustavnega principa. S tem da je zakonodajni odbor sprejel «kancelparagrat», je storil le svojo dolžnost ter je zasigural, da se bo načelo ustave, ki prepoveduje zlorabo vere in cerkve v politične svrhe, tudi dejansko respek tiralo. Saj je žalostna resnica, da je dosedaj mogel grešiti proti temu načelu kdor je hotel — brez strahu pred kaznijo. Vsi vemo, da je osobito pri nas v Sloveniji zloraba vere in cerkve v strankarsko-politične svrhe postala strašen sistem, M je skoraj popolnoma zabrisal dejstvo, da smo Slovenci po svoji kulturi in civilizaciji v marsičem pred ostalimi deli jugoslovanskega naroda. Dasi smo Slovenci z malimi izjemami vsi katoliki, vendar vlada pri nas po krivdi politikujoče duhovščine verski nemir, kakor morda nikjer drugod. Vzorno življenje po vseh predpisih vere in cerkve ti nič ne pomaga: ako nisi pristaš politikujoče duhovščine, ako se braniš verovati, da je klerikalna stranka edino zveličavna in da je prejemanje klerikalnih listov skoraj toliko kakor prejemanje zakramentov, čitanje naprednega časopisja pa pravcato satansko opravilo, te postavijo na indeks, proglašajo za brezverca, spodkopujejo tvojo čast, tvoj ugled med ljudstvom; ako pa si vnet klerikalec, so ti vsi ti grehi odpuščeni. Strašen je teror, ki ga vrši politikujoča duhovščina nad ljudstvom: pri nas se je že izpostavljalo Rešnje telo za dober volilni uspeh SLS, klerikalni volilni letaki v obliki pastirskih listov so, skoraj bi rekli, normalen pojav, brezobzirna in naj-brezvestnejša zloraba prižnice je v premnogih krajih na dnevnem redu in pridiga duhovnika, ki je vernikom naslikal volilne Skrinjice nasprotnikov SLS kot hudičeve škatlje, v klerikalno žaro pa položil — Jezusovo srce, je le eden izmed stoterih naravnost strahotnih primerov, kako je bogoslužje po krivdi politikujoče duhovščine izgubilo pri nas na svoji evangeljski moči in čistosti. Kancelparagraf ni le izvedba ustavnega principa, ki prepoveduje zlorabo vere in cerkve, on je tudi državna zaščita cerkvenega pravila, ki ga je obrazložil papež Benedikt XV. v okrožnici * Humani generis» z dne 15. junija 1917. .. Argumenta concionum sint essentialiter saera ... concionatoribus-que omnibus de re politica in ecclesia agere omnino et absolute sit vetitum...» Pridigarjem je strogo prepovedano v cerkvi razpravljati o političnih zadevah... Zal je politikujoča duhovščina prezirala tudi odredbo vrhovnega cerkvenega poglavarja, kakor je prezirala prepoved ustave. S tem. da bo moral odslej državni pravdnik bdeti nad izvrševanjem ustavnega določila, bo prišlo tudi v naše politično življenje malo več poštenosti iir prave politične izomike. SLS po kmalu spoznala, da tudi njej ni v škodo, ako se ne opira na zlorabo vere in cerkve. Ko bo borba šla le s stvarnimi argumenti in za čisto politična, socijalna in gospodarska načela, bo SLS morala nastopati z enakimi bojnimi sredstvi. V tej borbi bo primorana pravilno cenit- tudi svoje tekmece in če njena moč ni bila zgrajena samo na terorju in verski ilorabi pomikajoče duhovščine, ne Spopolnitev vlade odgodena, volitve odložene? Najožja zveza med zunanjepolitično in notranjepolitično situacijo. — Struje pri radikalih in demokratih, — Slovenski radikali kot priprega klerikalcev Beograd, 4. maja, p. Obe seji ministrskega sveta, ki sta se vršili pod kraljevim predsedstvom, sta slej ko prej predmet živahnih komentarjev. Ni dvoma, da je točno, kar je izjavil g. Vukičevič: Obe seji sta bili posvečeni razpravam o položaju v vseh panogah državnega gospodarstva. A nikdo tudi ne dvomi, da se je povodom resortnega referata g. Marinkovida razpravljalo o italijansko-jugoslovenskem problemu in povodom referata g. Vukičeviča o notranjepolitični situaciji. Kar se tiče našega spora z Italijo, prevladuje domneva, da stopa italijanska akcija sedaj v svojo drugo fazo: Italija skuša albansko zadevo odstaviti z dnevnega reda ter spraviti na tapet nekatera dosedaj še ne povsem rešena vprašanja, predvsem nettunske konvencije. O teh vprašanjih naj bi se sedaj vodila direktna diskusija med Beogradom in Rimom in kakor upa Rim v prospeh Italije. Kar se tiče notranjepolitične situacije, izgleda, da se je uveljavilo naziranje, naj se glede spopolnitve kabineta postopa s skrajno previdnostjo in če le mogoče stvar tako dolgo odloži, da bo vidno, ali je razpust parlamenta mogoč ali ne. Tu igrajo zunanjepolitični momenti znatno vlogo. Smatrati je, da se merodajni faktorji ne bodo odločili za razpust in volitve, dokler ne nastopi v zunanji politiki popolno pomirjenje. Mnogo je odvisno tudi od situacije, ki se pokaže v finančnem odboru. Vlada danes še ne ve, ali bo*radikalno-demokratska veČina v tem odboru držala ali ne. Odbor pa se mora sestati, ker brez njegovega sodelovanja ni mogoče uveljaviti pooblastil fin. zakona tičočih se gospodarskih uredb. G. Vukičevič se trudi, da bi polagoma pomiril radikale, g. Marinkovič poskuša izgladiti krizo, ki je nastala v Davidovičevi stranki radi demisije podpredsednika dr. Krstelja. Danes je doktor Marinkovič dalj časa konferiral z dr. Krsteljem ter ga skušal pomiriti. Konferenci ie nekaj časa prisostvoval tudi bivši poslanec dr. Ribar. Ali se je dr. Marinkoviču posrečilo spor ublažiti ali ne. ni še jasno. Govori se. da je ob- ljubil, da pride pri spopolnitvi vlade v poštev tudi eden od hrvatskih demokratov. Na radikalski strani je opažati, da so pašičevci in uzunovičevci navezali živahne stike. Trifkovič in Uzunovič sta že opetovano konferirala in veruje se, da radikalski voditelji ne snujejo ničesar ugodnega za g. Vukičeviča. Danes je Trifkovič dolgo konferiral s Krsto Miletičem, Živkovičem in dr. Ninčičem. Zabeležiti je treba tudi, da so se od-nošaji med bosanskimi radikali in spa-hovci zopet poslabšali. Konflikti se porajajo radi vprašanja uradništva in pa radi abnormalne situacije, da spahovci v bosanskih obl. skupščinah povsod nastopajo skupno z opozicijskimi strankami prot radikalom. Mučen vtis dela tudi ostro nastopanje glavnega glasila Spahove stranke, sarajevske Pravde proti ministru Srškiču. V parlamentu je stalno zelo živahno. Zadnje dni so se zbrali v Beogradu tudi skoraj vsi klerikalni poslanci in danes je dospel še dr. Korošec. Klerikalci stalno špekulirajo, da bi prišli v vlado ter so si angažirali za priprego tudi radikale iz Slovenije. Tako je danes prispel z dr. Kulovcem kot radikalski predstavnik ljubljanski dr. Ravnihar, o katerem je javil neki list, da prihaja priporočat klerikalno stranko. Ko so novinarji vprašali posl. dr. Gosarja, ali je dr. Ravnihar res prišel, da utira klerikalcem pot v imenu radikalske stranke v Sloveniji, se je dr. Gosar nasmejal, Češ: «MisKm, da bi dr. Ravnihar hotel utirati pot sebi, ne pa naši stranki.* Pred par dnevi se je tu mudil tudi bivši pokrajinski namestnik Hribar, ki je tako prehitel dr. Ravniharja. Iz Maribora pride sedaj baje še dr. Stefaro-vič . . . Dejstvo, da je kralj zapustil Beograd ter se podal v Toplice, se splošno komentira kot dokaz, da za bližnje dni ni pričakovati nobene važnejše spremembe v politični situaciji. Vprašanje spopolnitve vlade je odgodeno, vprašanje razpusta in volitev odloženo na poznejši čas. Nova Mussolinijeva kaoitulaciia Po beograjskih in pariških informacijah želi Mussolini zopet direktna pogajanja z Beogradom. — Zanimivi nasveti «Daily Maila» Mussoliniju ob- Beograd, 4. maja. «P o 1 i t i k a» javlja nastopno poročilo: Mussolini je odklonil intervencijo Velike Britanije in sir Austin Chamberlain je smatral za potrebno, da poda v parlamentu pojasnilo o svojem zadržanju v našem sporu z Italijo. Istočasno javljajo iz Rima, da je vprašanje o diskusiji tiranskega pakta definitivno odstavljeno z dnevnega reda. Sodi se, da je na ta način nastopil trenotek za pogajanja o drugih odprtih vprašanjih med Italijo in našo državo. To naj bo po načrtih Rima prva etapa direktnih pogajanj. Tako mnenje je vladalo včeraj tudi v naših poučenih političnih krogih, zlasti po obisku italijanskega poslanika pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču. Z italijanske strani še niso bili stavljeni uradni predlogi glede stvarnih pogajanj. Obstojajo pa znamenja, da na to ne bo treba dolgo čakati. Pariz, 4. maja. d. Bivši načelnik zunanjega ministrstva Seydoux piše v «P e t i t P a r i s J e n u», da se je moral po razpoloženju poslednjih dni Mussolini odločiti za direktna pogajanja z Jugoslavijo. V kratkem se sestane konferenca Male antante na Češkoslovaškem. Nikakor ne bi bilo ljubo Italiji, da bi se pri tej priliki razpravljalo tudi o tiranski pogodbi. Zato želi Mussolini, da se začno popajanja še pred sestankom Male antante. Beograd, 4. maja r. Politični krogi komentirajo z zadovoljstvom članek, ki ga ie objavil londonski »Daily Mati« o sporu med Italijo in J ustavijo- »Daily Mai'1« piše med dragim: »Ako se Italija spusti v vojno, lahko vse izgubi in ničesar ne pridobi. To ie treba upoštevati tudi pri presoji napetih odnoša- jev med Italijo in Jugoslavijo zaradi Albanije«. Ta dobromišiieni nasvet >DaWv Maila« je tik za odstavki, v katerfh opozarja london- bo nobene ovire, da bi svoje življenske moči krepko ne afirmirala. Sklep zakonodajnega odbora moramo vsi Slovenci.ki si želimo prave demokracije, pozdraviti kot svitanje novega dne, kot oznanjevalca svetlejšega življenja med Slovenci. Njegove dr?.gr,-cene kulturne socijalno-ekonomske posledice se danes še ne dajo pregledati ski list Mussolinija na Palestino in Mezopotamijo. List ponuja te kolonije Musoliniju mesto Albanije in Jugoslavije. Ker Palestina kakor Mezopotamija propadate ker mora Anglija trošiti za te kolonije letno ogrom ne zneske za Mezopotamijo lani 2,219.000 funtov, za Palestino 1,236.000 funtov) prepušča »Daily Mail« velikodušno te pokrajine Italiji. Naj Italija poskusi, kar ie Anglija že preiskusila. Na vsak način bi to bilo za Italijo mnogo bolje, kakor da tvega vojno, v kateri lahko vse izgubi. »Daily Mail« sicer smatra, da so Mussoiinijevi prijatelji dobro uverieni, da Mussolini to bolje ve, kakor vsakdo drugi, toda tega ne dokazujejo njegovi postopki zadnjega časa. Naši politični krogi so sprejeli ta »Daily Mailova« izvajanja z zadovoljstvom in pričakujejo, da bo Mussolini o njih razmišljal. — (Glej članek na 2. strani. Uredn.) Kralj in kraljica zapustila Beograd Beograd, 4. maja, p. Nocoj ob 23.30 je s topčiderskega kolodvora odpotoval kralj Aleksander v Vrnjačko Banjo, kjer ostane predvidoma nekaj dni. Kraljica Marija pa je odpotovala v Marijanske Lažne, kjer ostane krajši čas na odmoru. Priprave na volitve Beograd, 4. maja. r. Včeraj je prispel v Novi Sad Svetozar Pribičevič. Na postaji so ga pričakovali zastopniki novosadske organizacije SDS. Popoldne se je vršila zaupna konferenca s predstavniki stranke iz vsega novosadskega okrožja. Na konferenci se je govorilo o kandidaturah za volitve, glede katerih so se bila pojavila loikaJoa nesoglasja. Svetozar Pribičevič i e pri odhodu iz Novega Sada po dvettmi konferenci izjavil, da je vse v .redu. Sklenjeno je bilo glede agitacije za volitve, naj se okrožni odbori ne mešajo v vprašanje agitacije. To vprašanje naj urede volilci preko sresikih odborov na ta način, da se mani sin a pokori večini. Velik shod SDS v Skoplju Beograd., 4. maja. p. V nedeljo 8. t. m. bo v Skoplju velik javen shod samostojne demokratske stranke. Udeležil se ga bo tu a (!; g. Svetozar Prihičevič. ki bo govoril o aktualni noiitični situaciji. Istega dne po* poldne bo v Skoplju konferenca delegatov vseh organizacij SDS za to volilno okroz}«. Otvoritev svetovne gospodarske konference Konlerenco je otvoril predsednik Theunis. — Trije glavni problemi ženevskih posvetovanj Ženeva, 4. maja. s. Ob skoraj polno-številni udeležbi vseh delegatov, toda pred precej praznimi tribunami, je bila danes popoldne otvorejna svetovna gospodarska konferenca s splošnim proučevanjem vzrokov povojne gospodarske krize in sredstev za njeno pobijanje. V svojem otvoritvenem nagovoru je označil predsednik konference Theunis kot posebno važen in aktuelen problem trgovinsko in carinsko politiko in vprašanje mednarodnega sporazuma industrijalcev. Na podlagi razpoložljivega materijala je Theunis omenjal v posameznem nesorazmerje med produkcijo in trgom v povojni dobi, prekinitev in ovire mednarodnih gospodarskih odno-šajev in težave pri ustanovitvi novih trgovskih potov. Omenjal je dalje obubo-žanje znatnega dela Evrope in nastale finančne razmere v povojni dobi. Govoril je o teritorijalnih spremembah na mejah, ki so imele za mednarodno gospodarsko življenje resne posledice. Vedno znova se pojavlja med narodi želja, da bi se gospodarsko osamosvojili in si obenem pridobili novih trgov za svoje proizvode. Ti dve nasprotni struji sta slednjič privedli tako daleč, da je postajalo zvišanje proizvodnje vedno bolj brezuspešno. Kot prvi govornik je nastopil švedski gospodarski strokovnjak profesor Kas-sel, ki je nujno zahteval gospodarsko razorožitev, vzpostavitev svobodne trgovine in čim večjo prostost za gibanje kapitala. Italijanski delegat Boni Longare je razložil pričakovanja, ki jih stavlja Italija v svetovno gospodarsko konferenco. Povdarjal je predvsem tesne stike Ruska delegacija v Ženevi Razlogi za rusko udeležbo na svetovni gospodarski konferenci. Kdo so sovjetski delegati — Varnostne odredbe švicarske policije pelih strokovnjakov in tajništva, ki ga vodi vodja srednjeevropskega oddelka zunanjega komisarijata Steim. Člani delegacije so: pred 6ednik osrednjega statističnega urada Osin-skij, bivši ljudski komisar za finance Sokol-nikov, za strokovne organizacije Lepke in za zadruge Hinčuk. Strokovnjaki 90 inženjer Schein, gospodarski tehnik Grohmann, madžarski emigrant in statistik Varga, za rusko kartelstvo Bulinin in kot juristični svetovalec Kaufmann. To delegacijo je imenovala vlada sama, ker je v Rusiji vsa trgovina v državnih rokah. Ženeva, 4. maja. g. Prihod ruske delegacije na svetovno gospodarsko konlerenco je policijo zelo vznemiril. Zato je poslala semkaj iz raznih krajev dobe detektive, ki naj skrbe za njeno varnost. Oficijelno skrbi za varnost Rusov tukajšnja policija. V zapadui Švici se kaže nezadovoljnost s politiko vlade, ki je dopustila, da pridejo Rusi zopet semkaj. Policija ima nalog, da prepreči sleherno demonstracijo proti sovjetskim delegatom. med političnim in gospodarskim delom Društva narodov in izjavil, da postaja vedno bolj jasno, da je za vse države najbolj koristno, ako se v industrijskem in trgovskem delovanju medsebojno ne ovirajo, temveč si sistematično uredijo vsa svoja prizadevanja in svojo zakonodajo. Zastopnik angleške skupine v mednarodni trgovski zbornici Walter Run-ciman je v kratkem obrazložil temelje mednarodne trgovske zbornice ter nujno apeliral na konferenco, naj po svojih delegatih vpliva na vse vlade, da znižajo carinske tarife. Danes je prispela semkaj ruska delegacija. London, 4. maja. (10.) Program mednarodne gospodarske konference v Ženevi je v glavnih obrisih izgotovljen in se deli v tri glavne dele. Prvi del se bavi z gospodarskimi vzroki sedanjih neprilik, v trgovini in industriji posebno, kolikor se ti vzrok! tičejo svetovnega miru. Drugi del posvečuje posebno pozornost raznim oviram, ki se stavijo trgovini potom izvoznih in uvoznih, prohibi-tivnili tarifov, davkov in drugih omejitev. Razen tega spada pod to poglavje razprava o industriialnih dogovorih, kombinacijah in kartelih. Tretji del se bavi s poljedelskimi problemi v zvezi z industrijsko produkcijo. «Times» pišejo, da je ta konferenca izredne važnosti, ne toliko radi eventuel-nih praktičnih rezultatov, ampak zaradi tega, ker je dobro pripravljena in bo marsikaj dognala novega v velikih mednarodnih gospodarskih problemih. Berlin, 4. maja. d. Na svojem potovanju v Ženevo se je tu ustavila ruska delegacija na svetovni gospodarski konferenci. Njen vodja Osinskij je izjavil, da je namen udeležbe Rusije na tej konferenci, najti podlago za sodelovanje med ruskim in gospodarskim sistemom ostalega sveta. Na konferenci se lahko razpravlja tudi o vprašanju monopola sovjetske zunanje trgovine. Upati je, da se konferenca izreče za dovoljevanje inozemskih kreditov ruskemu gospodarstvu in njegovim poslovnim zvezam. Kar se tiče razmerja do Nemčije, je dejal Osinskij. Ia glede skupnega nastopa v Ženevi ni dogovora. Naglašati pa je, da je obojestransko razmerje slejkoprej dobro. Gl8vni delegat je naglašal, da svet ne sme misliti, da pomen j a udeležba Rusije na svetovni gospodarski konferenci več ali manj vstop v Društvo narodov. O takem koraku sovjetska vlada ne razmišlja. Moskva, 4. maja. d. Ruska delegacija, ki je odpotovala v Ženevo na svetovno gospodarsko konferenco, obstoja iz štirih članov, Pomen rusko-francoskega zbližanja Sovjetski poslanik Rakovski o preliminarnem gospodarskem sporazumu med Parizom in Moskvo lejskih vrelcev v Rusiji, je dejal Rakovski, Pariz, 4. maja. d. Sovjetski veleposlanik Rakovski je podal zanimive izjave o stanju pogajanj s Francijo glede ureditve predvojnih ruskih dolgov. Rekel je, da je to vprašanje že precej rešeno, vendar še ne more biti popolno, dokler se francoska vlada obvezno ne izjavi glede novih ruskih kreditov. Francija stoji zopet na stališču, da se glede novih posojil ne more vezati, dokler se vprašanje predvojnih dolgov popolnoma ne uredi. V tem pogledu gresta mnenji obeh vlad narazen. Sicer pa ne gre za nova posojila Rusiji, ampak le za to, da pariška vlala kreditira nakup raznega blaga v Franciji, predvsem strojev. Uspeh dosedanjih pogajanj je v bistvu v tem, da s ta se obe vladi zedinili glede plačevanja anuitet za predvojna posojila. Moskovska vlada je pripravljena prevzeti obširne garancije, za kar je najboljše jamstvo ruski izvoz v Francijo, ki je vedno večji in ki že sedaj znaša milijardo na leto. Pomisliti je treba, da je v Rusiji trgovina podržavljena in da je pri vsakem trgovinskem sklepu država pogodbenica, v čemer je vendar velika garancija. Kar se tiče koncesij za izrabljanje petro- da nima ta stvar ničesar opraviti z ureditvijo dolgov. Rusija je pripravljena dopustili francoski kapital pri eksploataciji vrelcev, vendar ne v Bakuju in Groznem, kjer je država iz lastnih sredstev investirala ogromne vsote, vsled česar je sedaj produkcija nafte tu večja kakor pred vojno. Francija prav lah ko doseže v tem pogledu zadovoljivo pogodbo, zlasti ker sedaj uvaža za tri milijarde petroleja iz inozemstva. Veleposlanik je govoril potem tudi o vojni odškodnini. Precej jasno je dejal, da bo njegova vlada sedaj nastopila s protiterjst-vami. Rusija je mnogo trpela v vojni, vojne odškodnine pa ni dobila nobene. Ne samo te. izgubila je celo Besarahijo v korist svoji bivši zaveznici Rumuniji. Razen tega so s« akcije protiboljševikov pripravljale v inozemstvu. Vendar je kljub temu Rusija pripravljena razpravljati o vprašanju vojne odškodnine, ako se reši zadeva predvojnih dolgov in kreditov v Franciji. Glavna stvar pri vsem vprašanju je, da se je že skoraj popolnoma uredila zadeva predvojnih roških dolgov v Franciji. 1 Velike izgube severnih kitajskih čet Možnost novih vojnih zapletljajev. — Borodinova prepeljana v Peking VPashington, 4. maja. d. Listi poročajo, da so se severne in južne kitajske čete zapletle v liut boj pri Hsinjanču ob želez* niči, ki vodi iz Pekinga v Hankov. Kanton* cem pove.juje general Cangšenči. ki ima pod seboj štiri armadne zbore. Svern če« te niso imele uspeha in so utrpele po dO» sedanjih vesteh mnogo izgub na vojakih in vojnem m.iterijalu. London, 4. maja. s. Poseben_ poročevalec «Chicago Tribune® poroča iz Šanghaja, da je včeraj general Cangkajšek »oskusil pri Činki?ngu oziroma Nankingu prekoračiti .Tangtse. Severne čete so ga prisilile, da se ic moral zopet umakniti na južni breg. Ra« zen tega je skušal razorožiti 3000 nacijona. lističmh vojakov, ka so ga svoječasoo aa» rtili in baje postrelili nekatere častnike, jih je poslal za njimi. Pariz, 4. maja. s. Po vesteh agenturc , da bi katoličani vsega sveta pristali na italijanski mandat nad Palestino. Ravno tako bi lahko storili židje, ker so Italijani narod, kjer se lahko antisemitsko gibanje najmanj razvije. Nad Mezopotamijo pa bi Italija lahko prevzela mandat le tedaj, oe bi prišlo med Anglijo in Ameriko na eni in Italijo na drugi strani do sodelovanja v tem smislu, da bi dala Italija ljudi, ki so izšolani za poljedelska dela, ostali dve državi pa potreben kapital. Predsednik Masaryk v Italiji Rim, 4. maja. o. Snoči je dospel iz Grči« je predseJnik Češkoslovaške republike Ma« saryk, ki ga je pri prihodu pozdravil če« škoslovaški poslanik Mastny. Proces proti Corviju Rim, 4. maja. o. Pred izrednim porotnim sodiščem se bo 11. junija t. 1. pričel proces proti anarhistu Ivanu Corviju. ki je 12. septembra 1924 umoril v Rimu fašističnega poslanca Armanda Casalinija. Kakor znano, je Corvi takrat izjavil, da je izvršil zločin, ker je hotel maščevati Matteottija. Obtoženca bo branil bivši komunistični poslanec Bruno Cassinelli. Za razpravo vlada že sedaj veliko zanimanje. Bolgarski demanti Pariz, 4. maja. 1. Bolgarsko poslaništvo izjavlja, da je brez vsake podlage vest ju» goslovenskih listov, da bi bila italijanska vlada predlagala Sofiji skupno akcijo na Balkanu. Ugoden finančni položaj Francije Washington, 4. maja. s. V zbornici je iz« javi! bankir Lamont, da se je finančni po« ložaj Francije izredno izboljšal. Tekom zadnjih 9 mesecev so relikvati Francoske banke in žiriranja v inozemstvu tako na« rastla, da bi lahko Francija uvedla zlato valuto, ne da bi se ji bilo treba pogajati zaz natne kredite v inozemstvu. Neresnične vesti o razdelitvi Avstrije Pariz, 4. maja. d Zunanje ministrstvo odločno zanika vest, ki jo je prinesla «Ghi« cago Tribune« in za njo nekateri drugi li« sti, po kateri naj bi velesile razpravljale o razdelitvi Avstrije. Tudi ni res, da bi se o tem govorilo na poslednjem zasedanju Društva uirodov. Dantolog Lungo umrl Firenze, 4. maja o. Davi ob 2. je umrl senator Izidor Del Lungo. Imel je 86 let. Pil je literat in zgodovinar ter splošno znan dantolog. Zapustil je kakih 300 publikacij. cij. Komunistična funkcija dr, Šmerala Praga, 4. maia r. Listi poročajo iz Mo« skve. da je odhod voditelia češkoslovaške komunistične stranke dr. Bogomila Smer«« la v Moskvo v zvezi z novo funkcijo, ki mu je bila poverjena od ser.'je tov. Dr. Sme« ral prevzame oddelek za daljni Vzhod in propagando na Kitajskem. Ameriško posojilo Poljski Nevyork, 4. maja. (pa.) Iz varšavskih privatnih virov se izve, da je vlada spre je« la pogoje Blairove skupine za posojilo 80 milijonov dolariev Pol'"1 si bo služilo za stabili poljske valute. Prneten zaoor orinca Windischgratza Budimoešta. 4. maja. d. Sodišče je po« novno dovolilo princu NVindiscbgratru. ki ie bil obsojen v znani falzifikato-ski aferi, tri mesece bolniškega dopusta ki mu je včeraj potekel, češ da je potreben Je na« dakje zdravniške oskrbe. Kaj je s terjatvami napram bivšemu a.-o. erar-u Trenotno stanje vprašanja terjatev proti bivšemu erarju, — Oblastna skupščina je predlog posl. Zebala in tovarišev sprejela in ga izročila oblastnemu odboru v nadaljno proučavanje. Ukrepi oblastnega odbora zaenkrat še niso znani. Z ozirotn na sklep oblastne skupščine ljubljanske je naše uredništvo prejelo ne. broj dopisov, v katerih se od strani inte« resen tov vprašuje, kaj je s terjatvami proti bivšemu erarju. Uredništvo naravno ni v položaju, da bi odgovaralo posebej na vsa« ko pismo. Pač pa opozarja interesente na sedanje stanje tega vprašanja, ki obstoja v sledečem: Vprašanje terjatev proti bivšemu erarju je sprožil v oblastni skupščini posl. Zebal s tovariši in stavil skupščini tozadevni predlog. O tem predlogu je nato finančni odsek oblastne skupščine razpravljal na seji dne 25. aprila t. I. ter sklenil predlagati skupščini, naj se predlog poslanca Zebala in tovarišev glede poslovanja komisije za terjatve proti bivšemu erarju odstopi oblast nemu odboru, da se o stv ari direktno in« formira, da zbere vse potrebne informacije in da nato poroča. Predlog finančnega od= bora je bil sprejet na sledeči seji oblastne skupščine Vprašanje se nahaja tedaj v ro. kah oblastnega odbora. Ali je oblastni od« bor v tej stvari že kaj ukrenil, nam ni znano. Radi podrobne informacije interesentov kakor javnosti pa objavljamo doslovno be« sedilo predloga, ki ga je glede poslovanja komisije za terjatve proti bivšemu erarju stavil posl. Zebal s tovariši. Predlog se glasi: »Ljubljanska oblast odnosno bivša deže« la Kranjska se je nahajala za časa vojne v ožjem vojaškem okrožju (v takozvanem Etappenraumu). Vsled tega so avstro=ogr« ske vojaške edinice nabavljale potom re« kvizicij aH nakupa svoje potrebščine v glavnem v bivši deželi Kranjski. Svoje po« trebščine niso plačevali v gotovini, tem« več so mesto tega izdajali potrdila (Be. scheinigung), ta potrdila so potem morali upniki vnovčiti pri operacijskih blagajnah. Vsled razsula bivše Avstro«ogrske ni pri« šel do plačila znaten del imetnikov teh po« trdil. Da se ugotovi stanje teh terjatev in po. maga dobaviteljem, se je ustanovila g! a« som Uradnega lista deželne vlade za Slo« venijo z dne 22. II. 1919. «Komisija za ter« jatve proti bivšemu erarju«. Ta komisija je ugotovila, da so prijavljene terjatve iz sle. dečih kategorij: 1. Terjatve trgovcev in dobaviteljev. 2. Terjatve podjetnikov in obrtnikov izvršena dela. 3. Terjatve uradnikov in vojaškega osob« ji na zaostalih službenih pristojbinah. 4. Terjatve iz avstrijskega zakona o voj« nih dajatvah. 5. Terjatve proti železniškemu in pošt« nemu erarju. 6. Terjatve iz obračunov drž. uradov v Sloveniji z bivšimi centralnimi uradi. 7. Terjatve bivše dežele Kranjske. 8. Terjatve na podlagi zakona z dne 18. avgusta 1918., drž. zak. št. 317 glede od. škodnine za protizakonite poškodbe civil« nih oseb v vojski. 9. Terjatve bivših vojakov za civilno obleko. 10. Terjatve za odškodnino vsled eksplo« zije smodnišnice na ljubljanskem polju, dalje vsled eksplozij na Pragerskem in v Logatcu. Komisija je prvotno vse te terjatve zfei« rala in pošiljala Likvidacijski komisiji SHS na Dunaj, ki je takrat zastopala likvidaci« jo zahtev naše države napram bivši Av« striji. Kako izplačilo na te prijavljene in ugotovljene terjatve interesenti pa niso do danes prejeli. Iz seniarmenske mirovne pogodbe izha« ja, da je naslednica stare Avstrije — da« našnja avstrijska republika. Po členih 177., 178. je Avstrija sama od« govorna aliiranim in sociiranim državam za vse izgube in poškodbe, povzročene po vojni in jih je sama dolžna povrniti in po« ravnati. Člen 203. izrecno to ugotavlja, člen 205. zadnji odstavek, ustanavlja enako odgovor, nost za vse obveze bivše Avstrije tekom vojne. Dalje smatra mirovna pogodba za nasled« nico bivše Avstrije današnjo Avstrijo v pogledu vseh aktiv. To izhaja iz člena 208, ki ureja vprašanje razdelitve imetja bivše Avstrije med nasledstvene države, ki dolo« ča, da se vpiše vrednost tega imetja, koli« ko preide v last teh novih držav, v dobro Avstriji na račun dolžne vojne odškodnine. Vse terjatve proti bivšemu avstrijskemu erarju, ki jih imajo iz kakršnegakoli na« slova naši državljani ali naše javne korpo« racije in ustanove izza časa pred sklenje« nim premirjem, bi torej morala plačati avstrijska republika. V konkretnih slučajih, ki so prihajali iz Dunaja nazaj je avstrijska republika kon« sekventno prezirala gorenjo svojo obvezo. Stereotipna fraza avstrijske republike se je ponavadi glasila: «Z ozirom na drž. pro« padlost se ne vidi povoda kaj ukreniti, ozi« roma glede plačila takih terjatev med na« siedstvenimi državami ni prišlo še do do« govora. Denarna sredstva likvidacije pa so izčrpana.« Nobenega dvoma ne more biti, da bodo pri tem stališču avstrijske vlade posamez« niki mogli priti do plačila samo z našo dr. žavno pomočjo, bodisi da bo morala naša država diplomatičnim potom izvršiti po. tiebne korake, bodisi, da država sama iz« piača svojim državljanom te terjatve, po» tem pa jih pri medsebojnem končnem ob. računu proračuni kot svoje napram avstrij. ski republiki. Država naj bi se odločila, kar bi bilo v obojestransko korist, v zad« njem predlaganem smislu. Pri naši Komisiji za terjatve proti bivše« mu erarju je bilo vsega skupaj prijavljeno 250 milijonov kron po denarnem kurzu ob času prevrata Vsi ti prijavljenci čakajo zaman že leta in leta na izplačilo svojih terjatev. Ne oziraje se nato, koliko so že vsi ti izgubili vsled pomanjkanja obratne glavnice na zaslužku, vsled manjvrednosti krone, bančnih zamudnih obresti itd mo« rsmo na žalost tudi ugotoviti, da je bila marsikomu vsled tega tudi eksistenca ogro« žena. Pripominjamo, da ima tudi bivša dežela Kranjska terjati znaten znesek iz naslova na zaostankih že dovoljenih kreditov za javne naprave, iz obračunov z raznimi go« spodarskimi centralami na Dunaju, zlasti s. kmetijskim ministrstvom za dobavo klav« ne živine avstroogrski armadi. Kakor nam je znano, je višina feh terjatev bivše deže« le Kranjske okroglo 60 milijonov kron. Ker vidimo, da ni drugega izhoda v svr. ho rešitve tega važnega vprašanja z ozi. rom na gori navedene številke in uterne« ljitve: Oblastna skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da takoj povzame vse potrebne korake v svrho re« šitve in izplačila prijavljenih in ugotovlje« nih terjatev. Vsled tega naj se takoj stopi v stik z vlado, da ona povzame kot za. ščitnica dolžnikov vse potrebno, da se za. more" zadeva v prid prijavljenih terjatev bivše dežele Kranjske in posameznih inte. reseetov ugodno čimpreje rešiti.« Kakor uvodoma omenjeno, je oblastna skupščina predlog posl. Zebala sprejela z nekaterimi praktičnimi spremembami in bo sedaj oblastni odbor zbral ves materijal, da se vidi ali in v koliko je upati na povr. nitev terjatev napram bivšemu a.«o. erarju. Posledice klerikalne politike v mariborski železniški kurilnici V mariborski železniški kurilnici in delavnici so znižali mezde od 11 Din na 8 Din za uro, Tazeo tega pa je bik) rrmogim deiav-cem tudi delo odpovedano. To se je zgodilo radi tega. ker je na podlagi novega proračuna prometuaga namstrstva določenih za mariborsko železniško delavnico le 19 milijonov Din namesto potrebnih 28 milijonov. Mi smo na škodljive posledice novega proračuna opozarjal že ob njegovem uveljavljanju, kar so klerikalni listi proglašali kot demagogijo. Danes se čim dalje bolj očitno kaže pogrešoost klerikalne politike, ki je bila g>luba za vse pametne nasvete. Ob sprejetju drf. proračuna, o katerem so zlasti občutno zmanjšane postavke za naše železnice, so klerikalci v svojih listih trditi, da se delo v mariborski delavnici ne bo omejilo. Sedaj, ko se je pa začel klerikalka proračun izvajati, pa »Slovenec* hi- navsko zavija oči in piše, da je potrebna nujna intervencija pri prometnem ministrstvu. da se morajo opustiti poizkusi, ki delavstvo po nepotrebnem razburja in morajo povzročit! !e veliko škodo našim prometnim razmeram. Klerikalci sn čas za intervencijo že zamudili in sicer takrat, ko so sedeš v vladi in ko so glasovali za zmanjšani proračun prometnega ministrstva m za reduciramje delavskih plač kljub temu, da so bih pravočasno opozorjeni od opozicije, da more to povzročiti le veliko škodo našim pro-memim razmeram. Odgovornost za redukcije v mariborski kurilnici in delavnici nosijo samo naši klerikalci in ako se sedaj zavzemajo v svojih listih za reducirano delavstvo, je to zgoll hžnavščina ter dokaz, da bi radi delavce vlekli za nos. Vprašanje svobodne cone na Sušaku Sušak. 4. maja. n. Po poročilih iz Beograda pride v drugi polovici meseca maja na Sušak prometni minister general Milosavlje-vič, da na licu mesta prouči razna prometna vprašanja na Sušaku. Tekom desetih dni se pričakuje povratek načelnika trgovinskega ministrstva dr. Steinmetza. ki ima nalogo, da prouči vprašanje svobodne cone na Sušaku. nakar se bo v ministrstvu to vprašanje vzelo v pretres in najbrže končno rešilo. Delegati oblastnih skupščin pri min. predsedniku BeopaJ., 4. maja. p. Predsednika vlade so dopoldne -oeetili deleCati oblastnih skupščin in mu izročili resolucijo o rešitvi gospodarske krize. o. Vukičevič je izjavil, da se raduje, da so tudi oblastne skup^-i« ne priskočile na pomoč in poskušajo rese« vati važna gospodarska vprašanja Oblju« bil je da bo šel oblastnim skupščinam do skrajnosti na roko. Dodal je, da se bo po« trudil, da se v najkrajšem času določi toč« na kompetenca oblastnih samouprav. Poplave Mississippija Pariz, 4. maja. s. »Oiicago Tribune® po« roča iz N'ew Orleansa, da je kljub vsem varnostnim meram voda že poplavila nižje ležeče dele mesta, število ljudi, ki so brez strehe, znaša nad 350 tisoč. New Orleans, 4. maja. s. V bližini Mil« liken Benda se je podrl nov nasip, ter je voda zopet poplavila veliko polja. Število beguncev je narestlo r» 30 tisoč. (Glej tudi poročilo na 6. str. Ured.) Kongres «alkobclikov* v Rimu Rim, 4. maja. o. DopoJdne je bila tu o tvor j ena osma mednarodna konferenca Zveze nasprotnikov prohibkaje. Kooferen* ci je prisostvoval tudi minister za narodno gospodarstvo Belluzzo, Id jc imet daljši go« vor o pomenu vinoreje za narodno gospo darstvo. Govorili so nadalje tudi profesor Montini, dr. Kaufmann in dr. Rog in t. Jutri se konferenca rakljči, delegati pe »i ogle« dajo razne vinor^ -e kraje. Smrtne obsodbe ▼ Moskvi Moskva, 4. maja. g. R evolucijsko sodiiče ie obsodilo Poljake Korzaka, Rudvja in Straleckega na smrt zaradi vohunstva r prilog Poljski. Ali država v državi? Pod tem naslovom ie izšla v zagrebških »Novostih« pod šifro I. K. kritika nekaterih določb finančnega zakona, ki se nanašajo na oblastne samouprave na teritoriju bivših avstrijskih pokrajin, torei obe slovenski in dalmatinske. Avtor smatra, da so z izročitvijo bivše deželne imovine novim oblastnim samoupravam ustvareni za Slovenijo posebno privilegiji, češ, hrvatske samouprave pa bivšega premoženja Hrvatske niso dobile nazaj. Ta argumentacija ni točna. Imovina bivše kraljevine Hrvatske je bila državna svojina in je zato definitivno pripadla novi državi SHS, kakor je to tudi z bivšo državno (avstrijsko) imovino na teritoriju Slovenije in Dalmacije. Imovina bivših samoupravnih edinic (župani;) na ozemlju Hrvatske Pa je že po točki S. prehodnih odredb zakona o samoupravah proglašena za svojino novih oblasti. Čl. 322. fin. zakona, ki isto odreja za bivše deželne imovine, je le dosledna spopolnitev točke 8. prehodnih odredb, ki je v tem pogledu ostala, očividno vsled nenameravane pogreSce, neko. liko nejasna. Še mnogo manj drži dokazovanje g. I. K. glede nedopustnosti čl. 323. finač. zakona ki daje oblastnim skupščinam pravico, da menjajo, spopotajujeio in tudi razveljavljajo bivše deželne zakone, v kolikor se tičejo poslov njihovega področja in v okviru ustave in državnih zakonov. I. K. se postavlja na stališče, da je to nedopustno iz formalnega m stvarnega ozira. V formalnem oziru, pravi, uredba ne more menjati zakona, a v stvarnem oziru je določba čl. 323. v na-sprostvu s principom pravr.e enakosti Razlikovanje med uredbo in zakonom je zelo prisiljena stvar. Res so se stari deželni zakoni donašali na drug način (bila :'e potrebna cesarska sankcija) in res so bili enakovredni državnim zakonom, tako da je teoretično mlajši deželni zakon mogel dero-girati starejši državni zakoo- toda teorija, da je bivši deželni zakon povsem nekaj drugega nego današnja oblastna uredba ;e zgrešena. Tudi oblastna uredba ie zakon, seveda sni generis, ona ustvarja ius cogers, v kolikor se ne protivi ustavi in državnim zakonom in je torej v tem oziru bolj ogTa-ničena, zato pa je vedno les perfecta, ker ji ie zakon o oblastnih samoupravah da! generalno sankcijo. Uredba ie strogo ograr.i-čena na področje delokroga oblastne samouprave, ni pa dvoma, da ie logično in pravno le konsekventno, ako je ffciančni zakon ugotovil, da more ona menjati bivše de-žene zakone, seveda ie v granicah. ki so ji po državnem zakonu o obiastnftt samoupravah odrejene. Ako g. I. K. meni, da bi po logiki čl. 223. fin. zakona morale i hrvatske oblastne samouprave dobiti pravico menjati stare hrvatske zakone, je prezrl, da tu ne gre več za vprašanje lokalnih, temveč obče državnih zakonov, kajti Hrvatska ie biia v granicah nagodbe država. Se manj pa seveda drži, da bi ne bilo razloga, zakaj ne bi potem hrvatske oblastne skupščine mogle menjati sploh vseh stotih hrvatskih zakonov. G. I. K. pozablja, da :e dežokrog oblist nih skupščin omejen in da se morejo uredbe nanašati le na lastni delokrog obL samouprav. Tako oblastna skupščina ljubijan-ska gotovo nima pravice menjati n. pr. onih deželnih zakonov, ki vsebujejo poiicijske ali šolske predpise. V enem pa ima g. I. K prav: poznavanje kompliciranega pravnega ustrojstva naše države je v merodajaih beograjskih krogih često tako primitivno, da ni izključena opas-nost, da bi se moglo izgubiti in razbiti še ono pravno edinstvo, kolikor ga danes imamo. Na drugi strani pa smemo dodati, d« je tudi nepoznanje pravnega značaja samouprav tako globoko, da je v opesnosti tudi samoupravni princip. Treba si le ogledati famozno uredbo od 17. februarja, ki so jo klerikalci in radikali skupno uzakonili (seveda zopet v finančnem zakonu), pa se takoj vidi koliko pozornosti bo treba, da se na eni strani ne ustvarjajo države v državi, na drugi pa ne poderejo zdravi temelji decentralizacije, ki je zajamčena v ustavi in v svojih glavnih obrisih srečno izpeljana v zakonu o oblastnih in srezkih samoupravah. Politične beležke Zanimiva izjava hrvatskih klerikalcev Znano je, da si je italijanski fašizem pridobil v vatikanskih krogi simpatije še« le tedaj, ko je započel svojo borbo proti italijanskim framazonom in ko je Museo« lini proglasil katoliško cerkev za itilijan« sko narodno cerkev, ki ima širiti svoj vpjiv sporedno z italijanskim imperijalizmom. Mussolini je ob tej priliki dovolil katoli. čanom več koncesij in klerikalno časopisje vsega sveta, med njkn tudi ljubljanski eSLo yenec», je pozdravilo z navdušenjem zbli« žanje med Vatikanom in italijansko vlado. Pri tem je v cerkveoo»političnem oziru bi« Ia zlasti značilna uslnžnost italijanskih cer« k v enih oblasti napram fašistovskim željam glede dušnega pastirstva med slovensko in hrvatsko narodno manjšino v Italiji, in mai da ni brez pomena, da so se v zadnjem ča« su katoliške športne organizacije v Itabji proatovoijno razšie ter sklenile da presto« pijo vsi njihovi Sani v fašistične organi« zacije. ^Slovenec« je še te dni spričo ugo. tovitve, da pite o framasoostvu v naji dr« ž«vi ▼ istem smislu kakor fašistični tisk iz- i*rih gs le T08eli- »ko so tudi fašisti i njim istega mnenja. Z ozirom na vse to je nsravMKt presenetljiva izjava duhovni« ka dr. Simrake v klerikalni .Narodni pofctiki«. kjer prari: «Popofaoma odobri« vam borbo prostozidarjer proti italijanski oblastno*:, proti Mussolini jevernu norec ju v centralni Evropi, proti izzivanju k spk> šoetnu svetovnemu klanju«. Vodja hrrrt« skih klerikalcev odobrava borbo framaso« nov proti fašizmu, naM klerikalci p« odo-btavajo popotecma zvesti vatacanski po> Irfti bocbo Mhu proti Naši Kraji in ljudje Originalna slovenska grča, kakršnih je vedno manj, se je včeraj v zgodnjem jutru odkrhnila od našega debla in duša očaka pevca-turista Jakoba Aljaža je pojoč vzplavala nad Triglavom na najvišjo turo, v višave svobodnih blaženih duhov. Umrl je pionir slovenske turistike, narodni pevec in narodni skladatelj, preprosta, pristna, iz ljudskega stržena vznikla poetična duša, vedno vedra in blaga, tip svečenika in kulturnega delavca stare solidne generacije. Aljaž kot človek in svečenik. So osebnosti, ki kakor solnce razširjajo okoli sebe le svetlobo in toploto. Med njimi je bil pokojnik. Porojen 6. julija 1845. v vasi Zavrh smledniške župnije kot kinetski sin, je ostal kremenit in dovtipen Gorenjec, ki mu je šala in pesem življenski element, do svoje smrti. Domovina in lepota njenih planin je bila njegova ljubezen, ki se ji ni izneveril nikoli. V Ljubljani je dovršil ljudsko šolo, odšel na gimnazijo, bil sprejet v Alojzijevišče in, ker se ni nameraval posvetiti duhovniškemu poklicu, kot poštenjak po dovršenem sedmem razredu zopet izstopil. Po maturi se je vpisal na dunajskem vseučilišču kot slušatelj klasične iilologije. Toda razmere so mu postale nevzdržne in po enem letu je stopil vendarle v ljubljansko bogo-slovnico. Postal je duhovnik, kaplanoval devet let v Tržiču, postal leta 1880. župnik na Dobravi pri Kropi, prišel po deveterih letih na Dovje ter ostal v tem planinskem raju do smrti. Povsod so ga ljudje imeli radi, ker je znal govoriti do-.mače, zadeti struno narodne duše z odkritosrčnostjo ter povedati tudi najmanj prijetne graje z blagodejno šalji-vostjo. Njegov pogovor je bil vedno dovtipen in iskreno prisrčen, njegovo vedenje preprosto in brez napuha. Čutil se je vedno sina ljudstva ter ni delal med seboj in verniki nobene razlike. Zato ostane spomin nanj popularen in vzgleden vsem njegovim naslednikom. Iskreno pobožen v cerkvi, je nahajal vendarle pot k Bogu najrajši pod vedrim nebom sredi svobodne narave, po gorah in planinah, kjer se je čutil najbolj srečnega; in nahajal ga je v petju in glasbi kot odmevu najvišje lepote in božjega razodetja. Aljaž kot pevec in skladatelj. Aljaž kot pristen^Slovenec je bil pevec po svoji krvi. Že kot deček je rad prepeval, v gimnaziji pa je postal ljubljenec Čeha skladatelja Antona Nedve-da, ki ga je hitro spoznal kot izvoljenca glasbe ter mu je često dejal: «Ne zanemarite se, zakaj vi imate talent!» — Aljaž se je sam učil harmonije po H. Schiitzejevi knjigi, bil pevovodja gimnazijskega zbora in prvi tenorist dobrega kvarteta. Kot dunajski akademik je sodeloval na koncertih Slovenskega pevskega društva, kot bogoslovec se je udeleževal pevskih vaj Foersterjevega cerkvenega zbora ter je na raznih no- vih mašah organiziral petje. In ker mu je nedostajalo primernih pesmi, jih je začel skladati sam. Kot mlad kaplan si je po Foersterjevem posredovanju nabavil klavir, se ves poglobil v Mozartove in Haydnove skladbe ter se s peresom zavzemal za Foersterjevo uvedbo cecilijanske, spočetka ljuto napada-ne glasbe na cerkvenih korih. Tako sta se Foerster in Aljaž združila za moderno, cerkve edino dostojno cerkveno glasbo in petje ter zmagala proti zastarelim organistom okroglih «viž», kakršnih ni dudljal le sloviti «šmarski šo-mašter . . .» Foerster je rad zahajal k Aljažu na počitnice in moža sta teoretizirala, obenem pa tudi praktično pilila Aljaževe skladbe. Ko je prišel Aljaž na Dovje, se je začel povsem resno baviti z glasbo. Dogovorno z Glasbeno Matico v Ljubljani in Družbo sv. Mohorja se je Aljaž lotil Pesmarice, ki je izhajala leta 1888. in 1890., ter v 2. izdaji 1. 1923. Obenem je izdajal lastne skladbe, večinoma po V. Gregorčičevih pesnitvah; izšle so v deveterih snopičih. Aljaževe skladbe so preproste, lahko pevne, krepke in vse kolikortoliko v narodnem duhu. Zato so mnoge popularne, nekatere pa so celo ponarodele. Cerkvenih skladb menda ni pisal. Vse njegove svetne skladbe so mu privrele iz duše in nahajajo zato pot k dušam ljudstva. Njegovi Občutki, Triglav moj dom, Domovini, Slovan na dan i. dr. so znani po vsej Sloveniji. Največjega pevskovzgojnega pomena pa je postala njegova Pesmarica Mohorjeve družbe. ker je bila nekaka podlaga slovenskemu razmahu pevskih zborov po deželi in je postala povod za ustanovitev raznih pevskih zvez. Za te velike zasluge so Aljaža poleg Glasbene Matice odlikovala razna društva ter je prejel tudi najvišje odlikovanje. Aljaž kot turist. Prav toliko ali še več pa je storil pokojnik kot pionir slovenske turistike. Sam vztrajen, spreten in idealen turist, ki je proučeval in posečal naše gore, je vzpodbujal tudi rojake k turistiki ter z železno energijo dosegel, da se je zgradila cela vrsta turistovskih zatočišč. Leta 1895. je zgradil stolp vrhu Triglava, ieta 1896. Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava in Triglavsko kočo na Kredarici, dalje kapelo prav ondi, malo kočo v Vratih in Dom v Vratih (prvega je odnesel plaz) 1. 1909. Napravil, popravil in markiral je več planinskih potov ter spisal za Planinski Vestnik (1922.-1923.) svoje Planinske spomine ter za Pevca (III. in IV.) svoje Pevske spomine. Meseca julija 1921. je obhajal čil in veder svojo zlato mašo_ pred dvema letoma pa svojo 80. letnico. Dasi že v 82: letu je bil zdrav do nedavnega časa in po svoji grčavi konstituciji bi bil dočakal pač še 90. leto, da si slučajno ni bil zlomil noge. Ta nezgoda je bila povod njegove prezgodnje smrti. Aljažev velesimpatični spomin ostane ohranjen v zgodovini naše pesmi in turistike. Slava mu! -©9- Naša letalca v peščenem viharju v Mezopotamiji Včeraj ni dobil beograjski Aeroklub nikakih poročil od naših letalcev polkovnik markiz Epinazzi, ki je pri daljavi Sicilija Buenos Aires, torej 12.831 km povprečno letel v 24. urah po 713 km, se vidi stvarni uspeh, ki sta ga na svojem prvem poskusu dosegla naša mlada avijatika. Kakor se vidi iz tega poročila (od 3. maja), ko sta naša avijatika poslala poročilo iz Djaska, ni Aeroklub od njiju dobil nobenih novih vesti. Prijatelji naših avijatikov in vse beograjsko prebivalstvo je v skrbeh, ker je etapa Djask-Bagdad najtežja in najopasnejša etapa, vendar pa se, poznavajoč sposobnost naših avijatikov, njihovo energijo in vztrajnost, lahko z zaupanjem pričakuje, da bosta preletela tudi te najnevarnejše kraje. Da ni poročil o njunem poletu, je razumljivo tudi vsled tega,* ker ne moreta dobiti zveze na tej etapi, kar se je godilo tudi že pri drugih poletih. Aeroklub opozarja prebivalstvo, da bo potom časopisov in komunikejev pravočasno poročal o prihodu naših avijatikov. Iz Beograda nam poročajo ob 22. uri: Aeroklub ni prejel nobenega poročila o nadaljnem poletu naših avijatikov. Sedaj letita namreč preko ozemlja, kjer divja velik peščen vihar, tako zvani samum-hamdina, ki lahko traja tudi dva meseca. Pot ju vodi preko velikih peščenih puščav Mezopotamije, Arabije in Sirije, ki je najtežja in najnevarnejša, posebno pa v času, ko dirja peščeni vihar. Aeroklub je izdal nocoj nastopni komunike: Tekom današnjega dne je Aeroklub prejel od komande letalstva v Petrovaradinu sledeče poročilo: Ob 17. do časa izdaje tega komunikeja, ni bilo sprejeto nobeno brzojavno poročilo o poletu v etapi Djask-Bagdad. Omenja se, da je naša letalska posadka preletela v šestih etapah daljavo Pariz-Bombay 8400 km v osmih dneh, kar pomeni povprečno na dan po 1400 km. Ako se ta povprečna brzina primerja s povprečno brzino, ki so jo dosegli inozemski avijatiki, kakor n. pr. letalski Ustanovitev Avtoprometne zadruge v Ljubljani Sinoči se je vršil v restavraciji Zvezdi v Ljubljani informativen razgovor o ustanovitvi Avtoprometne družbe, ki so ga sklicale ugledne tvrdke in osebnosti. Nova av-toprometna ustanova naj hi imela naim.en, izvrševati avtopromet z vsemi prometnimi sredstvi v Sloveniji in izven nje. Sestanek je bil prav dobro obiskan, kar vsekakor znači, da je za podjetje veliko zanimanje. Vsi navzoči so bili edini v tem, da je za Ljubljano in sploh vso Slovenijo nujno potrebno tako podjetje, ki naj bi imelo obče koristen namen, tako da se omogoča pristop vsem slojem in širši javnosti, ki jim je napredek Ljubljane in okolice na srcu. Podobne ustanove obstoje že dolgo let v vseh večjih inozemskih mestih, zadnja leta pa so bila ustanovljena tudi v Beogradu, Zagrebu in Mariboru z naravnost krasnim uspehom in sedaj svoie avtoparke stalno povečava! o. Po daljši debati, v katero so posegli priznani strokovnjaki, je bilo sklenjeno, da se ustanovi taka družba tudi v Ljubljani in sicer vsled njenega obče koristnega namena na zadružni podlagi. Po soglasnem sklepu navzočih se je pretvoril razgovor v ustanovni občni zbor, ki je takoj določil zadružna pravila in smernice pripravljalnega dela ter izvolil sledeči pripravljalni odbor: predsednik ravnatelj Anton Kristan, odborniki: Vladimir Pin-tar, direktor Zveze za tujski promet v Sloveniji, Emil Podfcrajšek, višji hidrotehnik, Vladimir Sergejev, dipL agronom, inž. Gustav Toennies, baron Egon Zois im dr. Vinko Zore, odvetnik. Pripravljalni odbor ima nalogo, da registrira zadružna pravila, zbira člane in izvrši predhodna dela do prvega občnega zbora. Vse podrobne informacije daje interesentom pripravljalni odbor Avtoprometne zadruge v Ljubljani, Aleksandrova c. 5, pritličje, levo. Kriza naših kinematografov V Zagrebu je bil včeraj zaključen kongres lastnikov kinematografov iz vseh pokrajin naše države. Razprava je bila posvečena raznim strokovnim vprašanjem, predvsem pa težavni krizi, v kateri se nahajajo kinematografi v naši državi. Debate so se udeležili skoro vsi delegaiti in je bila končno soglasno sprejeta sledeča resolucija: Kongres lastnikov kinematografov ugotavlja, da je materija1!™ stanje kinemato- Kulturni pregled Gledališki reoerfoarji Ljubljanska drama: Četrtek, 5.: «Vojiček». C. Petek, 6.: ob 15.: »Hlapci«. Dijaška pred. stava po znižanih cenah. Izv. Sobota, 7.: ob 15.: »Triglavska bajka«. Mla. dinska predstava po izredno znižanih ce. nah. Izv. Nedelja, 8.: «Lumpacij vagabund». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ljubljanska opera: Četrtek, 5.: »Madame Butterflv«. B. Petek, 6.: Zaprto, (generalna skušnja). Sobota, 7.: «FideIio». Premijera. Izv. Nedelja, 8.: ob 15.: «Orlov». Izv. Znižane cene. Mariborsko gledališče: Četrtek, 5.: «Logarjeva Krista®. A. Kuponi. Beethoven: Fidelio. Ob priliki prve izvedbe te znamenite klasične opere na ljubljanskem odru, ki se vrši v soboto dne 7. t. m., je zasedba posameznih vlog sledeča: Leo-noro, soprogo Florestana, poje ga. Žaludova, ječarjevo hčerko Marceiino — ga. Ribičeva, ječarja Rocca — g. Betetto, jetnika Florestana pa g. Knittl. Guverner državne ječe don Pizzarro je g. Holodkov, minister Don Fernando pa g. Zupan. Ostale vloge pojo gg. Kovač, Janko, Mohorič in Šubelj. Dejanje opere (štiri slike) se vrši v španski državni ječi. Opero je naštudiral ravnatelj g. Polič, režijo pa vodi režiser gosp. Zdenko Knittl. Predstava je izven. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Oskar Nedbal o ljubljanski operi. Češki komponist Oskar Nedbal, ki je prešli mes^e vodil predstavo svoje vtise, ld so mu ostali izza gostovanja. Nedbal povdarja, da se je v Ljubljani počutil kakor doma in hvali visok gledališki nivo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, pripominjajoč, da je bila ljubljanska uprizoritev --Prodane neveste« časten kulturen dogodek, do katerega je pripomogel s svojo glasbeno naobraženostjo tudi ravnatelj zavoda gosp. Polič. Nedbal hvali poleg kreacij Mafenke in Jenika tudi Križaievega Kecala in Kovačevega Vaška. Ljubljanski orkester, pravi dirigent, je elastičen, operni zbor pa majhen, toda odličen. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V petek popoldne ob 15 uri je v ljubljanski drami dijaška predstava no znižanih cenah, in sicer se uprizori Cankarjeva drama cHIap-ci« po znižanih cenah, ki veljajo za dijaško predstavo. Druga otroška predstava v ljubljanski drami bo v soboto dne 7. t. m. ob 15. popoldne. Vstopnice dobe obiskovalci po šolskih vodstih, ki naj prijavijo udeležbo otrok do četrtka popoldne knjigovodstvu gledališke uprave. Cene posameznih sedežev 6, 4 in 2 Din. Uprizori se Golieva »Triglavska bajka«. Baritonist Rudolf Bukšek v. cMadame Butterfly>. Danes zvečer poje ulogo konzula Sharplessa v Puccinijevi operi cMadame But-terfly> gospod Rudolf Bukšek, ki prišteva ravno to ulogo med najboljše partije svojega bogatega baritonskega repertoarja. Ul-v-go Sharplessa je že zelo pogostokrat kreiral z največjim uspehom tako v Osijeku, kakor tudi na raznih svojih gostovanjih. Ostale uloge so zasedene kakor pri premijeri. Predstava se vrši za red B. Pavla Lovšetova in Julij Betetto. Na slavnostnem koncertu Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije v Ljubljani nastopita v samostojnih nastopih ga. Pavla Lovšetova in Julij Betetto, oba znana, priljubljena in ugledna člana slovenske opere. Gospa Lovšetova in gospod Julij Betetto sta v nebroj svojih koncertnih nastopih pokazala umetniško dovršenost njunega predavanja in tudi svoj izredno topel in simpatičen glas. Na ponedeljkovem koncertu p :jo ga. Lovšetova ljubko Snegulčico, skladbo gosp. Oskarja Deva. Poleg tega se poje prvič Skerjančeva Primtila veris in razmeroma manj znani Lajovčev samospev: O, ila deklic je. G. Betetto si je izbral za svoj Uspeh vedno večji! Dober film najboljša reklama! Velefilm nemške filmske umetnosti! *> 11 Schillovih oficirjev Junaki, kateri so se uprli vsemogočnemu Napoleonu. Enajst lepih mladih oficirjev, ki morajo umreti! Pretresljive so scene junaka, ki se žrtvuje za zaročenca sestre!« Film neobičajne vrednosti! Danes ob pol 6., pol S. in 9. uri. Telefon 2730. Pri vseh predstavah umetniški orkester! Kino . Izdala jo je Nova založba v Ljubljani. Izvod stane broš. 26, vezan 34 Din. O knjigi izpregovorimo obširneje v kratkem. ter Karo! Buh. Dosegli so topot rekord, kajti po naložitvi ranjencev na avto so bili v bolnici že v treh minutah. V bolnici je dežurni zdravnik dr. Kramaršič ukrenil vse potrebno za operacijo. Vendar pa Pri Hudovemiku vsa zdravniška umetnost ni pomagala in ie nesrečnež ponoči ob 1.30 nc da bi prišel k zavesti, izdihnil. Njegovo truplo so nato prenesli v mrtvašnico pred bolnico. Pri Sidoniji pa se je operacija posrečite. Zjutraj je tudi že prišla k zavesti in ie upati, da ostane pri življenju, ako se morda ne pojavijo lake nenadne komplikacije. Zdravniki se boje samo za njeno desno oko. M ii bržkone ne bo več služilo. Sida se je s Hudovernikom spoznala, ko je bii zaposlen še kot ključavničar v pivovarni Union. Dočim je njegovo simpatijo do nje smatrala bolj za šalo. se je Hudovernik v njo strastno zaljubil. Pozneje ie bil nekaj časa šofer v Zidanem mostu, zadnji čas pa je bil brez posla in je stanoval v Ljubljani v Križevniški ulici V ponedeljek in torek dopoldne se je Hudovernik mudil po opravkih v Brežicah in je šele popoldne prispel v Ljubljano, kjer si je kupi! revolveT in zvečer izvršil svojo grozno namero. t Ivanka Mavsar, ki je postala v pondeljek zvečer na Vodo« vodni cesti žrtev tragičnega slučaja. Obupanci Iz strahu pred kaznijo v smrt. — Tragičen dogodek na policiji. Ljubljana, 4. maja. Danes je imel svojo senzacijo tudi Vič. Ko je šel posestnik in gostilničar Ivan Križnik z Brda okrog 11. dop. po travniku proti Podrožniku. je prišedši do struge Glinščice zapazil v daljavi kakih 5f>0 korakov pod malim hrastičem mladega človeka, ki je nepremično stal Opazoval ga ie, ker ni mogel čez potok, skoro četit ure, vendar se človek ni ganil, kar se mu je zazdelo čudno sumljivo. Odhitel je zatorej domov in se kmalu nato vrnil do skupine dreves v družbi več ljudi. Šele iz bližine sc opazili, da neznanec visi na drevesu privezan za debelejšo vrvico, dasiravno je imel noge pri tleh. V obešenem je Križnik takoj spoznal 25 letnega delavca v opekarni .Emoni, na Brdu, Jožefa Kuclarja. Kuclar je dobil danes dopoldne od sodišča povabilo k razpravi, ki bi se imela vršiti ob II. uri. Preoblekel se je takoj v boljšo obleko, mesto k sodišču pa je krenil v log in se tamkaj obesil. Njegovo truplo so popoldne po ogledu policijske komisije prepeljali v mrtvašnico na viško pokopališče. • V dežurno sobo na policijski direkciji je prišel včeraj opoldne 24 letni Ivan Bakšič. doma iz Šiške. Vrnil se je pred kratkim iz zapora; ker pa se je očividno poboljšal, so mu celo na policiji obljubili, da mu preskrbe delo. Dali so mu res pred dnevi več naslovov tvrdk s posebnim priporočilom, vendar se mu ni posrečilo nikjer dobili zaposle-nja. Zato se je včeraj ponovno zglasil pri nadzorniku g. Žajdeli, da ga povpraša za svet. Med pogovorom se je moral nadzornik za trenutek odstraniti. Ko se je zopet vrnil, je na svoje veliko presenečenje našel Bakšiča ležečega na klopi v silovitih krčih. V sobi je bil razširjen močan duh po lizolu, ki ga je Bakšič v samomorilnem namenu izpil med njegovo kratko odsotnostjo. S policije so seveda takoj obvestili o slučaja rešilno postajo, nakar so Bakšiča z vozom prepeljali v splošno bolnico. Obupancu so takoj izprali želodec in mu tako ohranili življenje. Domače vesti * Izpremembe v državni službi. Iz Beograda poročajo, da je dosedanji načelnik v ministrstvu za notranje zadev e dr. Fran Svetek imenovan za inšpektorja v omenjenem ministrstvu ter so mu poverjene -važne nadzor ovalne funkcije v zunanji skižbi. Vod «rvo slovenskega oddelka a- ministrstvu za notranje zadeve prevzame dr. Otmar Pirk-tnajer, bivši veliki župan v Mariboru. Dra-toRob Matič je imenovan za načelnika oddelka za neposredne davke v finančnem ministrstvu. * Iz finančne službe. Imenovani so: za inšpektorja finančne kontroie II. kat. podin-speiktor Ivan Čretnik v Prevaljah, Martin Potočnik v Murski Soboti. Anon Muc v Skopltu za srez Celje ln Dtišan Vte.detW pri oblastnem inšpektoratu v LtuMjairl za srez BanjaJuka. 4 Spominska proslava na srobeb srbskih vojakov v Avstriji. Naš dunajski poslanik dr Mifojevič je prošlo soboto obiskal pokopališče v Matjthansenu, kjer počiva nad 8000 srbskih vojakov. V spremstvu poslanika je blfo osobje poslaništva, vojaški ataše polkovnik Štefanovič, generalni konzul dr. Raič, višji duhovnik Petrovič in številni člani jugoslovenske kolonije na Dunaju. Na kolodvoru je našega poslanika sprejel komandant 4. brigade avstrijske vojske kot zastopnik vojnega ministrstva, okrajni glavar in žandarmerijski poveljnik. Po nagovoru poslanika so duhovniki opravili ritualne obrede. Avstrijski brigadir je v kratkem govoru proslavljal hrabre sovražnike ter položil venec, častna stotnija pa je oddala salvo. Naš poslanik je za počaščenje na avstrijskih tleh počivajočih srbskih vojakov izrekel iskreno zahvalo. * Odlikovanje Jurija Tkačiča. Povodom 3r' letnice svojega umetniškega delovanja e bil slavni vijolinčelist Juro Tkalčič. odlikovan z redom Sv. Save III. razr. * Usposobljenostni izpiti v pomladanskem roku so se vršili te dni na državnem moškem učiteljišču v .Mariboru pod predsedstvom ravnatelja dr. M. Potočnika. Popoln izpit za osnovne šole so položili: Arn-šek Josipina, Beloglavec Maks, Bitenc-Rajšp Vlasta, Brelih Oton. Brenčič Mira, Cvetko Ivan, Črnko Viktorina, Dolenc Ljudmila Drago Domnik, Dworsky Olga, Grobin Po\ la. Horv at Ivan, Jenko Alojzij, Karničnik Jožica, Kavčič Marica, Korošak Drago, Kos Ekrta, Kos Marica, Kotnik Drago, Krajnc Draga, Lang Hiiaa, Lorger Olga, Mikolic Martina, Moder Janko. Petrač Franc, Pcrvh Maksa, Ribarič Elizabeta. Roškar Draga, Sedovnrk Marija. Stajnko Viktor, Stefancio-sa Andrej. Sterger Ana, Šinigoj Avgusta, Stokelj Kare1. Theuerschuh Ivan, Tomažič Božidar. Tomažič Josip. Trepečnik Ljudmila, Vilier Miroslav in Vuk Karla. Dopolnilni izpit Pa so poiožHi: Belovio Vilma, Doma Lvbdovik in Kodrič Viadimir. * Pravilnik za trgovske akademije. V mi-ristrstvu za trgovino in industrijo bo v kratkem dovršen pravilnik o pouku in poslovanju v državnih trgovskih akademijah, ki bo ime! moč zakona, dokler zakon sam n; bo sprejet v Narodni skupščini. * Glavna skupščina Saveza JC Lig se vrši v iiedejo dne fr. majnika v dvorani osnovne šole pri saborni cerkvi v Beogradu ob po! 11. uri. Na dnevnem redu je sprememba pravil, govor predsednika ministra n. r. Trifunoviča ter referati delegatov. Popoldne je v hotelu »Pri srbskem kralju« prijateljski sestanek Beograjčanov z dele- Dovoljena :e poiočivna vožnia za delegate. ki naj si kupijo ob odhodu celo karto. ker bo veljala tudi za tiaz3j. Delegati Slovenije se odpeljejo v soboto dne 7. maj-nika s popoldanskim brzoviakom in Imajo zvečer v zagrebški kolodvorski restavraciji predsestanek s tovariši iz Hrvatske. * V Split prispe danes 550 angleških izletnikov. Po vesteh iz Splita prispe danes v tamkajšnje pristanišče prekooceanski pa-robrod ;.Otranio« s 550 izletniki, večinoma Angleži. Izletniki si ogledajo Spfit ter posetijo tudi Solin in Trogir in nekatere druge kraje Dalmacije. * Poroka V pondeljek- 25. aprila se je poroči! v Dolenjem Logatcu g. KaroJ Serini z gdč Milko Korenčanovo. v nedeljo, 1. maja pa nevestin brat g. Franc Korenčan z gospodično Ivanko Rusovo iz Dolenjega Logatca. Bilo srečno' * Smrtna kosa. V Velenju ie umrl v torek zvečer v 46. letu starosti trgovec in posestnik g. Anton V a 1 e n č a k. Zemeljski ostanki pokojnika se polože v petek dne 6. maja ob 3. popoldne v rodbinsko grobnico v Šmartnem pri Velenju k večnemu počitku. Blag mu snornin. žaluiočim naše iskreno sožalje! * Rezervni oficirji — državni uradniki, katerim vojna leta v smislu določila člena 341 uradniškega zakona kljub prošnjam še niso bila priznana za pokojnino, oziroma za napredovanje se vabijo, da glede nameravane intervencije sporoče sledeče podatke: Ime in priimek: značaj, skupina, kategorija v državni službi; čin v rezervi: urad, pri katerem službuje m datum vstopa v državno službo: kdaj in pod katero številko je bila prošnja odpravljena r.a ccntrabo oblast v o in od katerega urada: pri katerem ministrstvi;. generalni direkciji — oddeijeniti čaka vioga na rešitev, no možnosti tudi pod katero številko je vloga tamkaj protokolha-na: katera doba naj se prizna (od — do); aH je bila prošnja kofkovana ter opremljena s potrebnim nverenjem pristojnega vojnega okruga. Po možnosti naj vsakdo priloži tu-d; prepis svoje prošnje. Poročilo je treba pcslati na ljubljanski pododbor Udruženja reiervnih oficirjev najkasneje tekom treh tednov. + Prošnja na javnost vse Slovenije. Vsa društva in organizacije v Sloveniji naj pri-rede »D .t -lepih* z javno zbirko v prid zgradbe »boina slepih:, če je le mogoče istočasno, to je 7. in S. maia vsa; v večjih krajih Slovenije. Kdo jugosiovenskih sester Prosvetna zveza, Slovenska krščanska žalska zveza in Zveza kulturnih društev stopite na plan ter vzbudite k delu za slepce vse svoje včlanjene organizacije in društva. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. * Abstinentski jugoslovenski kongres v Ljubljani. »Oblastno središče trezne mladine v Ljubljani« naznanja občinstvu, da se je radi jugoslovenskega abstinentskega kongresa, ki se bo vršil v Ljubljani v dneh 2—5. julija, otvorila »Kongresna pisarna« Stan ia Dom, LJubljana. Prijave za kongres se sprejemajo do L junija. * Italijanski aeroplan. Iz Po!lanske doline nam poročajo: PretekK petek in soboto 29. in 30. aprila dopoldne je priplul preko Ble-gaša italijanski aeroplan, ki je nato odle-tef proti Savski kotlini in izginil. Vsak dan pozno popoldne se ie to letalo vračalo in odletelo preko Zavodnja v Italijo. "Opetova-no je aeroplan letel tako nizko, da se je z lahkoto dalo ugotoviti, da ie to italijansko vojaško letalo. * Za Jugoslovensko Matico. V počaščenje spomina blagopokojnih svojih koroških rojakov prosta Etaspielerja in župnika Gabro-na je daroval g. dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani, Jugoslovenski Matici 500 Din. — Iskrena hvala! * Stekel pes ogrizel pet oseb. V Sisku je te dni stekel pes ogrizel pet oseb. Vse Je zdravstvena oblast oddala v Pasteurjev zavod v Zagrebu. Med prebivalstvom je zavladala panika, ker je pes utekel v okoKco in se je bati še večje nesreče. * Milijonar lahko postanete, ako si takoj kupite srečko državne razredne loterije, katere žrebanje se prične 7. maja. Vsaka draga srečka zadene. Le nekaj srečk še ima na razpolago Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. Ugoden nakup? 115 do 20°/o popusta 1 N do 15. maja m iu u Krasna izbira moškega in dam- 5 rj ske^a blaga, damsko pralno bla- > go v največji izberi. Svila za £ - plašče ter različne druge svile g < in na pol svile pri tvrdki § - JOS. SNOJ, Ljubljana ~ v palači Mestne hranilnice. * Trdovratna samomorilka. Antonija Starec. rodom iz Slovenije, je skušala izvršiti te dni na Reki samomor. Skočila ie v Reči-no, vendar so jo katabioierji rešili iz vode, ter jo odvedli na Sušak. Prošli pondeljek se je na Sušaku ponovno vrgla v morje, a so jo pristaniški delavci potegnili na suho. Na policiji ie izjavila, da si je iz obupa hotela končati žfvijenje, ker ne more najti službe. * Pri kopanju utonil. Iz Mostarja v Hercegovini poročajo, da je tamkaj zavladala že skoraj poletna vročina. V reki Neretvi so se pojavili prvi kopalci. Precei velika in deroča reka ie v torek zahtevala prvo žrtev. Trinajstletni dijak Ilija Praštalo je izgini! v valovih in utonil. Trupla niso našli. + Vandalsko poškodovanje pošiljke dragocenih klavirjev. Na zagrebško železniško postajo je prispela te dni z Dunaja pošiljka dragocenih klavirjev — Bosendorfer in Ehr-bar — namenjenih za neko zagrebško tvrd-ko, ki so bili na vandalski načta poškodovani: strune so bile presekane, pokrovi pa skoraj popolnoma razbiti. Škoda ie cenjena na 420.000 Din. Uvedena Je stroga preiskava Doslej pa se še ni moglo ugotoviti, kje in na kak način je bil izvršen ta vandalizem. Pošiljka ni bila zavarovana. * Za dame neobhodno potreben Sanoform se dobi v vseh lekarnah in drogeriiah. 123 * Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno delHje »Kolaferin« (železna aromat. tinktura s kolo). Izdehije lekarna L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. 677 * Tkanina »Eternnm«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufakhna Ljubljana. Tavčarjeva afica 7. Volneno blago za moške in damske POLETNE OBLEKE. moške površnike, damske Dlašče. dalje pralno in surovo svilo, crepo de dime. v vseh barvah ter vse vrste befo blago nudi po najnižjih cenah Josip Slibar, LJUBLJANA. Stari trn štev. 21. _Poleg Zalaznika. * Pri ishlasu se na kapico prirodne gren-čice >Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče, pojavi brez težkoč obilno izprazajenje črevesa. čemer se rad pridruži dobrodejen občutek olajšana. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Frar.z-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in debelo črevo ter hemerordHi m prostatalniii bolečinah. «ITO» zobna pasta najboljša. * Rogaška Slatina je najcenejše in nai-udobnejše zdravilišče za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v časti pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! * Gospa, ki je danes dne 4. ma:a ob ca 11. uri menjala v Jugobanki, Kolodvorska ulica. Din 3000. naj se nemudoma javi v poslovnih prostorih iste„ radi važne zadeve, ker je znana. -_- Proti gripi, astmi, katarn so inhalira SMREKOVO OLJE «TRO. I IST» — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15.— cTrolist, Logatec. — Dobiva s» v vseh lekarnah ia drogerijah. Iz Ljubljane u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane na občni zbor, ki bo dne 9. maja ob S. zvečer v prostorih dvorske knjižnicc, Borštnikov trg 1. u— Ulična razsvetljava v Ljubljani. Pišejo nam: V zadnjem času se redno dogaja, da se mestne ulice in ceste razsvetle šele ko zavlada popolna tema. Zlasti kasno prižigajo električne obločnice, ki so nameščene po najprometnejših ulicah kakor na primer na Aleksandrovi, Dunajski in Miklošičevi c. Cesto se tudi prigodi, da obločnic na kaki cesti sploh ne prižgo, kakor se je to nedavno tega zgodilo v Šelenburgovi ulici Ne vemo, kaj je temu vzrok: ali zaniler-nost organov, ki imajo skrbeti za razsvetljavo, ali ozkosrčna štedJjivost, mnenja pa smo, da bi se mestna uprava ipak morala zavedati, da hoče biti Ljubljana moderno mesto, ne pa »dolga vas« kakor io označuje narodna pesem. u— Trotoar na Jurčičevem trgu in v Čevljarski ulici je v takem stanju, da Je prava sramota. Povsodi je mestna občina že lepo popravila hodnike, tu pa pušča pločnike v stanju, da sc vse škandalizira. Afi mesto res ne more žrtvovati tistih par tisoč dinarjev, ki bi zadostovali, da dobita tudi Jorčščev trg (!) in Čevljarska uMca hodnike, kakor se spodobi?! u— Kakor v kaki zakotni vasi! Naročnik z Gorenjske nam piše: Imel sem opravka na sodišču. Z Dunajske ceste sem zavil po Trdinovi ulici proti justični palači. Tu sem opazil zelo obsežno parcelo, ki leži dasi je v mestnem osrčju, že desetletja nezazidana. Začudil sem se, naravnost ostrmel pa sem, ko sem videl ograjo. Bože moj, sredi Ljubljane, tik ob Dunajski cesti ki jo pasira vsak tujec, pa taka ograja! Pretekli teden sem bil v Gorjušah in priznati moram, da ta ljubljanska ograja daleč zaostaja za gorjanskimi vaškimi ograjami in plotovi. Ali nimate v Ljubljani *nobenega olepševalnega društva, ki bi hotelo žrtvovati tistih par sto krem, da bi se tu napravil vsaj takšen plot, kakor ga Imajo v Rovtah? Kaj pa mestni magistrat? Ali mu ni nič ležeče na tem, da se tujci, ki prihajamo v Ljubljano, čeprav smo Gorenjci, zgražamo, ko zremo sredi naše »prestolice« prostore, ki so na las podobni našim gmajnam?! u— Ruska Matica. V soboto, dne 7. maja se bo vršilo v prostorih Oficirskega doma (vojašnica vojvode Mišiča) predavanje tiniv prof. dr. Evgenija Kanskega o »Vitaminih« Začetek predavanja ob 30. uri. Vstop prost. a— Pevski zbor Glasbene .Matice. Danes ob 20. ves ženski zbor. V petek ob 20. vaja moškega zbora za Aljažev pogreb. — Odbor. n— JAD Triglav slavi v soboto, dne 7. maja ob 20. zvečer v prostorih hotela Štrukelj petletnico svojega obstoja. V svrho obnovitve čim prisrčnejših stikov med starei-šinami in aktivnim članstvom, vabimo vse g. starešine, da se proslave v čim večjem števili udeleže. n— Pojasnilo k notici »Violinski koncert Vide Jerajeve«. Ga. Fani Čadeževa ne poteka iz priznane Betettove šo!e — temveč je le letos učenka g. Betetta. Prvi dve leti je bila v moii pevski šoli. Ker je prav lepo napredovala, sem žele! dobiti za njo denarno subvencijo od drž. opere kot za g. Burjo—a tedanji upravnik g. ttubad je zahteval kot predpogoj, da se mora vpisati na konservatorij. Tako je priša na konservato-rii in g. Betetto je že najmanj njen tretji učitelj. O vpBvu kake pevske šole se more govoriti ie tedaj, če ie učenec od začetka pa do konca svojega študija pri istem učitelju. Tako je n. pr. g. operni pevec, Burja, res pravi učenec moje šole, kakor kaže tudi g. Kovač vse znake priznane Hubadove šole. — Prof. dr. P. Kozina. u— Akademijo s plesom priredi v soboto dne 7. maja ob 8. zvečer v Areni Narodnega doma »Ljubljanska trezna mladina« pod pokroviteljstvom častnega camskega komiteja z dvorno damo go. Franio Tavčarjevo na čelu. Na prireditev vabimo vse sestre m brate ter vse prijatelje našega pokreta. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bfii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine. 1 telesna poškodba, 1 prestopek trpinčenja živali, 1 nezgoda, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 4 prestopki kaljena nočnega miru, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 zaplemba samokresa, 1 prestopek obrtnega reda in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 ia sicer 2 radi viačugarstva, I radi beračenja in 1 radi pijanosti. u— Nezgoda Ko je predsnočnjim vozil stavbeni risar Josip Vidic, stanujoč v Kosezah 33, z enovpreženim vozom po Celovški cesti 9 je po nesreči zapeljal na kup ob cesti nasutega gramoza, kar ie imelo za posledico, da se je voz nagnil in prevrnil. Vidic je padel na tla tako nesrečno, da si jc občutno poškodoval obe nogi nad kolenom in so ga morali prepeljati z rešHmm vozom v splošno bolnico. u— Brezobzirnost do pasantov. Ko so se vračali v torek zvečer trgovec Franc Si-mončič, katehet Pavel Zaje ia še dva druga gospoda s sprehoda na Posaviu domov v mesto, sta Prvoimenovana na hodniku pred hišo št. 100 na Dunajski cest: nenadoma padla v globok nezavarovan jarek, ki je prekopan tamkaj pred neko novo stavbo čez ccst">. Obema se !e sjučatno ni pripetila hujša nesreča. Prekop je bi! ab: liutno nezavarovan in nerazsvetlien. n— Tatvina v vlaka. Progovaemu mojstru Alojziju Jeršetu je neznan žepar ukradel te dni v vlaku med vožnjo iz Loga do Ljubljane ali pa pri izstopu na glavnem kolodvoru črno usnjato listnico z železniško legitimacijo in 100 Din gotovine. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani nastopi v pondeljek na koncertu Akademije in Narodne galerije v Ljubljani razen s Škeriančevo overtnro -Mlada Breda r tudi še z odlomki iz suite ;Žlahtnega mtščana« in pa z Mthevčevo overtnro »Pla- neti«. Suita »Žlahtni meščan« je znana po svoji lahko razumljivi prekipevajoči elementarni muzikalnosn, ko-je vsak stavek ima svoje posebne vrline. Mihervčeva overtura »Planeti« pa je skladba domačega skladatelja starejše dobe okrog 1820—1830 ki je tako po zunanji obliki kakor tudi orkestralni tehniki tipičen znak tedanje dobe. Napisana je v takratnem obsegu orkestra, to je za 14 instrumentov ter se odlikuje po izredno barveni melodiki. Izmed treh Mihevčevih overtur, ki so nam ohranjene, je ta brez dvoma najmočnejša. Koncert bo v pondeljek, dne 9. maja ob 20. zvečer v Unionski dvorani. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigami. 3030 u— Radio-klub obvešča svoje člane, da bo danes v klubovem lokalu na velesejmu polnil akumulatorje. Akumulatorje naj izvolijo izročiti oskrbniku velesejma g. Logarju. u— Kapelnik dr. Danilo Švara je znan tudi kot odličen pianist. Klavirski pouk Je užival pri znanem slovenskem pianistu g. Antonu Trostu na Dunaju in pa pri Srečku Kumari u v Trstu. Odlična Je njegova tehnična spretnost saj obviada svoi instrument popolnoma suvereno. Znan pa ie tudi kot odličen spremljevalec solistov tako, da ima v njegovi roki spremljevanje popolnoma solistu enakovredno in ne samo spremljajočo vlogo. Na koncertu, ki se vrši v petek, dne 6. t. m. v Filharnionlčni dvorani, bo spremljal slovensko violinistko Vido JeraJevo, kjer ima posebno težko nalogo v Beethovnovi KreutzerJevi sonati, saj zahteva tukaj ravno ktevfrski par t celega umetnika. Poleg tega bo pa tudi spremljal go. Franjo Ca-deževo, H sodeluje na tem koncertu s tremi opernim: arijami. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. 3027 u— Moške in ženske nogavice solidne kvalitete, dobite po zelo nizkih cenah pri Francu Pavltou, Gradišče 3. 575 n_ Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari tre 12 in židovska ulica 4. 93 u— Lekarna G. Bakarčič se je preselila iz Karlovske ceste 2 na Sv. Jakoba trg 9 nasproti šoJe. 681 Iz Maribora a_ Prihod Ilteratov. Pesniki in pisatelji, ki nastopijo na literarnem večeru dne 6. ma ja v gledališču, se pripeljejo v Maribor s popoldanskim brzoviakom. Na večeru nastopijo: Oton Zupančič, Finžgar, Gruden, Zoreč, Seliškar in Novačan z lastninil produkcijami. a— Cerele francais. Francoski krožek v Mariboru priredi v soboto, 7. maja ob S. zvečer v slavnostni dvorani Vesne. Aškerce va ulica, družabni sestanek s sledečim sporedom: 1. Dve francoski pesmi, svira na gosli gdč. I. Dernovšek; 2. La France est beile, deklamira gdč. S. Kotnik: 3. Južna Francija, s projekcijskimi slikami predava g. profesor R. Martel ia 4. Docteur, kratka šaloigra. Odbor vabi vse člane in prijatelje društva na to prireditev. Vstopnina 5 Din. a— Slaba sadna letina. Ko je odcveio zgodnje sadje, se je pokazalo, da bo okrog Maribora sadna letina izborna. Bujne pa so samo češnje in hruške, dočnn so sadonosni-ki jablan zelo redko v cvetju. Lepo pa so odcvele češnje in jim ni deževje popotaoma nič škodovalo. Včeraj so bile na trgu že prve češnje, seveda jako drage. a— Iz J. Č. lige. OdbomSk, podpolkovnik Dušan Petkovič, ima 6. maja svojo krsno slavo. Vabi vse člane odbora ia prijatelje, da ga po starem srbskem običaju posetijo ta dan v njegovem stanovanju v vojašnici Kralja Aleksandra v Melju. — Delegati za glavno skupščino Saveza J. C. lig v Beogradu se odpeljejo v soboto, dne 7. maia s popoldanskim brzim vlakom. V zagrebški kolodvorski restavraciji bo skupno posvetovanje delegatov iz Slovenije in Hrvatske. — Izlet J. Č. lige k Sv. Urbanu je definitivno določen ca nedeljo dne 15. maja za člane sn gojence češkega tečaja in češko deco. Pridružil se bo tudi del godbe češkega orkestra. Sestanek točno ob 13. uri na začetku Kamni Ste ceste. a— Na mariborski brvi je že doiga leta priljubljeno torišče za samomorilce. Predvčerajšnjim se je zagnaia v valove Drave neka ženska iz Razvanja: toda še predno so jo zagrnili valovi, je pribite! oskrbnik bližnjega kopah šča in jo rešil sigurne smrti Včeraj popoldne pa Je zopet poskušal salto mortale z brvi neki starejši moški, očividno oboževalec Baoeha. Njegovo dejanje pa je še pravočasno preprečil nek! mimodošli železničar. Iz Celja e— Jugosioveaska-češkosiovaška liga v Celju je priredila skupno z Ljudsko univerzo v poodaljek, 2. maja v risaJnici celjske meščanske šole predavanje. Predaval je g. prof. Orožen o politični strukturi Češkoslovaške. Predavatelj je ves obširni materija! preštudiral z izredno marljivostjo ter poda! izčrpno in lepo pregledno sfiko o vseh poiitičngi razmerah r.a Češkoslovaškem. Bavi! sc je podrobneje z zgodovinskim razvojem raznih in celo najmanjših češkoslovaških političnih strank ter z njihovim vplivom na celokupne politične razmere v državi. Lahko se reče, da ie b2o to predavanje vzorno in je snadalo na vsak način pred večji avditorij. e— Celjski Stori grad Med najlepše celjske iz4etae točke prištevamo Stari grad. Polurni sprehod do razvalin bogato odško-dtfje krasen razgled po Savinjski dolini in po bližnji ter daljni okolici tja do zelenega Pohorja. Ni zaradi tega tujca, ki ne bi tekom svojega bivanja v Celju pohitel na ta tako !epa zgodovinska tla nekdanjih celjskih grofov. Le žal. da izletniki ne dobijo baš naboljšft utisov, ko se morajo plaziti po neurejeni :n razdrapani pešpoti navzgor, ki povzroča zlasti v ledenem zimskem času naravnost življenjsko nevarnost Smo mnenja, da bi sporazumno z lastniki zemljišča, preko katerega pclie po:, merooa ii čioitciii zlasti ceijiko Oiepševamo društvo in Planinsko društvo s primernimi prispevki mest Nogavice tovarne « 1, 1. Schvvadron n. F. M Michel s no> so priznano ra cvetoča obrt. Na sestanke celjskih radikalov hoai par takih krošnjarjev, ki nimajo pri n2s nobenega stainega bivališča. Vemo iz pozitivnega vira, da so tam zek) dobrodosh, vprašafno Pa g. Stermeckega ko: načelnika gremija trgovcev, ali je on še vedno na istem stališča, kot je bil nekda'., da se mora krošnjarstvo v prid slovenske legitimne trgovine zatreti. Mislimo, da v takih vprašanjih ne sme biti na prv em mestu partizaestvrv temveč pravilno gospodarsko staBSCe. Mount Everest (Prihodnji spored ZKD Ljubljana.') V soboto in nedeljo dne 7. in 8. maja predvaja ZKD izredno lep Ln zanimiv 6 dejanski kulturni veleti Im, ki predočuje v taraitikih slikali ogromno borbo človeštva za dosego vrhunca sveta. Film obravnava še vsem znano tretjo ekspedicajo londonskega 2eo®raiskeza društva 1. 1924 na Mouait Everest. najvišjo goro sveta, ki kraljuje s svojim oKTonmim vrhom v višini 8840 metrov v 3300 Jem dolgem pogorju Himalaja. V filmu sprernjljaimo ekspodicijo preko Indije v Tibet. Prebivalci te dežele so zelo dobri ljudje, tioda lahkoverni in nezaupljivi napram vsakemu tujcu. Njih kraji, verstvo in ljudski običaji so v filmu prekrasno opisami. Najvišjo čast in spoštovanje uživajo svečeniki, imenovani lame. ki stamuj ejo v samostanih visoko gori v sfero nedosegljivih pečicah. Njih vrhovni poglavar, ki stanuje v presftoJici Tibeta v Lhaisi, je sicer ekspe-ifficijo blagoslovil, vendar ji ie prerokoval neuspeh. Njegovo prerokovanje se je uresničilo, kajti dva člana ekspedicije Mallory in Irvine sta plačala svojo drznost s smrtjo. Vprašanje, aH sta vrhunec zemlje do-sesla pred svojo smrtjo, je še dandanes nerešeno. FiJm ie izredno zanimiv iti poučen, ker podaja poleg tega velik vpogled v bu-dhšstično vero in v življenjske razmere Tibeta ter Himalaje. Predstave se vrše v kinu Matici v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 930 ln 11. dopoldne. Ker se bo film predvajal le pri treh predstavah, priporočamo občinstvu, da si vstopnice čimpreje nabavi v predprodajS. Cene običajne 2 in 4 Din za sedež. Iz Novega mesta n— Napad na zdravnika. Kmet Matija Cvetan iz Gornjih Kamene je napadel v orcftnacijski sobi zdravnika dt. Gostišo in ga pričel daviti. Iz opasnega položaja je rešil zdravnika novomeški mesar g. Kon» cilja, ki se je mudil v čakalnici. Cvetana so aretirali orožniki in ga izročili v zapor okrožnega sodišča. n— Redna letna skupščina Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo so bo vršila letos v Novem mestu na kmetijski šoli na Grmu v nedeljo 8. maja. Začetek ob 10. dopoldne. n— Iz Zadruge čevljarjev. Zadruga čev« ljarjev v Novem mestu je otvorila prikro* icvalni tečaj za pomočnike in mojstre. Vr« ši se ob večernih urah od 7. do 11. Udele« žencev jc 16. med temi trije mojstri. Te« čaj vodi g. Steinman iz Ljubljane. n— Dvoje aretacij. Na sejmu 2. t. m. ie bila aretirana žeparica Ana Lov rakovi č iz Karlov ca in 171etni Alojz Grederx iz Gornjih Kameni, ker je izmikal na stojni« c ah razno blago. n— Udruženje vojnih invalidov priredi v nedeljo 8. t. m. cvetlični dan* v korist najbednejšim svojim članom. Občinstvo sc naproša, da prireditev kolikor mogoče podpre. n— Pravljični oder Mladinskega odra. Mladinski oder Sokola je priredil lepo uspel pravljični večer za mladino po be* sedah g. prof. Modrijana. Na vzporedu so bile recitacijo mičnih pravljic s pevskimi točkami ljubkih škratov, ki so s svojimi poskočnimi plesi zabavali naše malčke in oživljali pravljično sliko. Sodelovalo je 16 deklic, ki so svoje vloge pohvalno izvedle. Le preglasna hoja in brezobzirni razgovori s-o včasih motili pripovedovali«) in ubijali njen glas. Želeti bi bilo, da se to ne bi več dogajalol — Prireditvi je pripomogel k po polnemu uspehu tudi dobro izvežban mla« rfinski orkester pod veščo roko mladega in nadarjenega g. Strajnarja. — Mladina je posetila večer v lepem številu in z v esc* Ijcm pričakuje prihodnje sezone, ko bo na v/poredu več mladinskih iger. — Mladinski oder je letos ustanovil g. prof. Modrijan, velik prijatelj mladih src, ki jim hoče v lepi otroški dobi nuditi prijetno razvedri« lo in privzgojiti tekom let našemu odru Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikar in pleskat, LJUBLJANA, Po' tjanska cesta 20 •■—•• Konkurenčne solidne cene! :—: JKEJUČ" najboljše .najtrp . 14. 759-7 194 72 SE 2 10 2L 760-4 15-5 83 SW 2 10 Maribor , , , 761-3 15-0 97 SE 6 10 dež 3.0 Zagreb .. « . 761-5 160 98 NNE 2 10 dež 5.0 Beograd « »» 8. 7616 210 66 SE 10 8 dež 0 2 Sarajevo . , . 761-4 18-0 64 mi.no 10 Skopije . . . . 764 0 20-0 67 mirno 10 pršica 0.1 Dubrovnik . , 761-3 20-0 64 SE 2 3 Split ..... 7. 759-7 20.0 53 ESE 8 9 Praha 761-3 10-0 ■ SSE 4 8 Sohace vzhaja ob 4.46, zahaja ob 19.9; luna vzhaja ob 6.23, zahaja ob 23.26. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.9 C, najnižja 13.3 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno oblačno in deževno. Tržaška vremenska napoved »a četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo; pameje oblačno hi nekoliko dežja. Temperatura od 16 do 22 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. imajo radi Kalodonf. Ta zobna krema čisti temeljito in varuje zobe. Umivajte radi tega svoje zobe zjutraj in zvečer, ker to je pravo negovanje zob, to je zdravje! Navadite svoje otroke na SARG OV LO D O NT Gospodarstvo Devizni zaklad Narodne banke in kritje dinarja Tedenski izkazi Narodne banke so za presojo položaja naše valute velike važnosti. Zal, nam ti tedenski izkazi ne morejo nuditi prave slike o stanju našega emisijskega zavoda. Iz tedenskih bilanc namreč ni razvidno, kakšna je kurzna vrednost kovinske in devizne podloge, ker se valute in terjatve v inozemstvu še vedno knjižijo po predvojnih paritetah (zlatih paritetah). Tako se računa za 1 angleški funt 25 Din, za 1 dolar 5 Din, za 1 francoski frank, liro ali švicarski frank 1 Din itd. Ta način knjiženja v mnogih ozirih škoduje ugledu naše valute v inozemstvu, ki je edino navezano na podatke, objavljene v tedenskih izkazih. Pa tudi v naši javnosti se običajno sklepa, da se na ta način hoče le prikriti slabo stanje našega notnega instituta, čeprav je v resnici stanje boljše, kakor je iz izkazov razvidno. Edino letno poročilo Narodne banke nam nudi natančnejše podatke o stanju deviznih rezerv, na podlagi katerih nam je mogoče ugotoviti dejansko kritje našega obtoka bankovcev koncem poslovnega leta. Nominelno stanje kovinske podlage (izračunano na podlagi zlatih paritet) se je tekom leta 1926. zmanjšalo od 460.1 na 43S.8 milijona Din. Od zadnje vsote odpade na zlato 86.1 milijona Din (koncem leta 1925. 75.9), na srebro 17.5 (17.5), na valute in devize pa 335.1 milijona Din (366.7). Podlaga v zlatu in srebru se je v zadnjih letih znatno dvignila, in sicer od 89.8 milijona zlatih Din koncem 1. 1924. na 93.4 koncem 1. 1925. in končno na 103.6 milijona zlatih Din koncem 1. 1926. Kurzna vrednost zlata in srebra pa se je v preteklem leta dvignila od 908.5 na 1010.8 milijona Din. Devizni zaklad Narodne banke je v letu 1926. nekoliko nazadoval, in sicer nominelno od 366.7 na 335.1 milijona Din. V tej postavki je vračunan vezan kredit Francoske banke, ki se vsako leto odpisuje in ze znašal koncem 1. 1926. 261.5 milijona francoskih frankov (1. 19®. 285.5). Ta kredit, odnosno vezana garancija Francoske banke, pa se pravillno ne more staviti v kovinsko podlago, zato pri računanju kritja obtoka bankovcev tega kredita ne moremo upoštevati. Če torej na podlagi podatkov letnega poročila Narodne banke izračunamo kurauo vrednost ostalih terjatev v inozemstvu, tedaj vidimo, da se je vrednost deviznega zaklada tekom 1. 1926. zmanjšala od 813.0 na 9.6 milijona Din. Kurana vrednost celokupne kovinske podlage (brez kredita Francoske banke) pa je znašala koncem 1. 192G. 1660.4 milijona Din napram 1721.5 milijona Din koncem 1. 1925. Iz tega je razvidno, da je vrednost kovinske podlage navzlic znatnemu nazadovanju deviznega zaklada nazadovala le za okroglo 60 milijonov Din. Ce pa izračunamo odstotno razmerje med vrednostjo kovinske podlage in višino obtoka bankovcev, tedaj vidimo, da se kritje naše valute ni zmanjšalo, temveč celo za malenkost povečalo. Koncem preteklega leta je znašalo 28.6 % proti 28.4 % koncem leta 1925. Od deviznih rezerv Narodne banke odpade pretežni del na terjatve v angleških funtih in dolarjih. Te terjatve so predstavljale koncem 1. 1926. 89.2 % celokupne devizne rezerve (brez vezanega kredita pri Francoski banki), koncem 1. 1925. pa 96.3 Zanimivo je tudi dejstvo, da so koncem preteklega leta terjatve v angleških funtih dosegle 64.2 % celokupne devizne rezerve (koncem 1. 1926. le 38 %), medtem ko so terjatve v dolarjih nazadovale na 25 % (koncem 1. 19®. 59 %)■ Ta sprememba je v zvezi z lanskoletnim obiskom generalnega ravnatelja dr. Drag. Novakoviča pri guvernerju Angleške banke Montagu Normanu, rdnosno s sklepom upravnega odbora Narodne banke, po katerem se ima največji del inozemskih terjatev naložiti v Angliji. Tržna poročOa Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Pšenica: baška, 75/76 kg, 2 1.5 vagona 310; baška, garantirana 76 kg, 2 %, 1 vagon 317.50; srbijanska, 73/74 kg, 2 %, 2 vagona 300; bana teka, 75 kg, 2-Š-9S, 2 vagona 315. T u r š 5 i c a: baška, 4 vagone 165; baška, do 12. maja par. Tisa, 20 vagonov 171.50; banatska, 7 vagonov 161—163; sremska, Indjija, 5 vagonov 167.50; sremska, Mitrovica, 8 vagonov 170. Moka: baška, «0», 1 vagon 450; baška, iOgg», 1 vagon 442.50; baška, «6>, 2 vagona 365. Otrobi: bosanski, novi, jutaste vreče, 1 vagon 150. Tendenca neizpremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (4. t. m.) Poročila o čvrsti tendenci na ameriških borzah, ki je nastala zaradi neugodnih privatnih cenitev letošnje letine, so povzročila nadaljno okrepitev na dunajskem trgu. Inozemska pšenica 9e je podražila za 50 grošev, ravno tako inozemska rž. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 43.25 — 43.75, madžarska Tisa (79/80 kg) 50 — 50.50; rž: domača 40.25 — 40.75, madžarska 41 — 41.25; turščica: 25—26; oves: domači 33 — 33.50, madžarski 33.50 do 34. Dunajski svinjski sejem (4. t. m.) Dogon 15.633 komadov; od tega 2592 iz Jugoslavije. Cena pitanim svinjam je razadovala za 5 — 15 grošev, cena mesnim svinjam pa do 15 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.35 — 2.45, angleško križane 2.05 — 2.25, kmetske svinje 2 — 2.30, mesne svinje 1.80 — 2.20 šilinga. = Krupp prevzel tvornico vagonov v Bro- du na Savi. Iz Beograda poročajo: Veliko Kruppovo podjetje, eno največjih podjetij železarske in strojne stroke v Nemčiji, je prevzelo velik del delnic Tvornice vagonov v Brodu na Savi. Brodska tvornica vagonov se bo preuredila do konca avgusta t. 1. v Tvornico lokomotiv. Krupp bo dal tvornici na razpolago svoje preizkušene inženjerje iz Dortmunda, Duisburga in Essena. Na mesto dosedanjega ravnatelja te tvornice Ki-rilyja je imenovan novi generalni ravnatelj Leonhard Malek. Krupp tudi namerava vzeti del državnih kovinskih rudnikov v najem ter zgraditi veliko tvornico lokomotiv, kmetijskih strojev, avtomobilov, avijonov in motorjev za ves Balkan. = Naš delegat na konferenci Mednarodne trgovske zbornice v Stockholmu bo dr. Vlada Markovič, generalni ravnatelj Izvozne banke, v Beogradu. — Osnovanje velike banke z madžarskim kapitalom v Beogradu. Te dni se je mudil v Beogradu predstavnik budimpestanske Eskomptne in menične banke, ki je sondiral teren za osnovanje velike banke v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, so priprave za osnovanje te banke pod imenom Eskomptni in kreditni zavod v sporazumu z neko skupino beograjskih kapitalistov v polnem teku. Za predsednika te nove banke je določen g. Adolf Mink, znani beograjski industrijec. = Slaba špekulacija s krompirjem. Lansko jesen je nastopila v javnosti velika sila za krompir. Letina je bila zaradi moče v resnici bolj slaba. Splošno je prodiral glas, da bo premalo krompirja za seme in da ga bo treba dobiti iz inozemstva. Dobavitelji so se začeli zatekati v Avstrijo in na Madžarsko po semenski krompir. Naravno, da se je cena krompirju zaradi tega dvignila. Zlasti iz Italije je bilo močno povpraševanje po krompirju in je Italija tudi sklepala razne kupčije v inozemstvu. "Naša statistika je, kakor običajno v takih primerih, povsem pasivna in nam epost festum», ko jo že vse kupčije konec, pove s suhimi številkami, koliko se je na 1 ha enega in drugega sadeža pridelalo. V aktualno praktično življenje in z njimi združeno trgovino pa prav nič ne posega, tako da nam za časovno važne in potrebne kalkulacije — kakor v tem primeru — prav nič no zaleže. Tako se je zgodilo, da se je krompir prodajal po 2.50 Din in dražje, in to ves čas do nove saditve. Takoj nato pa mu je padla cena: v ljubljanski obla sti na 1 Din in v mariborski oblasti na 60 in celo 40 p za 1 kg. Naši kmetovalci ao prišli s svojimi zalogami zadnji trenotek na dan v mnenju, da bo cena Se visoka. Zaradi preobilnih ponudb je pa cena padla, tako da so ga morali v svoio izgubo ponujati, namesto da bi ga bili spravili ob pravem času na trg in da bi ga za pošteno ceno oddali. Ta primer bodi našim kmetovalcem opomin, da ni dobro preveč špekulirati in sadržavati blago do zadnjega trenutka. Vao zfeoo ia v prvi pomladi je bilo veliko pomanjkanje krompirja, in ko bi se to iimelo dejansko izkazati, je bilo pa povsod dosti krompirja ln več, kakor Je kazala potreba. = Komercijalizacija državnih železnic. V prometnem ministrstvu se vršijo obširna pripravljalna dela za komercljalizacijo naših železnic. Pomočnik prometnega ministra g. Bora Popovič že dva meseca pripravlja tozadevni materijal in proučava, na kateri osnovi je bila izvedena komercijalizacija v drugih državah, posebno v Belgiji, Nemčiji in Franciji, kjer je komercijalizacija pokazala nadvse ugodne rezultate. Gosp. Popovič je v tem vprašanju tudi že konferiral s predstavniki gospodarskih korporacij. V juniju (najbrže 15.) se bo vrSila v Beogradu o tein vprašanju velika konferenca, na kateri bon do 900. V ostalih devizah ni bilo izpretnemb. Skupni devizni promet 7.3 milijona Din. No-tirale so devize: Amsterdam 22.78—22.84. Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1349.5 — 1352 o, Italija 299.23 - 301.23, London 276.20-277. Newyork ček 56.75 — 56.95, Pariz 222.375 do 224.375, Praga 168.30 — 169.10, Curih 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 96.50 — 97.50, Poljo 15.25 — 15.50, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 61 — 61.50, Jugo 93 — 94, PraStediona 850 — 855, Ljubljanska kreditna 150—0, Etno 0 — 200; industrijski: Dubrovačka 415 — 420, Danica 195 do 205, Gutmann 305 — 315, Slavonija 26 do 29, Trbovlje 496 — 500, Vagon 54 _ 57, Vevče 131 — 135, šečerana 505 — 520. Drava 660 — 680; državni: investicijsko 84.75 do 85.50, agrarne 51 — 52, Vojna škoda promptna 336.50 — 337.50, za maj 338 do 339.50, za junij 340 — 342. BEOGRAD. Devize: Pariz 223 — 225, Milan 299.94 — 301.94. Budimpešta 908 -!o 998, Berlin 1350.50 — 1353, Bruselj 792 50 do 795.50, Bukarešta 35.75 — 36.25, So t i in 40.75 — 41.25. CUBEB. Beograd 9.1325, Berlin 123.19, Newyork 519.876, London 25.2675, Pariz 20.37 Mflan 27.475, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.30, Sofija 3.75. Varšava 58.12, Dunaj 73.2125. TRST. Devize: Beograd 33.25 — 83.75, Dunaj 266 _ 271, Praga 56.25 — 56.75, Park 74.45 — 74.96, London 92.25 — 92.55. Ne\vyork 18.925 — 19.035, Curih 363 — 367. Budimpešta 828 — 338, Bukarešta 11.85 do 12.86; valute: dinarji 33 — 34, dolarji 18.90 — 19.10. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4525 do 12.4925, Berlin 168.08 — 168.58. Budimpešta 123.70 — 124, Bukarešta 4.7275 — 4.7t7o. London 84.47 — 34.57, Milan 87.20 — 37.30, Newyork 708.96 — 711.45, Pariz 27.7976 do 27.8975, Praga 21.00126 — 21.08125, Sofija 5.11 - 5.15, VarSava 79.25 — 79.75, Curih 136.41 — 186.91; valute: dinarji 12.4325 do 12.4026. dolarji 705.75 — 709.75. Deviza Beograd na ostalih boriah: v Pragi Bfl.21, v Berlinu 7.887. Iz živi Mississippi uničuje dalje Iz New Orleansa poročajo, da se je položaj v tamošnji okolici kljub prebitju jezov le malo izboljšaj. Pričakovane izpremembe niso nastopile v toliki meri kakor so računali tehniki. Opasnost poplave še ni minula in se veča od ure do ure. 200 milj severno od New Orleansa so se vdali jezovi sami od sebe na štirih mestih. Voda je poplavila novih pet distriktov in je ogrozila nanovo življenje in imetje 150 tisoč ljudi. Ogroženi kraji so: Concordia, Tensas, Ca-tahoula, Avoyelles in Laxalle. Bobnenje voda je tako glasno, da se čuje mnogo milj naokoli. Delavci, ki so bili zaposleni pri popravljanju jezov, so morali opustiti dek), ker jim je pretila živ-ljenska opasnost. Železniški nasipi so globoko pod vodo. Telefonske in brzojavne zveze so uničene. Ceste v imenovanih distriktih so polne bežečih množic. Ljudje hite z vozički v varnejše kraje. Obenem z ljudmi se vale po cestah črede živine. Med prebivalstvom vlada nepopisna panika. Mnogo živine, katere niso mogli ljudje pravočasno odgnati s sabo, je utonilo. Družine so v neštetih primerih ločene, mož ne ve za ženo, hči ne za mater. Pogled na brzeči tok Mississippija je strašen. Voda vali s seboj tramove, strehe, mrtve konje, krave, prašiče, perutnino, golobe in vse mogoče predmete. New Orleans je začasno rešen. In-ženjerji delajo neprestano nove tehnične poskuse, da bi prebivalstvu olajšali položaj. Južno od New Orleanša sta nastali dve velikanski jezeri. Pokrajina je v nekem oziru slična svoječasnemu bojišču na Flandrskem, ko so vojaške čete prebile nasipe in spustile vodo, da je preplavila svet. Ameriški trgovinski minister Hoover, ki je od Coolidgea imenovan za diktatorja v času katastroie, si je ogledal nesrečo na licu mesta in se je vrnil v Washington, kjer je osebno poročal prezidentu o strahotah, ki so zadele prebivalstvo. Američani neprestano zbirajo denar. Govori se, da znaša nujna pomoč za prvo potrebo že sedaj 12 milijonov dolarjev. Velikanske bombažne plantaže so uničene, vsako minuto prihajajo poročila o novih žrtvah. Število brezdomcev' stalno raste. V zadnjih 24 urah se je armada bednikov pomnožila za četrt milijona duš. Velika nevarnost preti mestoma Monteresu in Neweri. Centralna taborišča beguncev so zaenkrat v Vicksburgu in Natchezu. Tja prihajajo čete zdravnikov, bolničarjev in zastopnikov Rdečega križa. Prebivalstvo pomaga nesrečnikom z odprtimi rokami. Celokupna Amerika je na delu, da omili strahote Mississippije-ve poplave., * Po novih poročilih je vsled razstre-litve velikega nasipa vzdolž desnega brega Mississippija voda odtekla v nižje ležeče pokrajine in s tem poplavila zopet več stotisočev hektarjev plodovi-te zemlje. Voda je preplavila 10 nadalj-nih mest, od katerih imajo nekatera po-več desetisoč prebivalcev. Vsega skupaj je sedaj ob južnem toku Mississippija 14 večjih mest pod vodo, na tisoče pa je krajev, ki so ali popolnoma pod vodo ali pa le deloma, in docela odrezani od ostalega sveta. Vsled ponovne poplave veletoka je število brezdomo-vincev narastlo na kakih 400.000. Severno od New Orleansa je v bližini Vicksburga dosegel glavni val reke svoj višek, kakor izjavljajo izvedenci. Na tem mestu je sedaj voda 11 metrov nad nortnalo. Računajo, da doseže glavni val New Orleans okrog 11. t. m. V opasnosti je 10 nadaljnih mest in na stotine naselbin. Poplavljeno ozemlje sega sedaj do preko države Louisiane, ki je nad polovico pod vodo. Bregove so prestopili tudi mogočni severni dotoki Mississippija. kakor Red River. Missouri, Ar-kansas in Ohio, ki so poplavili na tisoče kvadratnih kilometrov plodovite zemlje. Po površni cenitvi je doslej ob Mississippiju in njegovih dotokih nad pol milijona kvadratnih kilometrov zemlje pod vodo. (Nad dvojna velikost Jugoslavije. Op. ur.) To je doslej največja poplava, ki io je povzročil Mississippi, kar ljudje pomnijo. Sicer prestopa veletok s svojimi dotoki skoraj vsako leto bregove, večinoma od izliva Missourija do Red Riverja, vendar ni jenja in • bila opasnost še nikoli tako velika kakor letos in tudi škoda ni bila še nikdar tako ogromna. Vlada je poslala vzdolž reke letala, ki imajo nalogo, da stalno opazujejo.nasipe in takoj javijo, ako se kje kaj krha. Na desettisoče delavcev noč in dan s pomočjo tehničnega vojaštva utrjuje nasipe in gradi nove. Vsled katastrofalne poplave ob spodnjem toku Mississippija, kjer se prideluje največ bombaža, so na borzf silno poskočile cene bombažnih papirjev. Izvedenci cenijo, da bo letošnja letina bombaža vsled poplav za kakih 15 odst. manjša. Ameriški letalec Noei Daviš, ki se je, kakor smo že poročali, smrtno ponesrečil, ko je preizkušal letalo, s kate« rim bi bil imel leteti čez Atlantski ocean. Senzacijonalen pogreb Hilde Hanike Prvega maja so pokopali morilko Hildo Haniko. o kateri smo poročali, da je umrla v jetnišnici. Pogreb se je vršil v Brnu. Prebivalstvo se ga ie udeležilo v ogromnem številu. Za krsto je korakalo nad 20 tisoč Iji Ji. večinoma žensk. Navai na pokopališče je bil tako hud, da je morala posredovati policija. Tramvajski liniji, ki vozi proti pokopališču, so morali priklopiti 22 posebnih voz. Dotok ljudstva pa je bil tolik, da ni bilo v urah pogreba dobiti niti enega avtomobila niti kočije. Na pokopališču so se odigravali neverjetni prizori. Ženske so predrle policijski kor-don in so se vrgle čez grobove, pohodile cvetje in prevrnile mnogo spomenikov. Tiščale so naravnost k grobu Hilde Hanike. kjer so trgale travo za spomin na ta dan. Po končanih pogrebnih ceremonijah je zapel zbor Nar. gledališča v Brnu star koral ob odprtem grobu. Dekletce Hanike, ki je prišlo na svet v zaporu, je položilo na grob nesrečne matere šopek belih rož. Hčerko je nosil bra-nitelj morilke, ki je korakal za krsto med prvimi pogrebci. Nezvesta žena Inženjer Louis Bofon je pred kratkim zvedel, da hodi njegova žena v Pariz kupovat klobuke in obleko samo radi tega, da se lahko v prestolnici sestaja s svojim liubčkom v nekem obskurnem hotelu. Najel je detektiva, ki je ženo na njenih potih zasledoval, ter mu pokazal njenega ljubimca. Kaznovanje žene z ločitvijo zakona se mu je videlo premi-lo. Sklenil je, da bo z nezvesto zakonsko polovico in z njenim ljubčkom ob prvi priliki obračunal sam. Najel je skrivoma v hotelu, kjer je imela žena sestanke, sobo, počakal, da sta se oba zaprla v sobo, in ju nato napadel z nožem. Obračun je bil hud. Žena je sklenila življenje s petimi težkimi ranami, njen Ijubček pa je ostal težko poškodovan. Ta dogodek je močno razburil sicer senzacij vajeno pariško javnost, zlasti radi tega, ker je prevarani soprog oficir častne legije in je bil v svetovni vojni petkrat težko ranjen. Beračeva skrivnost n • O«* > «.S e £oo c «2 g m a 2 o r > a — D- ® r Cari de Vogt Han sil Hfeisse Robert Scholz — Henrv Stuart — Elza Temarv — Hugo Flink. Senzacijonalni kriminalni velefilml — Lepi igralci. — Sijajna igra. — Fina režija. — Skrivnostni berač. — Karneval v Kolnu. — Markiz m sluga. — Indijski maharadža. — Razkoš« ni hotel Exelsior. — Mlada Mabel Strong v krempljih elegantnega pus. lovca. — Ponočni obiski. — Dama v črnem. — Pefclenski stroj in strupeni plini. — Tif in Taf v akciji. — Glas srca... itd. — Preskrbite si pravočasno vstopnice za ts nad vse zanimivi film. «ELITNI KINO MATICA«, nai udobnejši kino v Ljubljani. J P : V majskem jutru Prvi solnčni žarki so zlatili smreke na graščinskem brdu, ograjenem v veli-Rem loku za prirodni park bližnjega trga, ko se je Dragan spenjal proti prvemu vrhu. Miadi, lepi dečko je bil pred kratkim prispel v službo pri sodišču. Na polne prsi je vdihaval hladni jutranji zrak, upajoč, da se mu obistim želja in da zdaj zdaj uzre na poti ali prav blizu v logu kako srno, ki jih je dosti v gozdu. Prijatelji so mu pripovedovali, da so jako krotke: kar iz rok jedo. Nese jim vsakovrstnih slastic, samo da jih udo-brovolji, če jih bo srečal. S svojimi črnimi velikimi očmi je Dragan pazljivo in pozorno gledal naokoli, ali razen jerebic in trdokljune-ga kosa ni r.aletel na druge živali. Naposled dospe do sedežev, odkoder moreš udobno motriti potok Bistrico slič-no srebrni kači, ki se izgublja tam daleč med vrbovjem. Ker je bilo še rosno, iii sedel na klop, ampak se stoje nekoliko oddahnil, potem pa jo mahnil na ravnico tik žuborečega izvirka. Drevje je bilo še mokro od jutranje vlage, pa so se žarki svetlikali v pisanih barvah na listih in iglicah. Še ni ugledal žive duše. a to mu je godilo, ker se mu je zdelo, da se priroda samo njemu daje v svoji deviški krasoti. Z desne in leve je zaman oprezoval, ali ne bo odkod pridirjala srna. Morda so se mu prijatelji rogali. Pa nič ne de. -Pripovedoval jim bom, kako sem srečal srno, ki me je spremila vse do drugega vrha.* Prišedši do .razpotja, ki drži proti drugemu vrhuncu, se zamisli, kod poj-de. A vendar ga neki notranji nagon napoti proti vzpetini drugega vrha. Po sto korakih zasliši smeh, tako bister in zvonek, kakor da si na stotine srebrnih novcev vrgel na marmorno pločo. »To je dekliški smeh.» pomisli Dragan, »ali kako hodijo dekleta tako zgodai po hosti?* Gledal je strmo proti mestu, odkoder je donel smeh. in uzrl med gabrom in lipo divno mladenko, ki nekomu na drugi strani maha in se venomer smeje. •Bliže stopim in ji voščim dobro jutro.« Ona se okrene, se malo prestraši, Dva ženitvena oglasa «Matrimonial News», tednik za propagiranje zakonskega življenja, so prinesle leta 1877. naslednja dva ženitvena oglasa, ki ju priobčujemo svojim či-tateljem v zabavo, cenjenim zakonskim kandidatom in oglaševalcem pa v blagohotno posnemanje. Prvi, s kontrolno številko 8148, se je glasil tako-le: «Dama, stara jedva devetindvajset let, pet čevljev in tri palce visoka, nežne konstitucije, s sivimi očmi, majhnimi usti, z bujnimi, dolgimi, rujavimi lasmi in plamenečim srcem, koprnečim po ljubezni, hrepeni po znanju z gospodom dobrega srca 40. do 45. let, ki bi imel nekaj sredstev in smisla za poezijo.® Na ta oglas je odgovorila številka 8152: TROLISTt. — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15. »Trolist«, Logatec. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. mo enkrat, to je težko.* Z zvonkim glasom je začela klicati sestro, ki se je odzivala iz velike daljine. »Vselej mi tako naredi. Živa je ko srebro. Z njo ne moremo živeti. Jaz sem malo trudna, gospod Dragan, use-dem se, a vi, če vas je volja, iščite še naprej srno.* Ali Dragan ni šel dalje. Sedel je tik Dragice in se divil njenim velikim črnim očem, kostanjevim lasem in belim zobem, ki jih je često kazala. Iz ovitka vzame sladkarije ter jih ponudi Dragici. «Pa saj to je bilo za ubogo srno!* Dragan se nasmehlja. se jej približa in reče: »Tudi vi ste lepa ko srna, kar jejte, jaz pa bom blagroval vsako minuto, ki jo prebijem v vaši druščini. Nikarte se bati. Jaz nisem hudoben. Prepričali se boste, ako mi zaupate.* In tako je Dragica použila hrano namenjeno srni in poslušala vsa blažena, kako jej Dragan šepeta nikjer napisane stihe, vroče iz polne mlade duše, v ranem čistem majskem jutru. nu, pristanejo ob 7.20 v Konigsbergu in vzpostavljajo transkontinen talno zračno progo London«Pariz«BerlinsMoskva v 33 u-ah. X Podgane so jih ob grizle. V Paderbor« nu so podgane nagrizle nekega 21etnega otroka. Prevrtale so mu uho in lice, neke* mu 61etnemu otroku pa so odgrizle prst. Zdravniška posvetovalnica G. H. L. v Pr. Po Voit-Pettenkofferju potrebuje odrastel, srednje težko delo opravljajoč človek dnevno 118 gr beljakovin, 500 og-ljenčevih vodenikov in 56 gr maščob. — G. A. M. v Lj. Lizol učinkuje 6am na sebi strupeno, vrh tega upali in razžre sluznice organov, katere pasira pri požiranju in kjer obleži. — G. B. A. v S. Ran, prizadetih s tinl-nimi pisalniki, se nikoli ne sme zanemarjati. Težko gnojitve, zastrupljenje krvi in celo smrt niso izjemoma posledice takih okvar. — Cedomil v? Anonimno. Koš. — G. F. L. v Z. o. S. Kolikor je nam znano, se doslej še nikdar ni posrečilo vzgojiti bacilov tuberkuloze v cestnem prahu, pač, ker jih je solace zamorilo. Mrtve, t. j. zaplojenja nezmožne, je pa vedno, posebno v mestih, brez težave možno ugotoviti v cestni navlaki. Stavo ste torej izgubili. — G. S. K. v T. Najboljše odvajalno sredstvo je klizma s toplo vodo ali takim kamiličnim čajem, kateremu se pridene par žlic glicerina ali milnice. Druga običajna sredstva, ki pa vsa dražijo črevesno sluznico, so: natrijev in magnezijev sulfat, pur-geni, rabarbara, 6ena, tamarinde, izacen itd. Dobite vse te brez recepta v lekarnah, tejer tudi izveste, kako jih je uporabljati. — G. dr. J. K. v C. V ta vprašanja se na tem mestu ne moremo spuščati. Če se zanimate zanje, Vam priporočamo spise Krafft-Ebinga, Molla. Eulenburga, Hirschfelda. Blocha in drugih avtorjev, katerih imena in spise najdete navedene v vsakem obširnejšem imeniku medicinskih knjig. — G. Fr. K. v N. M. Tako Vam ni moči svetovati, obrnite se na svojega zdravnika. — G. M. r. t r. Za kilo ni drugega zdravila kot operacija. — G. S. T. v Kr. G. Dostojevski je bil epileptik. isto trdijo tudi o Caesarju in Napoleonu. — G. K. B. v G. Beljakovine v seči še niso dokaz vnetja ledvic, kajti ljudi, ki izločajo nezait-ne količine beljakovin mimogrede, je jako mnogo. Verjetno pa gre v vseh takih primerih za abnormno popustljivost, torej za nekako nedostatnost v ustroju ledvic, morda tndi posebnost v sestavi krvi ali karkoli. Vsekakor se je pa treba v takih primerih vedno obrniti na zdravnika. — G. G. V7, t Z. Da zaidejo navadne črevesne gliste po požiralniku do sapnika in v usta, ni bajka. Da morejo priti tja samo iz želodca, kamor so prilezle iz črevesja, je jasno. Zato se ni čuditi, če jih kak bolnik pri bljuvanju izmeče.—G.R.L.v M. Zvečer petrolej, zjutraj jesih. — G. S. M. t V. L. Motite se. Samo uradni zdravnik"(n. pr. okrajni ali okrožni) je prisiljen sprejeti v svojo oskrbo tiste bolnike, za katere je pristojen po zakonu, n. pr. občinske reveže, kot mora n. pr. železniški ali blagajniški zdravnik zdraviti člane v smislu prevzete službe, napravljene pooodbe itd. Kjer pa uradna pozicija preneha in ni okrožni zdravnik napram kličoči ga privatni stranki nič drugega, kot privatni zdravnik, tam ne obstoja zanj nikaka zakonita obveznost ali dolžnost prevzeti bolnika v svojo oskrbo. On ga tudi vedno lahko odkloni, ne da navede za to vzroke. Po zakonitih predpisih je vsak zdravnik samo dolžan nuditi bolniku ali ponesrečencu prvo pomoč, seveda tudi to samo v toliko, kolikor more. Da seveda publika pričakuje, da ima zdravnik, če so ga poklicali k avtomobilski nesreči pred kavarno iz nje, vedno s seboj tudi že kovček z obvezili iu instrumenti in da se ta publika potem čudi, da »doktor nič ne naredi*, je stara stvar, kateri ee pa mora privaditi vsak zdravnik, ker se vedno senzacij lačni ljudje pač. nikoli ne bodo odvadili gotovih predsodkov. _ G. F. Z v K. G. Revmatizem je infekcijska bolezen. — G. M. 51. t N. Tudi! — G. S. D. v M. Zgaga je vedno posledica abnormalnega razkrajanja jedil v želodcu in znak vretja. pri katerem se v izobilju pojav-ljajo_ patološke kisline, ki neredkokrat pro-vzročajo tudi hude bolečine v želodcu. Nevtralizirati vinsko kislino z jedilno sodo, pri čemer nastaja natrijev tartarat in se ogljen-čeva kislina oprošča. kar delajo pogosto cvič-karji, katere muči zgaga, je nezmiseL Zmi-selno pa je vzeti precejšnjo količino 6ode, jo raztopiti na večji meri vode, jo zaužiti, potem pa nehati piti vino. — G. K. T. v Sm. Občutljivi želodci pogosto ne preneso močne črne kave. Izguba teka in neprijeten občutek nabasanega želodca, pritisk nanj in podobni pojavi so posledica. — G. F. l t c. Poljubno ustno vodo. — G. Fr. G. t št. L. Obrnite se na svojega zdravnika, v posvetovalnici Vam ne moremo odgovoriti na Vaša vprašanja, ne glede na to, da je osebna preiskava absolutno potrebna. Zdravstvo Sokol Pešizleti Naša sokolska društva mnogo premalo poje pohode in gibanje v prosti naravi, med zelenjem in cvetjem, na svežem zraku. Vse preveč tičijo med zidovjem, bodisi v telovadnicah, bodisi po raznih društvenih prostorih, mesto da bi prevladovalo med vsem članstvom in osobito med načelniki, med prednjaki močno stremljenje, da se prenese čim največji del sokolskega dela pod milo nebo bodisi na letno telovadišče, bodisi potom pešizletov v strogi ali nevezani formi v teren sploh. V prvi vrsti pa so vsa društva poklicana voditi svoj naraščaj in deco čim pogosteje na izlete. S tem bodo samo koristila sebi, saj bo imela mladina veliko večje veselje do sodelovanja kot v slučaju, ko se ji nudi premalo premembe. Komodnost. ki vlada glede pešizletov po društvih, mora izginiti. Le oglejmo se po drugih sokolskih organizacijah! Cehoslova-fci. Poljaki in Lužičani so neprestano na izletih, navezujejo stike med posameznimi društvi, prirejajo tajne pešizlete, zabavne izprp^ode itd. Ravno isto se vrši pri Bolgarih. Tnorodne organizacije. Angleži, Francozi. Italijani, posebno pa Nemci imajo na programu .»talno vrsto pešizletov ter ta program tudi točno izpolnujejo. Pri nas pa vlada v tem oziru vse prevelik?, nemotornost. Izgovori materijalnega značaja ne morejo drža-ti! Saj ob nedeljah skoraj vsakdo nekaj potroši nad povprečno dnevno vsoto. Je pa veliko bolje in zdraveiše, da napravi v družbi s prijatelji len pešizlet in po prestanem potu potroši oni denar Pešizleti imajo propagandističen, tehnični in zabavni smisel. Kako prijetno stori, ako obišče eno sokolsko društvo druzega in isvrši med potoma parurni izprehod, kjer se odvežba nekaj redovnih vaj, popeva itd. Poglobitev medsebojnih bratskih odnošajev je v korist organizaciji. Zato se bi morala zganiti društva, okrožja in župe. ter prirediti sedaj v maju in prvi polovici junija Čim reč pešizlelov. najmanj enega tajnega, nočne pohode, pa I ud i kateri zabavni feprehod. Do danes smo le malo čtili o raznih sliČnih prireditvah. Pričnimo tedaj nemudoma! Članstvo sokolskih «'ruštev v Ljubljani in okolici vljudno vabimo k javni telovadbi srednješolske mladine, ki bo v nedeljo, dne R. maja ob 3. popoldne na letnem telovadi-šču Ljubljanskega Sokola. — Prireditelji. Nov sokolski list. Sušačka sokolska župa *Rijeka? je pričela ponov.io izdajati »Branik . sokolski list. lci izhaja štirinajstdnevno na Sušaku v obliki časopisa z raznimi članki, rubrikami o politiki, privredi in športu ter sokolskimi vestmi v 5000 iztisih. Župa ea razpošilja radi propagande v vsa društva, vse župe JSS, ČOS iu SSZ. Osobito ima list mnogo inseratov. Prejeli smo prvo številko jluiijo i> posredovalna m, socijaL ne, namene obiinsiua,: uroka, beseda, <50pas-.—Najmanjši z/Losak. Vin- sPristojbina, za, iifro din, j-. tenilue., dopisovanja uu oglasi, trgovskega, ali, ruklastuiaga značaja, : vsaka, beseda/ Vin, r-. — Maj* manj h znesek. Vin, to'-. "Pristojbina, za, šifro Vin, Naslovi «Malili oglasov« se dobivajo tudi v podružnicah «Jutra» v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta. Cfirt Štefan Speletič sobni In dekoraeljtkl slikar v Ljubljani, Rimska e. 1« Ee priporoča ta vse vrste »likarstva. 12343 Anton Fucbs, klepar Lljubljana, Krlievniška i izvršuj« lesnocementne strehe, kritje z lepljenim papirjem, napeljuje strelovode itd. Kleparska dela pri novih zgradbah, kakor tod! razna popravila izvršuje solidno ter najceneje Zahtevajte proračun 141 Dvokolesa popravlja najbolj«, najhitreje in najceneje Florjančič, Nunska ulic* 3 82 Vulkaniziram vte vrst* tivlogumt kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa In motorje P Škafar. Ljubljana, Rimska ewta 11. 13 Točilca sprejme i 15. majem kolodvorska restavracija v Mariboru. 1484« Domačo učiteljico perfektno v slovenščini ia nemščini, zdravo in resno, iščem ca popoldanske ure k Bletai deklici. Ponudbe s navedbo predizobrazbe to referenc pod iifro »Poštenost 14» na oglasni oddelek . 14871 Skladiščnika večje kavcije zmožnega, ki bi prevzel na račun dobro vpeljano lesno trgovino — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek . 14880 Šoferja sprejme A. Kajfei — Ko čevie. 14874 2 motorni kolesi eno znamke Neckarsulm, 4 PS, malo rabljeno, drugo Indian Skaut 5/7 PS, e priklopnim vozom, v najboljšem stanju ugodno proda Jos. S e n i c a, Domžale. 13149 Več avtomobilov osebnih, različnih znamk, 4—-6sedežnih, v najboljšem stanju po nizki ceni proda Viktor Bohinee, Ljubljana, Dunajska . cesta štev. 21. 14905 Austro - Fiat ISsedežni, dobro ohranjen prodam. Avtodelavniea M. Ozek. Celje, Gosposka ul št. 11. 14883 Knjige Miklošič: Staroslovenski slovar prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 14912 Zavarovalnica išče za prevzem glavnega zastopstva za Slovenijo sposobnega, uvedenega in uglednega zavarovalnega strokovnjaka. Ponudbe na Jugomosse. Zagreb. Zrinj-ski trg 20. 12966 Potnike ln potnice sprejmem za vso državo Stalna služba z visokim zaslužkom in letno nagrado 5000 Din. »Jugo-Fortuna». Gosposka ul. 9/1. 14731 Dobrega Žagarja sprejmem k venecijaoki. Prosto stanovanje. — Ivan Bohinc. Medvode 13213 Učenca poštenih staršev, lepega vedenja, poštenega in krepkega, z 8 razredi osnovne šole, ali 1, ozir. 2 razredi meščanske šole, s p r e j-m e večja trgovina na deželi. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »jutra* pod »Vesten takoj«. 13204 Dekle staro od 25—80 let, vajeno gospodinjstva, sprejmem takoj. Pojasnila daje »Posredovalna pisarna« v Trbovljah. 14869 Gospodično zmožno kavcije, sprejmem stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljansko podjetje* 14840 Pletar. pomočnike za pleteno pohištvo I i 4 • ta takoj Pletarna Ptuj — poštni predal 5 12789 Gospodarski praktikant (event. bivši častnik). vePS knjigovodstva, se sprejme na posestvu pri ZagTebu. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo. ki te vrne, na naslov: Stefanovič. Zagreb, Gajeva 22. 14781 Bivši častnik veM knjigovodstva, doM privatno službo. Ponudbe» 'otografijo, Id t* vrne, na naslov: Stefanovič. Zagreb, Gajeva 22. 14788 Kontoristinjo veščo tetaopisja. strojepisja, ki je po možnosti tudi uporabna za prodajalko v trgovini me*, blaga,'»prejme tvrdka Norb. Zanier 4 »n, St. Peter v Sav. dolini. 14798 Hišnika bret otrok, I kavcijo do 80.000 Din sprejmem. Za delo v podjetju posebna •talaa plača. Ponudb« sa «*lasai oddelek »Jutra* pod »Bilnik v Ljubljani«. 1«1S Boljše dekle ki zna kuhaU is posprav. 1 jati, sprejme fioa družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 14809 Začetnico sprejmem v pisano. Ponudbe na poštni predaj 167 — Ljubljana. 14925 Prodajalko po možnosti z v e č I e t-n o prakso v trgovini s pa-piljem in pil. potrebščinami, veščo tudi nemščine, iščem za event. takojšen nastop. Le resne, pridne, itvežbaae in poštene reflek-tantlnje naj oddajo lastno-ročno pisane ponudbe v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Resnost 14». Istotako aprejmem 2 učenki it boljše rodbine, stanujoči v Ljubljeni. 1490» Kolarskega vajenca krepkega in zdravega sprejme Matej Fajfar, Ljubljana, Trnovo. 14889 Inteligentno gdč. popolnoma veščo nemščine, solidno, t znaajem kuhanja iu šivanja sprejme pomoč in družbo gospa Irena Bali v Karlovcu. 14875 Zastopnike (ce) ratpečavanje državnih vrednostnih papirjev na obroke. sprejmemo v vseh mestih države. Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe «a: Zumbulo-vič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 14821 Ročna dela sprejmem na dom. Naslov v ^oglasnem oddelku Jutra. 14884 Šivilja ki izdeluje bluze po najnovejšem kroju ter ima Sik in dober okus, dobi delo na dom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutr»» pod šifro »Konfekcijska trgovina«. 14886 Potnike zanesljive, delavne ter poštene sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» poj šifro »Pijače*. 14879 Mlada gospa išče službo k otrokom ali kot pomoč gospodinji. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 14903 Trg. pomočnik teli premeniti službo. Spri-čevala na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek . 14776 Kuharica samostojna, vešča vseh gospodinjskih del, išče primerne službe k 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 14907 Mladenka it boljše rodbine išče službe kot začetnica v kavarni, restavraciji ali hotelu, tudi kot sobarica, najraje ▼ Sloveniji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 14906 Kuharica samostojna, starejša, išče službo v boljši hiši. Tereza Wengust, pri g. Drošku — Laško pri Celju. 14858 Učenka deklica x dežele, marljiva, ki se je že nekoliko časa učila, s« želi izučiti za šiviljo. Ako mogoče s popolno oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 14S66 Železn. sprevodnik vpokojen. neoženjen. star 42 let, išče lahko sluibo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 14895 Lepo spalnico iz trdega lesa, z marmor, ploščami prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra: 14873 Kufxim Štirisedežni auto dobro ohranjen, kupim. — Takojšnje poudbe z navedbo cene pod »Auto 999» na oglasni oddelek «Jutra» 13218 Opravo za špecerij. sko trgovino dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam takoj 3». 14803 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Liubljana. Woifova ul. S. 88 Gumijeve krogle za keglanje kupi Ivan Bogataj, Kočevje. 14779 Kuharica ki je že služila pri orožnikih, želi nazaj v tako sluibo. Ponudbe pod šifro »Kuharica« na oglasni oddelek »Jutra«. 14896 Gospa iturjena v šivanju, želi službe v kaki trgovini — tudi izven Ljubljane. Pismene ponudbe pod znamko »Zanesijiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 14892 Prodajalka mešane stroke, dobra in z lepim spričevalom, išče službo. Naslov v ogl. oddelku «Jutra>. 14893 Čevljar, pomočnik išče dela za takoj. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 14872 Strojno pletenje vseh del poučuje A. Maček na Vrhniki. 12898 Sladka otava naprodaj v Dalmatinovi ul. št. 15. 14771 Vino po 8 Din liter vsaki množini od 1 litra naprej, • plačano državno in mestno trošarino — še vedno razprodajamo v Ko-lizeju. Gosposvetska cesta št. 13. samo. dokler traja zaloga — Br Novakovič. 13087 Vj*oxUurx Dobrih čevljev prodam več vrst po zelo nizki ceni trgovcu, kateri prodaja čevlje na posamezne pare. Zanesljivo blago. Alojzij Negro, ročno čevljarstvo, Ljubno, p. Pod-nart. Slovenija. 12985 Drva Hrastove parketne odpadke od žage mi mehka drva o nizki eenl dostavlja na Ion parna taga V. 8ca| netti, Ljubljana, u goren skim kolodvoru. Lepe oleandre in kopalno banjo prodam. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 14876 Sodar marljiv, priden in pošten, išče službo v kaki pivovarni, parni žagi aU slični sodarski obrti. — Skromne zahteve. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14802-a Mesto sobarice išče gospodična, ki obvlada več jezikov, v kakem letovišču. Ponudbe prosi pod štfro »Zanesljiva 13« na oglasni oddelek »Jutra«. 14818 Pekovski pomočnik mla-1. zanesljiv, trezen in pošten, išče službo; prevzame vsako delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šiiro »Pekovski pomočnik«. 12799 Dekle ki Je dovršilo trg. tečaj, leli kot učenka k šivilji ali v trgovino, kjer bi imela prosto hrano in sta. novanje. Naslov v oelas oddelku »Jutra«. 14797 Prodajalka dobro iturjena v mešani stroki, 4*1] pranemu mesto. — Cenjen« dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod anačko «Po#MB* 18». U7M Radio-aparat z 2 slušali, zvočnik in vsemi pritiklinami prodam za 2800 Din. Naslov pove oglasnj oddelek »Jutra«. 14885 Gostilniško mizo obbito s pločevino, ta vodovod, poceni prodam. — VinotoS, Kolodvorska ul. št. 28. 14864 Zvočnik (Lautsprecher) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvočnik«. 14901 Ptftfi Stavbna parcela na Kodeljevem, velika 575 m*, solnčna lega, po celo ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 14806 Stavbno parcelo t načrtom in lesom, pri Rogaški Slatini ob cesti prodam ta 20.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 14843 Pol hiše v Celovcu v krasni legi, obstoječe iz 4 sob v I. nadstropju, ta menjam za majhno hišo v Sloveniji, ali jo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 14730 Krasno posestvo oddaljeno 1 uro od Ljubljane, z lepo hišo, krasnim gospodar, poslopjem, hlevi itd., najmoderneje urejeno, 32 johov njiv, travnikov, sadni vTt in gozd — vse v najlepšem redu jako ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Mariboru pod »Posestvo« 14923 Mizarsko delavnico vzamem v najem ali kupim v prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mizarstvo«. 14865 Lastnik gostilniške koncesije oeehne, ki mu leži mrtva, tj se javi na oglasni od-lek »Jutra« pod značko najem«. 14891 Delikatesno trgovino lepo opremljeno, z zajtrko-valnico, stanovanjem in kuhinjo ceno prodam. Pojasnila pri portirju v hotelu Slon«. 14755 Lep lokal In zraven veliko skladišče oddam v najživahnejši uli-v sredini mesta Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodno za vsako obrt« -13010 Otroški voziček ponikljan, dobro ohranjen, proda Zofija Smerkolj, Za Bežigradom, nove meetne hišice St. V/2. 14890 Srebrn denar eno-, dvo- in petkronski ter goldinarje prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod šifro »Najvišji ponudnik« na oglasni oddelek »Jutra*. 14918 Kole za vinograd lepe, cepane in resane — tudi kostanjeve, proda po nitki ceni Straschill in Felber, trgovina t lesom v Mariboru, Pristaniška ulica št. 8. .14921 Kuhinjsko opravo in več ranega pohištva prodan radi od potovanja. Naslov t " ~ »Jatra*. ostanem oddelku 14894 Več sob I. in U. nadstropju Selenburgovi ulici, oziroma Aleksandrovi cesti oddamo za poslovne lokale. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 13928 Pisarniški lokal s stanovanjsko sobo zraven, v sredini mesta. ev. tudi skladišče iščem. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra« pod »Inženjer«. 14854 Stanovanje v Stcžicah št. 86, visoko-pritlično, obstoječe it ene sobe, kuhinje, shrambe in drvarnice, oddam v najem. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra*. 12823 Majhno stanovanje ali samo sobo s souporabo kuhinje išče zakonski par bret otrok. Gre tudi ca hišnlfra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 14888 Majhno stanovanje v sredini mesta iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 14900 v Mariboru. 14796 Na stanovanje sprejmem gospodično v le-po in zračno sobo. Ravno-tam sprejmem še S osebi na priznano dobro hrano. Cena nizka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 14899 Mirno sobo iščem v bližini ženske bolnice. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «^ravnik». 14902 Sobo z vso oskrbo oddam gospodu. Naslov oglasnem oddelku »Jutra*. 14911 Zračno sobo oddam 2 osebama v sredini mesta. Na razpolago tudi kopalnica. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra*. 14868 Majhno sobo elektr. razsvetljavo, sredini meeta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14860 Sobo električno razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ulici št. 10/1. 14878 Majhno sobico hra.no in vso oskrbo išče obrtnik v sredini mesta za takoj in stalno. Plača do 150 Din tedensko. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 14857 1—2 gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14862 Gospodična visokošolka išče sobo bližini univerze, pri boljši rodbini. Dopise pod šifro »Mirna 24« na oglasni oddelek »Jutra«. 14824 Opremljeno sobo lepo in čisto, s poeebnim vhodom in elektriko, tik glavnega kolodvora oddam takoj eni ali dvema osebama. — Kolodvorska ulica št. 34/11. levo. 14870 Vinotoč za stoječe goete, z letno prodajo nad 300 hI vina, radi bolezni z v6em inventarjem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14919 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice Itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. — »Posredovalec«, Sv. Petra eett* 18. 14727 Stanovanja: Prvo • sobo In kuhinjo; drugo 2 sobi in kuhinja; tretje samo S sobi in ve-randa, takoj prosto, centralna lan, komfortno — odda Privšek, Gosposvetska CMt* 8. 14818 Lepo, veliko sobo z vhodom iz stopnic in električno razsvetljavo oddam s 15. majem v sredini mesta. le boljšemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra«. 14904 2 gospodični sprejmem v zračno in solnč-no sobo na stanovanje — event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14926 Zračno sobo v Mariboru Ob železnici 4/II, s posebnim vhodom takoj oddam 14922 Opremljeno sobo V Rožni dolini ali na Tržaški cesti iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer 98». 14898 321etni veletrfeovec in posestnik na deželi, neoporečne preteklosti — bi poročil vsled nenadne spremembe družinskih razmer takoj premožnejšo, trgovsko n&obraženo gospodično, oziroma damo, ki ima veselje do trgovine. Resne, le polnonaslovne ponudbe pod »Avtomobilski izleti* na oglasni oddelek »Jutra« 14838 IztjubljiM Daljnogled (kukeri) sem izgubila pred opero. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne pri hišnici na Rimski cesti 5. 14877 Očala sem izgubila od frančiškanskega mostu po Miklošičevi c., Dalmatinovi uL, Gosposvetski c. do luteranske cerkve. Najditelj saj jih odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 14856 Očala sem izgubil Kdor jih je našel naj jih proti nagradi odda v Kolodvorski ulici št. S4/n — levo. 14861 Pes nemški ovčar velik, lepe rujave barve, ki sluši na ime Kazan, se je zatekel It na veliko-nočnl ponedeljek. — Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti proti nagTadi Stanku Vadnjal, Rožna dolina-TO. 14924 Otroški plašček bel, plišast, sem izgubila dne 1. majnika na potu iz Šmarne gore proti Mednem do Ljubljane. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi pri I. R., Ljubljana — Ulica na grad St. 7. 14887 Moško manufakturo v komisijo za dobo 6 mesecev leli krojač na zelo prometnem kraju. Drugo ustmeno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12982 Rimske Toplice Slovenija Radioaktivno termalno kopališče, izvrstno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živč. nim boleznim. Pension pred-sezone 60, glavne 80 Din. Pojasnila daje direkcija. 140 Zastonj dobijo blago dne 16. in 17. maja dotični, kateri so kupili v moji trgovini 21. aprila na Sv. Petra ce;ti in 25. aprila v Sižki. Zgl&siti se je z blagajniškim listkom. Ivan Kos. 14915 Zlat prstan nagrada Pojasnila dobite, če pišete e prilogo znamke za 1 Din na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zlat prstan.. 14868 Vaša bodočnost! Vaš uspeh? Vaša sreča v ljubezni'/ Pošljite mi natančen datum, z uro rojstva in način istega. Priložite 60 Din, lastnoročno pismo in poslal Vam bom popolen, eksakten horoskop v nemščini. Poštni predal 7388, Hauptwil (Schve^,. 14867 Knjigovodja z lOletno prasko v večjih obratih, vešč vsemu pisarniškemu poslovanju, išče primerne SLUŽBE. Cenj. dopise pod »Vesten/380« na oglasni oddelek »Jutra«. M. Zevacor i3§ Papežinja Favsta Romar »Pardaillan je govoril resnico. Jacques Clement je svoboden in neovirano stopa po začrtani poti. Da, Valois je izgubljen. Zdaj je ni več rešitve zanj...« »Kaj govorite, prelepa vladarica? Zdi se ini, da ste izrekli neko ime... ime gospoda de, Pardaillana ...« »Da!« je rekla Favsta in srepo pogledala vojvodinji v oči. »Tudi moj brat in njegovi plemiči že nekai dni velikokrat govore o tem človeku...« »Povejte svojemu bratu, sporočite mu, kakor hitro dospemo v Chartres, da je Pardaillan mrtev!... In da ne bo dvomil, recite mu tudi to, da ga je ugonobila Favsta.. .< Po teh besedah je Favsta pobesila glavo in zaprla oči, v znak, da se želi predati svojim mislim... Štiri dni je bila procesija na poti. četrti dan okoli enajstih dopoldne je zavila okoli chartrskega obzidja in se je pojavila pred mestnimi vrati. S petjem in kričanjem, kakor je bila dospela, se je vsula vsa prašna in razburjena množica v mesto ter krenila naravnost proti stolni cerkvi. Toda zmotila se je. Že pri prvem koraku je doživela nekaj, česar ni nihče pričakoval, čelo procesije je iznenada zadelo ob močno vojaško silo, ki je bila razpostavljena v bojnem redu. Guise je zaklel. Spoznal je bil Črillona, poveljnika kraljeve telesne straže, ki mu je jahal naproti. »Visokost,« ga je nagovoril Crillon, »njegovo Veličanstvo me je odlikovalo z nalogo, da pozdravim vas in vse ostale zveste poda- nike, ki ste iih priveli s seboj.« Smrtna tišina je zavladala vse na okoli. Guise se je mrko ozrl po sosednjih ulicah; bile so polne kraljevih vojnikov, pripravljenih na boj. Crillon je nadaljeval: »Njegovo Veličanstvo kralj vam je hotel izkazati posebno čast in je izrecno zahteval, naj vam odrinem naproti z osem tisoč orkebu-zirji in tisoč konjeniJci, ki smo jih zbrali v okolici mesta. Toda opozoril sem njegovo Veličanstvo, da je tri tisoč mož zadostno spremstvo za tako pobožno procesijo.. .< »Prav sti storili, gospod. Kje in kdaj lahko predstavim kralju zastopnike pariškega mesta?« »V tem trenutku je kralj v katedrah.« »Prav!« je rekel Guise. »Pojdimo še mi v katedralo!« »Dovolite mi Visokost, da vam pokažem pot. Vaši vrli spokor-niki bi zaman poizkušali ubrati bližnjico mimo tiste, po kateri vas bom vodil. Vse ulice so namreč polne kraljevih vojnikov. bom vodii. Vse ulice so namreč polne naših vojnikov. privabljenih po upravičeni radovednosti, da ne štejem vrlih prebivalcev tega mesta, ki čakajo kralja, da ga pozdravijo...« »Prav, gospod,« je rekel Guise. »Kot zvesti podaniki se radi pridružimo razpoloženju vašega mesta.« To rekši je zavihtil svoje pokrivalo, okrašeno s perjanico in trojno vrsto biserov, ter z močnim glasom zaklical: »Živel kralj!« Toda izza njegovega hrbta je odgovorilo divje kričanje: »Živel Henrik Sveti!.. .< Criillon se je že vprašal, ali ne bi bilo bolje, da potisne te čudne spokornike iz mesta. Toda premislil se je; nemara bi mu kedaj očitali, da se je ustrašil svečenoscev. Zato je z naglim pogledom pozval svoje ljudi, naj dobro pazijo na goste, in je odjahal proti stolnici. Guise s svojimi plemiči in svojo procesijo je krenil za njim. Meščani, ki so radovedno gledali skozi okna, so s sočutnim mr- mranjem pozdravljali Jezusa, ki se je potil pod svojim ogromnim papirnatim križem in vpil na ves glas: »Sire! Kje ste, gospod kralj francoski? Ali mar niste več prvo-rojeni sin svete Cerkve? Ali boste še dolgo gledali preklete huge-note, ko takole ravnajo z menoj?...« »Smrt krivovercem!« so navdušeno odgovarjali meščani s svojih oken. Guise je sijal; toda Crillonovo čelo se je temnilo. Pred katedralo je bila množica še bolj gosta in še nemirnejša; na obrazih vseh teh vrlih deželanov je vojvoda čital živo radovednost, s katero so ga opazovali Videl je, da je mesto Chartres sprejelo Henrika III. sicer vljudno, toda brez navdušenja. Kakor po vsem kraljestvu, je bilo tudi tukaj Guisevo ime priljubljeno, kraljevo pa omrženo, Guise je šele zdaj spoznal, kako usodno napako je zagrešil, ker se ni dal takoj po pariškem uporu venčati za kralja. Vsa Francija bi ga bila priznala! On pa je mislil, da se sme zanesti samo na Pariz. Dežele se je bal... »O Favsta.« je zamrmral. »kako prav si imela! Zakaj te nisem poslušal ?... Kdo ve, morda ie zdai že prepozno! Bodalo Jacquesa Clementa je moj edini up...« Neopredeljene težke slutnje so ga obhajale, čim bolj se je približevalo svidenje s kraljem... Baš ko je spustil oči okoli sebe, da bi kje ugledal meniha, so se odprla vrata stolnice. Množica plemičev se je usula iz nje in potisnila meščane v ozadje. Crillonovi vojniki so v tem trenutku s spretnim okretom presekali procesijo na dvoje, tako da je ostala okoli Guis? samo še desetorica najbližjih pristašev. »Vidim, da nam ne zaupate!« je rekel vojvoda in nagrbančil obrvi. »Narobe, Visokost! Izkazujemo vam čast, kakršna vam pristoji,« se je odrezal Crillon. Naznanilo« Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva 1. majem 1.1. prevzela od g. Antonije Pisavy gostilno „Punti$om" Maribor, Mlinska t..21 m dobro postrežbo se pripo-Rudolf in Antonija Horvatič. Zagotavljajoč solidno ročava za obilen obisk Al CE KRAVATE - KLOBUKI MODNE POTREBŠČINE Ogljeni (karbon) papir, 4,5 indigo papir, barvni trakovi, barve za stampiljke, paginirke In blagajne dobite vedno in najceneje pri M Jaraga, flubljana, Šeienburgova ul. 6/1. Telefon štev. 9:0 Giovani Boccaccio: DEKAMERON Prevel DR. ANDREJ BUDAL. I. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — z ilustracijami. Sl. knjiga. Broš. Din 56'—, platno Din 72-—. luksuzna izdaja na boljčem papirju polfranc. vez. Din 100 — z ilustracijami. III. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 100-— ilustracijami Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Lesna industrija parna žaga, parketna tovarna z moderno perilnieo In sušilnico z vodno močjo v gozdnem okraju Slovenije tik kolodvora z velikim posestvom radi selitve ugodno naprodaj. Kraj in obrat pripraven za vsako drugo tovarno. Pismene ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod ,.Lesna industrija 16" 4656a Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega častni član, gospod Jakob Aljaž župnik na Dovjem, duhovni svetnik imejitelj reda Sv Save III. reda itd. danes mirno v Gospodu zaspal Pogreb se vrši na Dovjem v soboto ob pol 11. uri dop. Našega prezaslužnega prvoboritelja za slovensko planinstvo, ki si Je stekel nevenljive zasluge za Slovensko planinsko društvo, ohranimo v častnem spominu. V Ljubljani, dne 4. aprila 1927. {Enodružinsko hišico tri sobe in dva kabineta o85am takoj v najem. Bohoričeva ulica 24. Eve»t. tel. informacije 25—60. Odvetnik dr. Rihard Pintar je otvoril pisarno v Celju v poslopju Jadransko-podunavske banke 5756 I Prostovoljna prodaja. H »9 na Rečici - Bled, ob glavni kolodvorski cesti na Bledu, z novo urejenimi restavracijskimi prostoru tujskimi sobami, podzemeljskim kegljiščem, restavracijskim vrtom, krasnim razgledom itd. se proda za nizko ceno. — Plačilni poeoji zelo ugodni. — Za nakup je potreben malenkosten kapital. — Poizve se pri notarju Alojziju Peganu v Radovljici. Trgovskega pomočnika inteligentnega mladega. špecerijske stroke, Slovenca, ki obvlada popolnoma hrvaščino, z znaniem nemščine. ima prednost in veselie za poto-vanie sprejmem. Popis dosedanjega življenja in delovanja v vseh treh jezikih. ponudbe pisane brez^ tuje pomoči, s sliko in prepisom spričeval ter dokumentov ie vposlati pod »F. L. M. 1927« na upravo »Jutra«. Maribor. Zanesljivo uradnico starejšo zanesljivo moč zmožno vseh pisarniških poslov po možnosti tudi v lesni trgovini' sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo one, ki imajo veselje pomagati pri gospodinjstvu in do otrok. Ponudbe z zahtevkom plače navedbo dosedanjega službovanja in starosti na oglasni oddelek »Jutra< pod »Zanesljiva<. V KOLONUALNI STROKI dobro vpeljan krajevni zastopnik za Ljubljano in okolico, za prvovrstno blago se Išče za takoi. Ponudbe z referencami na ogl. oddel. »Jutra« pod »Agilen<. Pohištvo elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva A. Amann, Tržič zaloga 144 a Ljubljana, Dvorni trg 1 rTRMPIL)E L Piinv Brzino - zanesljivost so vam zagotovljene če kupite englešlio motorno Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da ie naš iskreno litiblieni in skrbni soprog. oče. sin. stric in svak. gospod Anton Valenčak trgovec in posestnik v torek, dne 3. mainika oh pol 10. uri zvečer, v 46. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se položijo v petek, dne 6. mainika ob 3. uri popoldne v rodbinsko grobnico v Šmartnem pri Veleniu k večnemu oočitku. Sv. masa zadušnica se bo brala v soboto, dne 6. mainika ob S. uri ziutTaj v župni cerkvi v Šmartnem pri Veleniu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. VELENJE, dne 3. mainika 1927. Marija Valenčak. roj. Lager. soproga. Tonček, Micika, Zorica. Vladko. otroci. — Vsi ostali sorodniki. Angieška roba priča sama o svojih vrlinah. Siava angleških motornih koles je znsna po vsem svetu, tako da povsod, kjer rabiio kaj posebno dobrega, zahtevajo angleška motorna kolesa. Cenik za vsako posamezno vrsto dobite zastonj: The British Cycle- and Motor-Cycle Manufacturcrs' Union. Conventry England Angleški oosamezni deli so posebno priporočljivi za konstrukcije motornih koles. Angleški obroči in nadomestni deli so najbolj trpežni in zanesljivi. Dva vodocevna kotla tvrdke Dur-Gehre Co.. Mod-img, z 200 m2 in 205 m2 kurilne ploskve, 10 atm. in 12 atm. nad-pritiska, gradbeno leto 1890 in 1909, od katerih je eden še v obratu proda do usodni ceni PREDILNICA LITIJA. Miii delavci in delavke so potrebni za takoj. Spretnim delavcem zajamčen tedenski zaslužek od 250 do 300 Din in brezplačno stanovanje. Javiti se na: Fabrika Mite. Ristič i sinova. Niš. Mineralno in blatno radioaktivni topli izvori 38 do 50° C. Najuspešnejše zdravlje. nje: ženskih bolezni, revroatiz* ma, podagre, išiasa, slabokrvno« sti in splošne slabosti. Celo leto otvorjeno Ugodno letovi. šče. — Zmerne cene. — Ugodne železniške zveze! Izven glavne sezone znatni popust! Zahtevajte prospekte od Ravnatelj, stva kopališča. ♦ ♦ KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Urejajo Frtoc Puc. Izdaj, « Konrorcij «Jutw» Adoll Ribnik«, Z. N«odao tiskamo dd kot tisktnurj. F«a J««8ek. Z. iosentri dd i• odpmra Alojzij Nov«k. Val t Ljubici