Glas mladih 147 Manca Čepon, Matevž Arčon Vpliv hormonske kontracepcije na hipertrofijo skeletne mišice The impact of hormonal contraception on skeletal muscle hypertrophy Abstract Oral hormonal contraception (OHC) is widely used among women, including athletes, yet its effects on skeletal muscle hypertro- phy remain unclear. We conducted a review of literature to examine how OHC use influences skeletal muscle growth in women. The focus was on changes in muscle protein synthesis and degradation, cross-sectional area of muscles and fibres, and lean body mass. Nine studies involving healthy women were included, reporting either comparisons between OHC users and non-users or effects during different phases of OHC. The evidence suggests that OHC’s impact on muscle hypertrophy is inconsistent. Effects appear to depend on hormone type and dose, as well as training status. Some studies report inhibitory effects, while others show similar or even enhanced adaptations com- pared to controls. Methodological heterogeneity and short intervention durations limit conclusions. Long-term studies with larger sample sizes and standardized training protocols are needed to better understand the effects of OHC on skeletal muscle hypertrophy. Keywords: oral contraceptives, muscle growth, resistance training, exogenous hormones. Izvleček Oralno hormonsko kontracepcijo (OHK) ženske, tudi športni- ce, pogosto uporabljajo, njen vpliv na hipertrofijo skeletne mišice pa ostaja nejasen. Pregledali smo strokovno in znan- stveno literaturo, da bi raziskali, kako jemanje OHK vpliva na hipertrofijo skeletne mišice pri ženskah. Osredotočili smo se na spremembe v razmerju med sintezo in razgradnjo mišič- nih beljakovin, spremembe v prečnem preseku mišice in mi- šičnih vlaken ter v količini puste telesne mase. V analizo smo vključili devet raziskav, ki so obravnavale vpliv OHK pri zdra- vih ženskah ter so ločeno poročale o učinkih za uporabnice in neuporabnice OHK ali o vplivu različnih faz jemanja OHK. Pregled literature kaže, da je vpliv OHK na mišično hipertro- fijo neenoten. Učinki so lahko odvisni od vrste in odmerka hormonov ter posamezničine stopnje treniranosti. Nekate- re študije poročajo o zaviralnih učinkih OHK na hipertrofijo skeletne mišice, druge pa o primerljivih ali celo večjih prila- goditvah v primerjavi s kontrolnimi skupinami. Raziskave so metodološko heterogene in pogosto kratkotrajne, zato so izsledki omejeni. Zaradi variabilnosti učinkov OHK je za bolj- še razumevanje potrebnih več dolgoročnih raziskav z večji- mi vzorci ter standardiziranimi protokoli vadbe in meritev. Ključne besede: oralni kontraceptivi, mišična rast, vadba proti uporu, eksogeni hormoni. Seznam kratic: HK hormonska kontracepcija OHK oralna hormonska kontracepcija Vir slike: Slika je ustvarjena z uporabo BioRender.com (avtorica: Manca Čepon). 148 „UVOD Skeletne mišice, ki pomenijo okoli 40 % človekove telesne mase in vsebujejo 50–75  % telesnih beljakovin, spadajo med bolj dinamična in plastična tkiva v človeškem telesu. Ključne so pri delova- nju telesa, športni zmogljivosti in pre- snovnem zdravju, po drugi strani pa je majhna mišična masa povezana z večjo umrljivostjo pri zdravih odraslih in odra- slih s komorbidnostmi. Mišična masa je v splošnem odvisna od ravnovesja med sintezo beljakovin in njihovo razgradnjo. Oba procesa sta med drugim občutljiva za dejavnike, kot so prehrana, hormon- sko ravnovesje, poškodbe ali bolezni ter telesna dejavnost oz. vadba (Frontera in Ochala, 2015; Koeppel idr., 2021). Neto ravnovesje mišičnih beljakovin določajo številne beljakovinske signalne kaskade, eden od signalov, ki sproži porast sinte- ze mišičnih beljakovin in s tem prispeva k mišični hipertrofiji, je z vadbo povzro- čena mehanotransdukcija (Lim idr., 2022). Vadba proti uporu je priznana metoda za izboljšanje mišične zmogljivosti in hiper- trofijo oz. povečanje puste telesne mase. Številne vrhunske športnice jo vključujejo v svoje programe za optimizacijo špor- tne zmogljivosti, medtem ko je v splošni populaciji priljubljena oblika rekreacije zaradi številnih pozitivnih učinkov na zdravje (Hurley idr., 2018; Thompson idr., 2020). Kljub vse večjemu številu žensk, ki izvajajo vadbo proti uporu, se raziskave na tem področju pogosto osredotočajo na moške ali na ženske po menopavzi, iz- sledki pa se posplošijo na celotno popu- lacijo. Izsledkov teh študij zaradi popol- noma drugačnega hormonskega profila žensk v rodni dobi ni mogoče posplošiti na to populacijo (Thompson idr., 2020). Endogeni spolni hormoni imajo namreč pomembno vlogo pri številnih telesnih funkcijah, vključno s športno zmogljivo- stjo in prilagoditvami na vadbo (McNulty idr., 2020). Pri ženskah z evmenorejo ste- roidna hormona estrogen in progeste- ron med menstrualnim ciklusom nihata skozi različne faze – zgodnjo folikularno fazo (nizka raven tako estrogena kot progesterona), pozno folikularno fazo (visoka raven estrogena in nizka raven progesterona) in lutealno fazo (visoka raven obeh hormonov). Vendar veliko žensk v rodni dobi ne doživlja teh nihanj, bodisi zaradi menstrualnih nepravilnosti ali uporabe hormonske kontracepcije (Janse De Jonge idr., 2019). Hormonsko kontracepcijo (HK) upora- blja 28–43  % žensk v splošni populaciji (United Nations, 2019; Cea‐Soriano idr., 2014) in 40–51  % športnic (Nolan idr., 2023; Torstveit in Sundgot-Borgen, 2005; Martin idr., 2018), med katerimi veči- na uporablja drugo generacijo oralnih kombiniranih kontraceptivov (Collomp idr., 2025). Jemanje HK vključuje vnos eksogenih spolnih hormonov. V splo- šnem se najpogosteje uporablja HK v obliki tablet, pri čemer poznamo več vrst – kombinirani večfazni (dvo- in trifazni) peroralni kontraceptivi, ki posnemajo naravno nihanje hormonov s spreminja- njem odmerkov, običajno etinilestradiol kot estrogen v koncentracijah od 20 do 50 μg in levonorgestrel kot progestin v koncentracijah od 50 do 150 μg (Bou- gault idr., 2023). HK s progestrinom so v uporabi predvsem za tiste, ki se izogi- bajo estrogenu (doječe matere, osebe z velikim kardiovaskularnim tveganjem); najpogosteje predpisani pa so mono- fazni oralni kontraceptivi, ki vsebujejo enakomerni dnevni odmerek sintetične- ga estrogena in progestina (Hurley idr., 2018; Dragoman, 2014; Regidor, 2018; El- liott-Sale idr., 2020; United Nations, 2019). Jemanje oralnih kontraceptivov običajno vključuje 21 aktivnih in sedem neaktivnih tablet, ki zaradi hormonskih nihanj pov- zročijo odtegnitveno krvavitev, ki posne- ma naravni menstrualni cikel (Stewart in Black, 2015) brez vrhov estradiola in progesterona, to pa stabilizira raven hor- monov z zaviranjem hipotalamo-hipo- fizno-gonadne osi in izločanja gonado- tropinov, ki jih proizvaja hipofiza (folikle stimulirajočega hormona in luteinizirajo- čega hormona) (Collomp idr., 2025). Znano je, da HK pri zdravih ženskah zna- tno zmanjšuje raven endogenega estro- gena in progesterona, prosti in skupni testosteron v krvi ter dehidroepiandro- steron in dehidroepiandrosteron-sulfat, poleg tega pa se poveča koncentracija beljakovin, ki vežejo spolne hormone (Coelingh Bennink idr., 2017; Enea idr., 2009; Knutsson idr., 2023). Študije o dru- gih hormonskih učinkih so posebej med športnicami redke in brez soglasja. Ne- katere študije, izvedene predvsem na netreniranih ženskah in/ali z uporabo kombiniranih oralnih kontraceptivov z večjimi odmerki, so pokazale, da se lah- ko med fazo aktivnih tablet zvišajo rav- ni različnih hormonov, kot so prolaktin, tirotropin oziroma ščitnico stimulirajoči hormon, prosti trijodotironin, kortizol, al- dosteron, osteokalcin in kalcidiol (25(OH) D) (Aden idr., 1998; Kuhl idr., 1985a; Kuhl idr., 1985b; Özcan idr., 2024; Raps idr., 2014; Sawin idr., 1978; Weeke in Hansen, 1975; Wiegratz idr., 2004). Ker ti hormo- ni neposredno ali posredno uravnava- jo presnovo, lahko spremembe, ki jih sproži jemanje HK, vplivajo na športno uspešnost in splošno zdravje športnic. Poleg tega estrogen in progesteron ne delujeta samo na reproduktivne organe, temveč imata številne fiziološke učinke tudi na druga tkiva, na katera delujeta prek specifičnih receptorjev. Ker so ti tudi v skeletnih mišicah, lahko hormon- ska nihanja, povezana z uporabo oralnih kontraceptivov, vplivajo na prilagoditve na vadbo proti uporu (Janse De Jonge, 2003; Kim idr., 2016). Estrogen naj bi imel anabolični učinek, vlogo pri presnovi li- pidov, saj poveča maksimalno aktivnost glavnih encimov za oksidacijo maščob (Wohlgemuth idr., 2021), stimulira AMP- -aktivirano protein kinazo v skeletnih mišicah (Rogers idr., 2009) in zviša raven rastnega hormona (Leung idr., 2004). Nasprotno endogeni progesteron zavira lipolitični učinek endogenega estradiola in ima tako katabolne učinke na skeletne mišice (Almeida idr., 2017; Oosthuyse in Bosch, 2010). Na podlagi učinka estro- gena na mišice bi lahko domnevali, da bi uporaba kontracepcijskih sredstev pripomogla k boljši mišični zmogljivosti in funkciji, vendar ni jasno, ali sintetične oblike hormonov v oralnih kontracepti- vih enako vplivajo na mišično zmoglji- vost in regeneracijo kot endogene (Regi- dor, 2018; Thompson idr., 2020). V raziskavah, ki so proučevale učinek HK na mišično hipertrofijo, poročajo o raz- ličnih rezultatih. Pri nekaterih študijah so ugotovili pozitivne učinke (Riechman in Lee, 2022; Ruzić idr., 2003), medtem ko so pri drugih zaznali negativne vplive (Dalgaard idr., 2022; Dalgaard idr., 2019; Myllyaho idr., 2021; Nichols idr., 2008; Romance idr., 2019; Sung idr., 2022; Wi- kström-Frisén idr., 2017). Zato je nujno Glas mladih 149 nadaljnje raziskovanje vpliva hormonske kontracepcije na mišično hipertrofijo, saj celovito razumevanje učinkov eksogenih hormonov omogoča boljšo individuali- zacijo vadbenih pristopov in pripomore k dolgoročnemu mišično-skeletnemu zdravju uporabnic. „METODE Pregled literature smo izvedli v podat- kovni bazi Pubmed. Uporabili smo na- slednji iskalni niz: »("contraceptiv*"[title] OR "birth control" [title]) AND ("skeletal muscle"[tiab] OR "mu- scle hypertrophy"[tiab] OR "muscle growth"[tiab] OR "muscle mass"[tiab] OR hypertrophy[tiab] OR "fat free mass"[tiab] OR "body composition"[tiab]) NOT (sy- stematic review[Publication Type] OR meta-analysis[Publication Type])«. Litera- turo smo zbirali od 15. marca do 15. aprila 2025. Z navedenim iskalnim nizom smo dobili 104 zadetke. Po pregledu naslovov in izvlečkov smo v širši nabor uvrstili 15 člankov. Od tega smo po podrobnem pregledu vsebine in na podlagi vnaprej določenih kriterijev v pregled literature vključili devet člankov. Kriteriji za vključitev člankov v nalogo so bili naslednji: vključevali smo študije, ki so proučevale vpliv OHK na hipertro- fijo skeletne mišice – neposredno prek sprememb v velikosti mišičnih vlaken ali prečnega preseka mišice ter posredno prek sprememb telesne sestave ali sto- pnje sinteze mišičnih beljakovin, študije, pri katerih so bile vključene samo zdra- ve ženske (brez diagnosticiranih bolezni ali stanj, ki bi lahko vplivali na rezultate študije – endokrine motnje, kronične bo- lezni, motnje prehranjevanja ipd.), med kriteriji pa je bilo tudi to, da so v študiji poročali o lastnih empiričnih rezultatih. Iz analize smo izključili študije, ki niso vklju- čevale OHK, ampak samo druge oblike HK, ki niso neposredno obravnavale mišične mase, hipertrofije ali telesne se- stave, študije, ki niso ločeno proučevale učinkov za uporabnice hormonske kon- tracepcije ali razlik med posameznimi fazami jemanja oralnih kontraceptivov, ter študije, ki so bile izvedene na živalih. Dodatno smo izključili študije v obliki sis- tematičnih ali drugih pregledov literature in metaanaliz. „ REZULTATI V pregled literature je bilo vključenih de- vet člankov. V pregledanih člankih so raz- iskovalci v posamezno raziskavo vključili od 12 do 510 preiskovank, starih 20–31 let. Večina preiskovank je bila netrenira- nih (pet študij) ali rekreativno aktivnih (dve študiji), ena študija pa je zajemala tudi trenirane posameznice. Interven- cije so obsegale od enkratne vadbene enote do 14 tednov treninga, vadbe pa je potekala od dva- do petkrat na teden. Vpliv OHK so v nekaterih primerih spre- mljali glede na fazo cikla jemanja tabletk (ena študija) ali v nadzorovanem okolju z unilateralnim treningom (ena študija). Večina uporabnic OHK je jemala mono- fazne OHK druge ali tretje generacije z odmerki etinilestradiola 20–35 μg (šest študij), poleg tega so v nekaterih študijah (tri) uporabnice jemale tudi druge oblike hormonske kontracepcije – progestinski kontraceptivi in kontraceptivi na osnovi injekcij ali vsadkov. V vključenih študijah so poročali o raz- ličnih rezultatih glede vpliva hormonske kontracepcije na mišično hipertrofijo, spremembe v telesni sestavi ter na sinte- zo mišičnih beljakovin. Vključene študije so predstavljene v tabeli 1. Slika 1: Potek izbora raziskav 150 Tabela 1: Vključene študije vpliva OHK na hipertrofijo skeletne mišice Avtor in leto objave Skupina Značilnosti preiskovank Vrsta in čas jema- nja hormonske kontracepcije Meritve hipertrofije Intervencija Glavne ugotovitve Sung idr., 2022 Kontrolna skupina (n = 40) Aktivne; 25,00 ± 4,56 leta; 164 ± 0,05 cm; 61,14 ± 8,36 kg Monofazni kombinirani oralni kontraceptivi druge generacije z odmerki etinilestradiola med 20 in 30 µg; vsaj 1 leto. Debelino mišice merili z UZ (rectus femoris, vastus intermedius in lateralis), naredili tudi mišično biopsijo iz vastus lateralis. 12-tedenski nadzorovani trening jakosti Vpliv vadbe na prečni presek mišic (p = 0,888) in velikost mišičnih vlaken (p = 0,435) je bil v skupi- nah podoben.Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 34) Aktivne; 22,39 ± 2,30 leta; 167 ± 0,06 cm; 63,89 ± 9,44 kg Dalgaard idr., 2019 Kontrolna skupina (n = 14) Netrenirane; 24 ± 1 leto Tretja generacija oralnih kontraceptivov z odmerki etinilestradiola med 20 in 30 µg; 6,1 ± 5,0 leta. Površina prečnega preseka (quadriceps femoris) je bila določena z magnetno resonanco, prečni presek mišičnih vlaken pa s histokemijo. 10-tedenski progresivni trening jakosti Večja rast prečnega preseka mišice (p = 0,06) in povečanje vlaken tipa I (p < 0,05) pri uporabni- cah. Vpliv je bil večji pri večjem odmerku etinilestradiola. Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 14) Netrenirane; 24 ± 1 leto Colenso- -Semple idr., 2025 Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 12) Netrenirane; 20 ± 2 leti; 164 ± 2 cm; 61,9 ± 8,3 kg Druga generacija monofaznih oralnih kontraceptivov z 0,02 mg etinilestradiola in 0,1 mg levonorgestrela; vsaj 6 mesecev. Biopsija mišice vastus lateralis, testiranje krvi, urina in sline. Unilateralni trening jakosti v dveh fazah cikla jemanja kontraceptivov Ni razlik v stopnji sinteze mišičnih beljakovin (p = 0,63) ali v miofibrilarni proteolizi (p = 0,55) med aktivno in neak- tivno fazo. Hansen idr., 2011 Kontrolna skupina (n = 12) Netrenirane; 24 ± 4 leta; 167 ± 0,07 cm; 65,0 ± 8,4 kg Druga generacija oralnih kontraceptivov s 35 μg etinilestradiola in 0,25 mg norgestimata (n = 4) ali tretja generacija oralnih kontraceptivov s 30 μg etinilestradiola in 0,0075 mg gestodena; 7,2 ± 2,1 leta. Delež sinteze miobibrilarnih beljakovin in koncentracijo 3-metil-histidina (marker razgradnje miofibrilarnih beljakovin) v intersticijski tekočini mišice vastus lateralis so pridobili z biopsijo. Enkratni enonožni vadbeni protokol Manjši delež/hitrost sinteze miofibrilarnih beljakovin v skupini uporabnic (p < 0,05). Manjši delež sinteze miofibrilarnih beljakovin v skupini uporabnic tretje generacije kot v kon- trolni (p < 0,01), pri uporabnicah druge generacije ni bilo razlik v primerjavi s kontrolno skupino (p = 0,47). Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 11) Netrenirane; 24 ± 2 leti; 170 ± 0,06 cm; 63,7 ± 8,4 kg O'Leary idr., 2025 Kontrolna skupina (n = 182) / Microgynon 30 (n = 124); uporabnice progestinske kontracepcije (tabletke, ki vsebujejo samo progestin, npr. 108 Micronor), vsadek (npr. Nexplanon) in injekcije (DMPA). Spremembe v telesni sestavi merili z DXA. 14-tedenski program vojaškega usposabljanja Odziv na trening (spremembe v telesni sestavi) je bil med skupinami podoben (p ≥ 0,173).Uporabnice kombiniranih kontracepcij- skih tablet (n = 184) Uporabnice progestinske kontracepcije (n = 144) Glas mladih 151 Avtor in leto objave Skupina Značilnosti preiskovank Vrsta in čas jema- nja hormonske kontracepcije Meritve hipertrofije Intervencija Glavne ugotovitve Romance idr., 2019 Kontrolna skupina (n = 11) Trenirane (trening proti uporu); 28,3 ± 4,1 leta; 162,6 ± 6,2 cm; 61,9 ± 5,8 kg Monofazni oralni kontraceptivi z 0,15/0,03 mg levonorgestrela oziroma etinilestradiola (n = 4) in trifazni oralni kontraceptivi z 0,03 mg etinilestradiola in 0,05 mg gestodena (n = 8). Spremembe v telesni sestavi merili z DEXA. 8-tedenski periodizirani trening proti uporu Pusta telesna masa se je statistično značilno povečala samo v skupini uporabnic (p < 0,05). Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 12) Trenirane (trening proti uporu); 26,6 ± 3,7 leta; 162,7 ± 6,3 cm; 59,1 ± 9,3 kg Myllyaho idr., 2021 Kontrolna skupina (n = 9) Rekreativke (ne jakostno treni- rane); 31,3 ± 5,4 leta; 168,3 ± 5,0 cm; 60,6 ± 5,8 kg Monofazni kombinirani kontraceptivi (0,02–0,035 mg etinilestradiola in progestinov v različnih odmerkih; 3 mg drospirenona, 0,075 mg gestodena ali 0,150 mg dezogestrela), tablete samo s progesteronom (0,35 mg noretisterona ali 0,075 mg dezogestrela) in intrauterini sistemi (levonorgestrel 13–52 mg). Spremembe v telesni sestavi spremljali z DXA. 10-tedenski kombinirani program Statistično značilno povečanje puste telesne mase so opazili samo v kontrolni skupini (p < 0,001), vendar razlike med skupinama niso bile statistično značilno različne. Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 9) Rekreativke (ne jakostno treni- rane); 28,2 ± 3,1 leta; 166,4 ± 5,0 cm; 59,3 ± 5,3 kg Dalgaard idr., 2022 Kontrolna skupina (n = 18) Netrenirane; 24,3 ± 2,5 leta; 169,1 ± 6,8 cm; 67,8 ± 8,4 kg Druga generacija oralnih kontraceptivov s 30 do 35 µg etinilestradiola (30 mg etinilestradiola in 0,15 mg levonorgestrela (n = 17) in 35 mg etinilestradiola in 0,25 mg norgestimata (n = 3). Prečni presek kvadricepsa izmerili z magnetno resonanco, prečni presek mišičnih vlaken z imunohistokemijo (biopsija), telesno sestavo z DXA. 10-tedenski trening proti uporu Niso opazili statistično značilnih razlik med skupinama – samo tendenco po večjem povečanju puste telesne mase v skupini uporabnic (p = 0,08). Uporabnice hormonske kontracepcije (n = 20) Netrenirane; 24,2 ± 2,0 leta; 167,4 ± 4,3 cm; 64,1 ± 8,6 kg Armstrong idr., 2005 Kontrolna skupina (n = 14) Netrenirane, 21 1 ± 3 leta; 162,5 ± 7,6 cm; 65,80 ± 11,10 kg Oralni estradiol- progestinski kontraceptivi, injekcije depotnega medroksiprogesteron acetata. Spremembe v telesni sestavi spremljali s podvodnim tehtanjem. 7–8-tedenski kombinirani trening na prostem in v vročini Med skupinami niso zaznali razlik v spremembah telesne sestave. Uporabnice oralne kontra- cepcije (n = 15) Uporabnice kontracepcij- ske injekcije (n = 7) 152 V pregledanih študijah so bile vadbene intervencije večinoma usmerjene v vad- bo proti uporu, pogosto s progresivnim povečevanjem obremenitve, različnim številom ponovitev (od 6 do 20) in serij (od 2 do 4) ter s prilagojenimi odmo- ri. Nekatere raziskave so uporabljale enostranski trening (ena študija), druge kombinirane pristope (ena), ki so vklju- čevali tudi pliometrijo, visoko intenzivni intervalni trening (HIIT) ali šprint. Poleg načrtovanega treninga so v nekaterih študijah spremljali tudi prehrano, zlasti vnos beljakovin (tri študije), vključno z dodatki po vadbi (dve študiji). Nekatere raziskave so vključevale tudi specifične oblike treninga, kot je vojaško usposa- bljanje (ena študija). Podrobnejši opisi intervencij, uporabljenih v posameznih raziskavah, so navedeni v tabeli 2. Tabela 2: Podrobni opisi intervencij Avtor in leto objave Opis intervencije Sung idr., 2022 12-tedenski submaksimalni trening: 3-krat na teden potisk nog (3 x 8–12 pri 85–95 % 1RM, 2 min odmora); 2-krat na teden počepi (3 x 15–20, 3–5 min odmora); povečanje bremena za 10 kg ob 12+ ponovitvah. Dalgaard idr., 2019 Nadzorovani 10-tedenski progresivni program vadbe proti uporu za spodnje okončine; 3-krat na teden: 1. teden: 3 × 12 ponovitev pri 15RM, 2.–3. teden: 3 × 12 pri 12RM, 4.–5. teden: 3 ×1 0 pri 10RM, 6.–10. teden: 4 × 10 pri 10RM. Izvajali so ekstenzijo kolena sede in poševni potisk nog. Po vsaki vadbi so dobili beljakovinsko ploščico z 10,6 g beljakovin. Colenso-Semple idr., 2025 Preiskovanke testirali v dveh fazah: aktivni – 2. teden mesečnega cikla oralnih kontraceptivov in neaktivni – zadnji teden mesečnega cikla kontraceptivov so opazovali vpliv kontraceptivov na sintezo in razgradnjo miofibrilarnih beljakovin v mirovanju kot odziv na vadbo za moč (unilateralni trening). Hansen idr., 2011 Vadba je vključevala 1 uro enonožnega brcanja pri 67 % največje obremenitve v vatih (Wmax). Sintezo in razgradnjo miofibrilarnih beljakovin so izmerili 24 ur po vadbi. O'Leary idr., 2025 14-tedenski program vojaškega usposabljanja z vadbo vzdržljivosti, mišične zmogljivosti, vojaške pripravljenosti (ovire, pohodi, rokovanje z orožjem). Romance idr., 2019 8-tedenski nelinearni program treningov proti uporu. Izvajale so vaje za glavne mišične skupine (7 vaj za zgornji in 7 za spodnji del telesa). 4-krat na teden, posebej treningi za zgornji in spodnji del telesa, 72 ur počitka med treningi; nelinearna periodizacija – vadbene parametre (teža, število serij in ponovitev) spreminjali glede na cilj faze: moč, hipertrofija in mišična vzdržljivost. Cikel (skupno dva štiritedenska) se je končal s fazo »deload«. Da bi se izognili nizki energijski razpoložljivosti, so nadzorovali vnos beljakovin (2 g/kg TM) in maščob (1 g/kg TM) prek mobilne aplikacije MyFitnessPal. Myllyaho idr., 2021 10-tedenski program visoko intenzivne kombinirane vadbe – na teden: 2 treninga proti uporu (večsklepne vaje, progresivno stopnjevanje bremena 50–85 % 1RM; maksimalne in eksplozivne vaje 2–3 serije po 6–10 ponovitev, 1–2 min odmora), pliometrične vaje brez bremena 2 seriji po 6–10 ponovitev, 2 min odmora, pozneje 1 min), vaje za trup (6 serij po 10–15 ponovitev, 1 min odmora), 2 visoko intenzivna intervalna treninga teka: 4 × 4-minutni intervali teka z naraščajočo in- tenzivnostjo (70–90 % HRmax) in aktivnimi odmori, 1 šprinterski trening s 3 serijami po 3 × 100 m šprinti, 2 min odmora med ponovitvami, 5 min med serijami). Dalgaard idr., 2022 10-tedenski progresivni program vadbe proti uporu (3-krat na teden po 45 min, 4 vaje za spodnji in 2 za zgornji del telesa, 3–4 serije po 8–12 ponovitev z 8–12 RM oz. skoraj do odpovedi. Po vadbi so zaužili beljakovinsko ploščico (24 g beljakovin). Armstrong idr., 2005 7–8-tedenski kombinirani program vadbe na prostem (3-krat nateden) in v vročini (3-krat na te- den). Trening na prostem: 4,6 km teka (60–85 % VO₂ max), sklece in trebušnjaki (max. št. v 60 sek); tedensko povečevanje intenzivnosti). Trening v klimatski komori: krožni trening – stopanje na klop, kolesarjenje, hoja na tekalni stezi, hoja po stopnicah (50–70 % VO₂ max.; 36–37 °C, 33–37 % vlage). Glas mladih 153 „ RAZPRAVA Vključene raziskave kažejo, da vpliv oral- ne hormonske kontracepcije (OHK) na hipertrofijo skeletne mišice ni enozna- čen in je najverjetneje odvisen od več dejavnikov. Dve raziskavi (Hansen idr., 2011; Colenso- -Semple idr., 2025) sta neposredno prou- čevali vpliv OHK na sintezo miofibrilarnih beljakovin. Hansen idr. (2011) so ugotovili, da uporaba kontracepcijskih tablet tretje generacije, ki vsebujejo večje odmerke etinilestradiola v kombinaciji z določeni- mi progestini (npr. gestoden), lahko zavi- ra sintezo mišičnih beljakovin po vadbi. Tega zaviralnega učinka pri uporabnicah druge generacije kontraceptivov niso opazili, kar kaže na to, da je vpliv OHK na beljakovinsko presnovo lahko odvi- sen od sestave in generacije uporablje- nih pripravkov. Avtorji domnevajo, da imajo večje koncentracije estrogena ali posebni tipi progestinov lahko zaviralni učinek na poti sinteze beljakovin v skele- tni mišici. Vloga estrogena pri regulaciji mišične presnove je bila potrjena tudi v drugih študijah, ki so se osredotočale na ženske v menopavzi (Dam idr., 2021; Hansen idr., 2012). Hansen idr. (2012) so ugotovili, da so imele ženske, ki so pre- jemale nadomestno hormonsko terapijo z estrogenom, v mirovanju nižjo stopnjo sinteze miofibrilarnih beljakovin v pri- merjavi s kontrolno skupino. Vendar je imel trening proti uporu v kombinaciji z nadomestnim zdravljenjem z estro- genom kljub temu pozitivne učinke na sintezo miofibrilarnih beljakovin, kar kaže na kompleksno medsebojno delovanje estrogena in telesne aktivnosti. Po dru- gi strani pa so Dam idr. (2021) poročali o nasprotnih rezultatih: pri ženskah, ki so prejemale transdermalno obliko estro- genske terapije (prek kože), se je poka- zala višja stopnja sinteze miofibrilarnih beljakovin, kar kaže, da lahko tudi način vnosa hormona (oralno v primerjavi z transdermalno) pomembno vpliva na presnovni odziv mišic. Colenso-Semple idr. (2025) pa so v svoji študiji raziskovali, ali se mišična sinteza in razgradnja belja- kovin razlikujeta med aktivno in neak- tivno fazo jemanja monofaznih oralnih kontraceptivov. Njihovi rezultati niso po- kazali statistično značilnih razlik v sintezi mišičnih beljakovin niti v miofibrilarni proteolizi med obema fazama. To potr- juje, da akutni presnovni odziv mišic na vadbo ni bistveno odvisen od faze cikla jemanja kontracepcijskih tablet, kar ima pomembne praktične implikacije za na- črtovanje vadbe pri uporabnicah OHK. Skupno gledano ti podatki kažejo, da lah- ko HK, posebej določeni tipi in odmerki, vplivajo na sintezo mišičnih beljakovin, vendar učinek ni povsem razjasnjen in je lahko odvisen od posameznice, sestave kontraceptiva ter načina vnosa hormona. Potrebne so dodatne raziskave za razja- snitev teh mehanizmov. Več raziskav je z uporabo slikovnih tehnik, kot sta magnetna resonanca in ultrazvok, ter z biopsijo mišičnega tkiva spremljalo spremembe v prečnem preseku mišic in prilagoditve mišičnih vlaken kot odziv na vadbo pri ženskah, ki uporabljajo hor- monsko kontracepcijo. Rezultati študij Dalgaard idr. (2019), Dalgaard idr. (2022) ter Sung idr. (2022) so pokazali, da so bile prilagoditve v smislu rasti prečnega pre- seka mišic in povečanja mišičnih vlaken tipa I v večini primerov primerljive. Dala- gaard idr. (2019) so sicer opazili večjo rast prečnega preseka in povečanje vlaken tipa I, najizraziteje pri posameznicah, ki so jemale kontraceptive z večjimi od- merki etinilestradiola. To nakazuje, da bi odmerek estrogena lahko imel vlogo pri mišičnih prilagoditvah. Nasprotno pa so v študijah Dalgaard idr. (2022) ter Sung Slika 2: Potencialni učinki hormonske kontracepcije na hipertrofijo skeletne mišice (Vir slike: slika je ustvarjena z uporabo BioRender.com (avtorica: Manca Čepon)) 154 idr. (2022) poročali o podobnih prilago- ditvah med skupinami, pri čemer niso ugotovili statistično značilnih razlik. Kljub nekaterim opaženim trendom trenutni podatki torej še ne omogočajo sklepa o vplivu OHK na mišično rast, saj se učinek zdi heterogen. Rezultati študij, ki so spremljale spremem- be v pusti telesni masi (angl. lean body mass), so bolj razpršeni in kažejo na večjo variabilnost med raziskavami. Romance idr. (2019) ter Dalgaard idr. (2022) poro- čajo o tendenci večjega povečanja puste telesne mase pri uporabnicah OHK. Na- sprotno pa so Myllyaho idr. (2021) pove- čanje puste telesne mase opazili samo v kontrolni skupini, vendar razlike s skupino uporabnic OHK niso bile statistično zna- čilno različne, kar potrjuje heterogenost učinkov HK med posameznicami. Večina pregledanih raziskav, ki so prou- čevale vpliv OHK na hipertrofijo, torej po- roča o primerljivih prilagoditvah skeletne mišice med uporabnicami HK in kontrol- nimi skupinami (Sung idr., 2022; Dalga- ard idr. ,2022; Colenso-Seple idr., 2025; O’Leary idr., 2025; Myllyaho idr., 2021; Armstrong idr., 2005). Študije kažejo, da OHK nepomembno vpliva na hipertrofi- jo skeletne mišice. To nasprotuje ugoto- vitvam Thompson idr. (2020), ki poroča- jo o razlikah v prilagoditvah na trening proti uporu med ženskami z naravnim menstrualnim ciklom in ženskami, ki je- mljejo HK. V nekaterih primerih pregle- danih študij so bile zaznane tendence k večjim anabolnim odzivom pri uporab- nicah HK. Tako so Dalgaard idr. (2019) poročali o večjem povečanju mišične mase in mišičnih vlaken tipa I pri žen- skah, ki so jemale kontracepcijo z večjim odmerkom etinilestradiola. Podobno so tudi Romance idr. (2019) ugotovili, da se je pusta telesna masa statistično značilno povečala samo v skupini uporabnic OHK, kar podpira možnost, da določene vrste HK lahko spodbujajo mišično adaptacijo. V nasprotju s temi ugotovitvami pa v štu- diji Myllaho idr. (2019) ugotavljajo ugo- dnejše prilagoditve v kontrolni skupini. Čeprav v slednji niso ugotovili razlik med skupinama, poročajo o statistično zna- čilnem povečanju puste telesne mase samo v kontrolni skupini, kar nakazuje, da bi hormonska kontracepcija morda omejevala mišične adaptacije. Hansen idr. (2011) pa poročajo tudi o manjšem deležu sinteze miofibrilarnih beljakovin v skupini uporabnic OHK v primerjavi s kontrolno skupino. Študije, ki so razisko- vale druge oblike HK, kot so progestinske injekcije, implantati in intrauterini sistemi, ne poročajo o bistvenih razlikah v telesni sestavi med uporabnicami teh sredstev in kontrolnimi skupinami (O'Leary idr., 2025; Armstrong idr., 2005). To nakazuje, da oblika aplikacije (oralna, injekcijska, implantat) verjetno nima odločilne vlo- ge pri mišičnih adaptacijah, pomemb- nejšo vlogo imajo hormonski odmerki in sestava zdravil (npr. vrsta progestina). Na molekularni ravni je bilo ugotovljeno, da imajo spolni hormoni, predvsem estro- gen, pomembno vlogo pri regulaciji mi- šične mase. Estrogen naj bi med drugim vplival na mišično regeneracijo, zmanjša- nje razgradnje mišičnih beljakovin, sinte- zo miofibrilarnih beljakovin in aktivacijo satelitskih celic, vendar so ti mehanizmi še vedno predmet raziskav (Campbell in Febbraio, 2001; Dieli-Conwright in Spek- tor, 2015). Po drugi strani so mehanizmi delovanja progesterona na mišično tkivo še veliko manj poznani in slabo razumlje- ni (Colenso-Semple idr., 2023). HK znižu- jejo raven endogenih spolnih hormonov, vendar še ni povsem jasno, ali eksogeni hormoni učinkujejo enako, kar dodatno otežuje razumevanje njihovega vpliva na mišično hipertrofijo. Številne raziskave si prizadevajo pojasniti razlike med delo- vanjem eksogenih (v obliki HK) in endo- genih hormonov v kontekstu vadbenih prilagoditev, a njihovi izsledki ostajajo neenotni. HK se ne uporablja samo kot zaščita pred neželeno nosečnostjo, temveč tudi za lajšanje različnih težav, povezanih z menstrualnim ciklom. Športnice se zanjo pogosto odločajo z namenom ublažitve simptomov, kot so bolečine, nihanje raz- položenja in neredne krvavitve, pa tudi za boljši nadzor nad časom nastopa kr- vavitve (Schaumberg idr., 2018; Bennell idr., 1999). Negativni simptomi, povezani z menstrualnim ciklom, so lahko razlog za zmanjšano udeležbo pri vadbi, kar lahko vodi v nižjo frekvenco, intenziv- nost in obseg vadbe. Ker HK pri nekate- rih posameznicah učinkovito ublaži te simptome, lahko posredno pripomore k večji doslednosti pri vadbi in s tem k večji učinkovitosti treninga (Bruinvels idr., 2021). HK lahko vplivajo tudi na psi- hološke dejavnike, ki posredno vplivajo na športno uspešnost. Nekatere ženske poročajo o spremembah razpoloženja, povečani anksioznosti ali zmanjšani mo- tivaciji po začetku jemanja HK. Čeprav so ti učinki odvisni od posameznice, lahko zmanjšajo konsistentnost vadbe, vpli- vajo na zaznavanje napora in s tem na dosežene rezultate treninga. Nasprotno pa druge ženske poročajo o stabilizaciji razpoloženja, kar lahko pripomore k bolj- ši športni udeležbi (Anderl idr., 2020; De Wit idr., 2020; Kiemle-Gabbay idr., 2024). Trenutno razpoložljiva literatura pa ne ponuja enotnega odgovora na vpra- šanje, kako OHK vplivajo na mišično hi- pertrofijo. Ugotovitve posameznih razi- skav si pogosto nasprotujejo, kar odraža kompleksnost hormonskih vplivov na fiziologijo vadbe in poudarja potrebo po dodatnih raziskavah. Ta nejasnost se ujema tudi z nedavnimi ugotovitvami Nolana idr. (2024). Trenutno razpoložlji- ve študije, ki obravnavajo vpliv HK na hipertrofijo skeletne mišice, se v večini osredotočajo na uporabo oralnih kon- tracepcijskih tablet, pri čemer pogosto zanemarjajo vpliv drugih oblik HK, kot so injekcije, vsadki in intrauterini siste- mi, ki imajo različne hormonske profile. Poleg tega je, kot navajajo Nolan idr. (2024), iz metod krvnih analiz nemogo- če natančno izmeriti eksogeni etinile- stradiol, kar dodatno oteži interpretaci- jo rezultatov teh študij. Uporabnice so med raziskavami uporabljale različne vrste kontracepcijskih tablet z različno vsebnostjo hormonov, kar lahko vpliva na rezultate. Androgenost (androgena relativna vezavna afiniteta), ki je sposobnost progestina v HK, da povzroči razvoj sposobnosti, značilnih za moške, je odvisna od vrste in odmerka progestina (Burrows in Peters, 2007). Raven androgenosti v oralnih kontraceptivih lahko potencialno vpliva na odzive na vadbo proti uporu (Thompson idr., 2020), kljub temu vključene študije preiskovank ne delijo glede na raven androgenosti. Zaradi heterogenosti rezultatov, pogosto brez statistične značilnosti ter z omejeno možnostjo primerjanja in posploševanja, ta hip na podlagi dostopne literature ni mogoče podati enoznačnega sklepa. Zdi Glas mladih 155 se, da dejavniki, kot so hormonska sesta- va zdravil, trajanje intervencij in začetna treniranost, lahko vplivajo na zaznane učinke. Potrebne bi bile dodatne dolgo- ročne raziskave z večjimi vzorci, ki bi na- tančneje obravnavale različne oblike HK, vključile standardizirane protokole vadbe in meritve. To bi omogočilo natančnejši vpogled v vpliv HK, vključno z oralnimi kontraceptivi, na hipertrofijo skeletne mišice in pripomoglo k oblikovanju bolj ciljno usmerjenih programov vadbe za uporabnice HK, katerih cilj je pridobiva- nje mišične mase. Omejitve raziskave Ena ključnih omejitev te raziskave je razmeroma kratko trajanje intervencij v vključenih študijah. Te so segale od en- kratne vadbene enote do največ 14 te- dnov sistematičnega treninga, pri čemer sta bili dve študiji zasnovani kot akutna enkratna intervencija, večina preostalih pa je trajala osem tednov ali več. Razi- skave kažejo, da se mišična jakost pri žen- skah po približno 15 tednih vadbe proti uporu v povprečju poveča za okoli 25 %, medtem ko se mišična masa v tem ob- dobju poveča le za približno 3,3 % (Ha- gstrom idr., 2020). Ker se mišična masa povečuje počasneje kot mišična zmoglji- vost (npr. jakost ali moč), je verjetno, da kratkotrajne intervencije ne omogočajo popolne zaznave morebitnih razlik med skupinami. To potrjujejo tudi ugotovitve, da dejanska rast mišičnega tkiva posta- ne prevladujoči mehanizem hipertrofije šele po približno 6–10 tednih vadbe proti uporu, medtem ko so zgodnje spremem- be v mišični velikosti predvsem posledica edema in celičnega otekanja zaradi zače- tne poškodbe mišičnih vlaken (Damas idr., 2018). Zato je mogoče, da bi se vpliv hormonske kontracepcije na hipertrofijo jasneje izrazil šele po daljšem obdobju sistematične vadbe. Poleg tega je bila med študijami zaznati veliko metodolo- ško heterogenost. Uporabljene so bile različne oblike vadbe (npr. vadba proti uporu – klasična, unilateralna, ekscen- trična, pliometrična vadba, visoko inten- zivni intervalni trening, šprinti, aerobna vadba – tek, hoja, kolesarjenje, vadba v okoljskih ekstremih – vročina, vojaška vadba, nogometna sezona). Vadba za mišično hipertrofijo je oblika vadbe pro- ti uporu, katere cilj je povečanje mišične mase. Ameriško združenje za športno medicino (ACSM) priporoča za začetnike 1–3 serije po 8–12 ponovitev s 70–85 % 1RM, za napredne pa 3–6 serij po 1–12 ponovitev s 70–100 % 1RM (»Progression Models in Resistance Training for Healthy Adults«, 2009). Novejše raziskave kažejo, da se hipertrofija doseže tudi pri manj- ših obremenitvah (30–60  % 1RM), če se serije izvajajo do odpovedi, medtem ko pri srednjih do velikih bremenih (> 60 % 1RM) zadostuje trenirati z okoli 3–4 po- novitvami do odpovedi (Schoenfeld idr., 2015; Burd idr., 2010; Wernbom idr., 2009; Helms idr., 2018). Ključni dejavnik za mi- šično rast je volumen treninga (serije × ponovitve), pri čemer je za maksimiranje hipertrofije pri različnih populacijah smi- selno uporabljati večje volumen (Schoe- nfeld idr., 2017; Schoenfeld idr., 2019; Wol- fe idr., 2004; Terzis idr., 2010; Krieger, 2010). Le manjši del vključenih študij je uporabil klasične hipertrofične protokole vadbe proti uporu (Sung idr., 2022; Dalgaard idr., 2019; Dalgaard idr., 2022; delno tudi Ro- mance idr., 2019). Preostale intervencije so bile usmerjene v kombinacijo več gi- balnih sposobnosti – moči, hipertrofije in vzdržljivosti v moči (Romance idr., 2019), visoko intenzivno kombinirano vadbo (Myllyaho idr., 2021), aerobno in mišično vzdržljivost (Armstrong idr., 2005), mul- tikomponentno pripravo (O'Leary idr., 2025) ali akutne odzive (Colenso-Semple idr., 2025; Hansen idr., 2011). Med slednji- mi je bila pri Hansen idr. (2011) uporablje- na vadba osredotočena predvsem na vzdržljivost v moči. Heterogenost vad- benih ciljev in uporabljenih protokolov omejuje možnost neposrednega primer- janja učinkov med posameznimi študija- mi. Zato so potrebne dodatne raziskave, ki bodo uporabile jasno opredeljene hi- pertrofične protokole vadbe proti uporu in omogočile bolj neposredno oceno učinkov hormonske kontracepcije na mi- šično hipertrofijo pri ženskah. Med študijami so bile uporabljene tudi različne metode za oceno telesne sesta- ve (DEXA, podvodno tehtanje) in različ- ne tehnike za merjenje mišične debeline oziroma morfologije mišičnih vlaken (MRI, ultrazvok, biopsija). Zaradi te razno- likosti je primerjava med študijami ote- žena, kar vpliva na zanesljivost združenih ugotovitev. Dodatna kompleksnost je tudi različna stopnja treniranosti udeleženk. Večina študij je vključevala netrenirane posa- meznice, kar omejuje možnost posplo- ševanja rezultatov na trenirane ženske, saj je znano, da se trenirane posamezni- ce pogosto različno odzivajo na vadbo in hormonske spremembe. Poleg tega so genetske razlike v občutljivosti tkiv za estrogen (Wall idr., 2014), kar lahko vpliva na individualni odziv na različne vrste HK. Nazadnje velja omeniti, da so imele vklju- čene študije pogosto majhno število udeleženk. Ker se lahko hipertrofični od- ziv na vadbo med posameznicami moč- no razlikuje (od –11 % do +30 %; Ahtiain- en idr., 2016), so za zanesljivejše zaključke nujno potrebne nadaljnje raziskave z ve- čjimi vzorci in bolj homogeno zasnovo. „ ZAKLJUČEK Ženske, tudi športnice, pogosto upo- rabljajo hormonsko kontracepcijo (HK), vendar njen vpliv na mišično hipertrofijo ostaja nejasen. Na podlagi pregleda raz- položljive literature je mogoče sklepati, da vpliv oralne hormonske kontracepci- je (OHK), ki je najpogosteje uporabljena vrsta HK, na hipertrofijo skeletne mišice ni enoznačen, saj so ugotovitve raziskav heterogene in si pogosto nasprotuje- jo. Čeprav posamezne raziskave kažejo morebitne zaviralne učinke nekaterih kontraceptivov na sintezo mišičnih belja- kovin, druge poročajo o enakih ali izbolj- šanih prilagoditvah v primerjavi s kon- trolnimi skupinami, ki niso uporabljale OHK. Ti nasprotujoči si rezultati odražajo kompleksnost hormonskega vpliva na fi- ziološke procese, povezane z mišično ra- stjo. Za spremembe v mišični masi večina raziskav ugotavlja podobne prilagoditve med uporabnicami OHK in kontrolnimi skupinami. V posameznih primerih pa je bila zaznana večja rast mišic pri upo- rabnicah OHK z večjimi odmerki estro- gena, kar bi lahko kazalo na hormonsko pogojeno naravo teh učinkov. Po drugi strani nekatere študije poročajo o večji rasti mišične mase v kontrolnih skupinah (brez OHK), kar prispeva k neenotnosti ugotovitev. Ugotovitve glede sprememb puste telesne mase so še bolj razpršene. Nekatere študije poročajo o večji prido- bitvi puste telesne mase pri uporabnicah 156 OHK, druge ugotavljajo večje povečanje v kontrolnih skupinah ali pa razlik med skupinami sploh ne zaznajo. Ti podatki kažejo na veliko variabilnost odzivov, ki jo lahko pripisujemo različnim dejavnikom, na primer individualnim razlikam, različ- nim hormonskim sestavam in odmer- kom kontraceptivov. Omeniti je treba tudi pomembne omejitve v dozdajšnjih raziskavah. Večina študij je bila kratko- trajnih, kar otežuje oceno dolgoročnih učinkov HK na mišično rast. Poleg tega je zaznati veliko metodološko heteroge- nost, vključno z različnimi vrstami vadbe, metodami za merjenje telesne sestave in različnimi stopnjami treniranosti ude- leženk. Skupno gledano ostaja vpliv HK na mišično hipertrofijo nerazjasnjen. Zdi se, da lahko določeni odmerki hormonov vplivajo na prilagoditve mišic, vendar so učinki odvisni tudi od posameznice (ra- ven telesne dejavnosti, prehranski status, genetske razlike ipd.). Za jasnejše razu- mevanje bi bile potrebne dolgoročne, standardizirane raziskave z večjim števi- lom udeleženk, ki bi omogočile natanč- nejšo analizo vpliva različnih oblik HK na hipertrofijo skeletne mišice. „ LITERATURA 1. Aden, U., Jung-Hoffmann, C. in Kuhl, H. (1998). A randomized cross-over study on various hormonal parameters of two triphasic oral contraceptives. Contraception, 58(2), 75–81. https://doi.org/10.1016/S0010- 7824(98)00071-7 2. Ahtiainen, J. P., Walker, S., Peltonen, H., Hol- viala, J., Sillanpää, E., Karavirta, L., Sallinen, J., Mikkola, J., Valkeinen, H., Mero, A., Hulmi, J. J. in Häkkinen, K. (2016). Heterogeneity in resistance training-induced muscle strength and mass responses in men and women of different ages. AGE, 38(1), 10. https://doi. org/10.1007/s11357-015-9870-1 3. Almeida, M., Laurent, M. R., Dubois, V., Cla- essens, F., O’Brien, C. A., Bouillon, R., Van- derschueren, D. in Manolagas, S. C. (2017). Estrogens and Androgens in Skeletal Physi- ology and Pathophysiology. Physiological Reviews, 97(1), 135–187. https://doi.org/10.1152/ physrev.00033.2015 4. Anderl, C., Li, G. in Chen, F. S. (2020). Oral contraceptive use in adolescence pre- dicts lasting vulnerability to depression in adulthood. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 61(2), 148–156. https://doi. org/10.1111/jcpp.13115 5. Armstrong, L. E., Maresh, C. M., Keith, N. R., Elliott, T. A., VanHeest, J. L., Scheett, T. P., Sto- ppani, J., Judelson, D. A. in De Souza, M. J. (2005). Heat acclimation and physical train- ing adaptations of young women using dif- ferent contraceptive hormones. American Journal of Physiology-Endocrinology and Metabolism, 288(5), E868–E875. https://doi. org/10.1152/ajpendo.00434.2004 6. Bennell, K., White, S. in Crossley, K. (1999). The oral contraceptive pill: a revolution for sportswomen? British Journal of Sports Me- dicine, 33(4), 231–238. https://doi.org/10.1136/ bjsm.33.4.231 7. Blaak, E. (2001). Gender differences in fat me- tabolism: Current Opinion in Clinical Nutrition and Metabolic Care, 4(6), 499–502. https://doi. org/10.1097/00075197-200111000-00006 8. Bougault, V., Schiano-Lomoriello, S., Casta- nier, C., Buisson, C., Ericsson, M., Teulier, C. in Collomp, K. (2023). Physical activity and combined hormonal contraception: asso- ciation with female students’ perception of menstrual symptoms. Frontiers in Physi- ology, 14, 1185343. https://doi.org/10.3389/ fphys.2023.1185343 9. Bruinvels, G., Goldsmith, E., Blagrove, R., Simpkin, A., Lewis, N., Morton, K., Suppiah, A., Rogers, J. P., Ackerman, K. E., Newell, J. in Pedlar, C. (2021). Prevalence and frequency of menstrual cycle symptoms are associa- ted with availability to train and compete: a study of 6812 exercising women recruited using the Strava exercise app. British Journal of Sports Medicine, 55(8), 438–443. https://doi. org/10.1136/bjsports-2020-102792 10. Burd, N. A., West, D. W. D., Staples, A. W., Atherton, P. J., Baker, J. M., Moore, D. R., Holwerda, A. M., Parise, G., Rennie, M. J., Ba- ker, S. K. in Phillips, S. M. (2010). Low-Load High Volume Resistance Exercise Stimulates Muscle Protein Synthesis More Than High- -Load Low Volume Resistance Exercise in Young Men. PLoS ONE, 5(8), e12033. https:// doi.org/10.1371/journal.pone.0012033 11. Burrows, M. in Peters, C. E. (2007). The Influence of Oral Contraceptives on At- hletic Performance in Female Athletes: Sports Medicine, 37(7), 557–574. https://doi. org/10.2165/00007256-200737070-00001 12. Cea‐Soriano, L., García Rodríguez, L., Mac- hlitt, A. in Wallander, M. (2014). Use of pre- scription contraceptive methods in the UK general population: a primary care study. BJOG: An International Journal of Obstetri- cs & Gynaecology, 121(1), 53–61. https://doi. org/10.1111/1471-0528.12465 13. Coelingh Bennink, H. J. T., Zimmerman, Y., Laan, E., Termeer, H. M. M., Appels, N., Al- bert, A., Fauser, B. C. J. M., Thijssen, J. H. H. in Van Lunsen, R. H. W. (2017). Maintaining physiological testosterone levels by adding dehydroepiandrosterone to combined oral contraceptives: I. Endocrine effects. Contraception, 96(5), 322–329. https://doi. org/10.1016/j.contraception.2016.06.022 14. Colenso-Semple, L. M., D’Souza, A. C., Elli- ott-Sale, K. J. in Phillips, S. M. (2023). Current evidence shows no influence of women’s menstrual cycle phase on acute strength performance or adaptations to resistance exercise training. Frontiers in Sports and Ac- tive Living, 5, 1054542. https://doi.org/10.3389/ fspor.2023.1054542 15. Colenso-Semple, L. M., McKendry, J., Lim, C., Atherton, P. J., Wilkinson, D. J., Smith, K. in Phillips, S. M. (2025). Oral contraceptive pill phase does not influence muscle protein synthesis or myofibrillar proteolysis at rest or in response to resistance exercise. Journal of Applied Physiology, 138(3), 810–815. https:// doi.org/10.1152/japplphysiol.00035.2025 16. Collomp, K., Olivier, A., Teulier, C., Bonnigal, J., Crépin, N., Buisson, C., Ericsson, M., Duron, E., Favory, E., Zimmermann, M., Amiot, V. in Ca- stanier, C. (2025). Hormonal and metabolic responses across phases of combined oral contraceptive use and menstrual cycle in yo- ung elite female athletes. European Journal of Applied Physiology. https://doi.org/10.1007/ s00421-025-05745-x 17. Dalgaard, L. B., Dalgas, U., Andersen, J. L., Ros- sen, N. B., Møller, A. B., Stødkilde-Jørgensen, H., Jørgensen, J. O., Kovanen, V., Couppé, C., Langberg, H., Kjær, M. in Hansen, M. (2019). Influence of Oral Contraceptive Use on Adaptations to Resistance Training. Frontiers in Physiology, 10, 824. https://doi.org/10.3389/ fphys.2019.00824 18. Dalgaard, L. B., Dalgas, U., Andersen, J. L., Ros- sen, N. B., Møller, A. B., Stødkilde-Jørgensen, H., Jørgensen, J. O., Kovanen, V., Couppé, C., Langberg, H., Kjær, M. in Hansen, M. (2019). Influence of Oral Contraceptive Use on Adaptations to Resistance Training. Frontiers in Physiology, 10, 824. https://doi.org/10.3389/ fphys.2019.00824 19. Dalgaard, L. B., Jørgensen, E. B., Oxfeldt, M., Dalgaard, E. B., Johansen, F. T., Karlsson, M., Ringgaard, S. in Hansen, M. (2022). Influence of Second Generation Oral Contraceptive Use on Adaptations to Resistance Train- ing in Young Untrained Women. Journal of Strength and Conditioning Research, 36(7), 1801–1809. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000003735 20. Dalgaard, L. B., Jørgensen, E. B., Oxfeldt, M., Dalgaard, E. B., Johansen, F. T., Karlsson, M., Ringgaard, S. in Hansen, M. (2022). Influence of Second Generation Oral Contraceptive Use on Adaptations to Resistance Training in Young Untrained Women. Journal of Strength and Conditioning Research, 36(7), 1801–1809. https://doi.org/10.1519/JSC.0000000000003735 21. Dam, T. V., Dalgaard, L. B., Ringgaard, S., Jo- hansen, F. T., Bisgaard Bengtsen, M., Mose, M., Lauritsen, K. M., Ørtenblad, N., Gravholt, C. H. in Hansen, M. (2021). Transdermal Estro- gen Therapy Improves Gains in Skeletal Muscle Mass After 12 Weeks of Resistance Training in Early Postmenopausal Women. Frontiers in Physiology, 11, 596130. https://doi. org/10.3389/fphys.2020.596130 Glas mladih 157 22. Damas, F., Libardi, C. A. in Ugrinowitsch, C. (2018). The development of skeletal muscle hypertrophy through resistance training: the role of muscle damage and muscle protein synthesis. European Journal of Ap- plied Physiology, 118(3), 485–500. https://doi. org/10.1007/s00421-017-3792-9 23. De Leo, V., Musacchio, M. C., Cappelli, V., Pi- omboni, P. in Morgante, G. (2016). Hormonal contraceptives: pharmacology tailored to women’s health. Human Reproduction Up- date, 22(5), 634–646. https://doi.org/10.1093/ humupd/dmw016 24. De Wit, A. E., Booij, S. H., Giltay, E. J., Joffe, H., Schoevers, R. A. in Oldehinkel, A. J. (2020). Association of Use of Oral Contraceptives With Depressive Symptoms Among Adole- scents and Young Women. JAMA Psychiatry, 77(1), 52. https://doi.org/10.1001/jamapsychiat- ry.2019.2838 25. Dieli-Conwright, C. M., in Spektor, T. M. (2015). Effects of hormone therapy on skeletal muscle in postmenopausal women. Current Aging Science, 8(1), 68–76. https://doi.org/10.2 174/1874609808666150415214314 26. Dragoman, M. V. (2014). The combined oral contraceptive pill- recent developments, risks and benefits. Best Practice & Research Cli- nical Obstetrics & Gynaecology, 28(6), 825–834. https://doi.org/10.1016/j.bpobgyn.2014.06.003 27. Elliott-Sale, K. J., McNulty, K. L., Ansdell, P., Goodall, S., Hicks, K. M., Thomas, K., Swinton, P. A. in Dolan, E. (2020). The Effects of Oral Contraceptives on Exercise Performance in Women: A Systematic Review and Meta- -analysis. Sports Medicine, 50(10), 1785–1812. https://doi.org/10.1007/s40279-020-01317-5 28. Enea, C., Boisseau, N., Ottavy, M., Mulliez, J., Millet, C., Ingrand, I., Diaz, V. in Dugué, B. (2009). Effects of menstrual cycle, oral con- traception, and training on exercise-induced changes in circulating DHEA-sulphate and testosterone in young women. European Journal of Applied Physiology, 106(3), 365–373. https://doi.org/10.1007/s00421-009-1017-6 29. Frontera, W. R. in Ochala, J. (2015). Skeletal Muscle: A Brief Review of Structure and Func- tion. Calcified Tissue International, 96(3), 183– 195. https://doi.org/10.1007/s00223-014-9915-y 30. Hagstrom, A. D., Marshall, P. W., Halaki, M. in Hackett, D. A. (2020). The Effect of Resistan- ce Training in Women on Dynamic Strength and Muscular Hypertrophy: A Systematic Review with Meta-analysis. Sports Medici- ne, 50(6), 1075–1093. https://doi.org/10.1007/ s40279-019-01247-x 31. Hansen, M., Langberg, H., Holm, L., Miller, B. F., Petersen, S. G., Doessing, S., Skovgaard, D., Trappe, T. in Kjaer, M. (2011). Effect of ad- ministration of oral contraceptives on the synthesis and breakdown of myofibrillar pro- teins in young women. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 21(1), 62–72. https://doi.org/10.1111/j.1600-0838.2009.01002.x 32. Hansen, M., Skovgaard, D., Reitelseder, S., Holm, L., Langbjerg, H. in Kjaer, M. (2012). Effects of Estrogen Replacement and Lower Androgen Status on Skeletal Muscle Col- lagen and Myofibrillar Protein Synthesis in Postmenopausal Women. The Journals of Gerontology Series A: Biological Sciences and Medical Sciences, 67(10), 1005–1013. https:// doi.org/10.1093/gerona/gls007 33. Helms, E. R., Byrnes, R. K., Cooke, D. M., Hai- scher, M. H., Carzoli, J. P., Johnson, T. K., Cross, M. R., Cronin, J. B., Storey, A. G. in Zourdos, M. C. (2018). RPE vs. Percentage 1RM Loading in Periodized Programs Matched for Sets and Repetitions. Frontiers in Physiology, 9, 247. https://doi.org/10.3389/fphys.2018.00247 34. Hurley, K. S., Flippin, K. J., Blom, L. C., Bo- lin, J. E., Hoover, D. L. in Judge, L. W. (2018). Practices, Perceived Benefits, and Barri- ers to Strength Training Among Women Enrolled in College. International Journal of Exercise Science, 11(5), 226–238. https://doi. org/10.70252/ZRMT3507 35. Janse De Jonge, X. A. K. (2003). Effects of the Menstrual Cycle on Exercise Performance: Sports Medicine, 33(11), 833–851. https://doi. org/10.2165/00007256-200333110-00004 36. Janse De Jonge, X., Thompson, B. in Han, A. (2019). Methodological Recommendations for Menstrual Cycle Research in Sports and Exercise. Medicine & Science in Sports & Exer- cise, 51(12), 2610–2617. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000002073 37. Kiemle-Gabbay, L. R., Valentin, S., Martin, D. in Forrest (Née Whyte), L. J. (2024). Menstrual Cycle and Hormonal Contraceptive Symp- tom Severity and Frequency in Athletic Fe- males. Women in Sport and Physical Activity Journal, 32(S1), wspaj.2023-0086. https://doi. org/10.1123/wspaj.2023-0086 38. Kim, Y. J., Tamadon, A., Park, H. T., Kim, H. in Ku, S.-Y. (2016). The role of sex steroid hor- mones in the pathophysiology and treat- ment of sarcopenia. Osteoporosis and Sarco- penia, 2(3), 140–155. https://doi.org/10.1016/j. afos.2016.06.002 39. Knutsson, J. E., Ekström, L. in Hirschberg, A. L. (2023). Disposition of serum steroids in response to combined oral contraceptives and menstrual cycle phases: A double‐blind, randomized, placebo‐controlled study. Drug Testing and Analysis, 15(1), 134–138. https://doi. org/10.1002/dta.3373 40. Koeppel, M., Mathis, K., Schmitz, K. H. in Wi- skemann, J. (2021). Muscle hypertrophy in cancer patients and survivors via strength training. A meta-analysis and meta-regressi- on. Critical Reviews in Oncology/Hematology, 163, 103371. https://doi.org/10.1016/j.critre- vonc.2021.103371 41. Krieger, J. W. (2010). Single vs. Multiple Sets of Resistance Exercise for Muscle Hyper- trophy: A Meta-Analysis. Journal of Strength and Conditioning Research, 24(4), 1150–1159. https://doi.org/10.1519/JSC.0b013e3181d4d436 42. Kuhl, H., Gahn, G., Romberg, G., Althoff, P.-H. in Taubert, H.-D. (1985). A randomized cross- -over comparison of two low-dose oral con- traceptives upon hormonal and metabolic serum parameters: II. Effects upon thyroid function, Gastrin, STH, and Glucose toleran- ce. Contraception, 32(1), 97–107. https://doi. org/10.1016/0010-7824(85)90119-2 43. Kuhl, H., Gahn, G., Romberg, G., März, W. in Taubert, H.-D. (1985). A randomized cross- -over comparison of two low-dose oral con- traceptives upon hormonal and metabolic parameters: I. Effects upon sexual hormone levels. Contraception, 31(6), 583–593. https:// doi.org/10.1016/0010-7824(85)90058-7 44. Leung, K.-C., Johannsson, G., Leong, G. M. in Ho, K. K. Y. (2004). Estrogen Regulation of Growth Hormone Action. Endocrine Reviews, 25(5), 693–721. https://doi.org/10.1210/er.2003- 0035 45. Lim, C., Nunes, E. A., Currier, B. S., Mcleod, J. C., Thomas, A. C. Q. in Phillips, S. M. (2022). An Evidence-Based Narrative Review of Mechanisms of Resistance Exercise–In- duced Human Skeletal Muscle Hyper- trophy. Medicine & Science in Sports & Exer- cise, 54(9), 1546–1559. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000002929 46. Lopez, P., Radaelli, R., Taaffe, D. R., Newton, R. U., Galvão, D. A., Trajano, G. S., Teodoro, J. L., Kraemer, W. J., Häkkinen, K. in Pinto, R. S. (2021). Resistance Training Load Effects on Muscle Hypertrophy and Strength Gain: Sys- tematic Review and Network Meta-analysis. Medicine and Science in Sports and Exerci- se, 53(6), 1206–1216. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000002585 47. Martin, D., Sale, C., Cooper, S. B. in Elliott-Sale, K. J. (2018). Period Prevalence and Perceived Side Effects of Hormonal Contraceptive Use and the Menstrual Cycle in Elite Athle- tes. International Journal of Sports Physiology and Performance, 13(7), 926–932. https://doi. org/10.1123/ijspp.2017-0330 48. McNulty, K. L., Elliott-Sale, K. J., Dolan, E., Swinton, P. A., Ansdell, P., Goodall, S., Tho- mas, K. in Hicks, K. M. (2020). The Effects of Menstrual Cycle Phase on Exercise Perfor- mance in Eumenorrheic Women: A Systema- tic Review and Meta-Analysis. Sports Medici- ne (Auckland, N.Z.), 50(10), 1813–1827. https:// doi.org/10.1007/s40279-020-01319-3 49. Myllyaho, M. M., Ihalainen, J. K., Hackney, A. C., Valtonen, M., Nummela, A., Vaara, E., Häkkinen, K., Kyröläinen, H. in Taipale, R. S. (2021). Hormonal Contraceptive Use Does Not Affect Strength, Endurance, or Body Composition Adaptations to Combined Strength and Endurance Training in Women. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 35(2), 449–457. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002713 158 50. Myllyaho, M. M., Ihalainen, J. K., Hackney, A. C., Valtonen, M., Nummela, A., Vaara, E., Häkkinen, K., Kyröläinen, H. in Taipale, R. S. (2021). Hormonal Contraceptive Use Does Not Affect Strength, Endurance, or Body Composition Adaptations to Combined Strength and Endurance Training in Women. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 35(2), 449–457. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002713 51. Nichols, A. W., Hetzler, R. K., Villanueva, R. J., Stickley, C. D. in Kimura, I. F. (2008). Effects of Combination Oral Contraceptives on Strength Development in Women Athletes. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 22(5), 1625–1632. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e31817ae1f3 52. Nolan, D., Elliott-Sale, K. J. in Egan, B. (2023). Prevalence of hormonal contraceptive use and reported side effects of the menstrual cycle and hormonal contraceptive use in powerlifting and rugby. The Physician and Sportsmedicine, 51(3), 217–222. https://doi.org /10.1080/00913847.2021.2024774 53. Nolan, D., McNulty, K. L., Manninen, M. in Egan, B. (2024). The Effect of Hormonal Con- traceptive Use on Skeletal Muscle Hyper- trophy, Power and Strength Adaptations to Resistance Exercise Training: A Systematic Review and Multilevel Meta-analysis. Sports Medicine (Auckland, N.Z.), 54(1), 105–125. https://doi.org/10.1007/s40279-023-01911-3 54. O’Leary, T. J., Evans, H. A., Close, M.-E. O., Izard, R. M., Walsh, N. P., Coombs, C. V., Car- swell, A. T., Oliver, S. J., Tang, J. C. Y., Fraser, W. D. in Greeves, J. P. (2025). Hormonal Contra- ceptive Use and Physical Performance, Body Composition, and Musculoskeletal Injuries during Military Training. Medicine & Science in Sports & Exercise, 57(3), 613–624. https:// doi.org/10.1249/MSS.0000000000003588 55. Oosthuyse, T. in Bosch, A. N. (2010). The Effect of the Menstrual Cycle on Exerci- se Metabolism: Implications for Exercise Performance in Eumenorrhoeic Women. Sports Medicine, 40(3), 207–227. https://doi. org/10.2165/11317090-000000000-00000 56. Oxfeldt, M., Dalgaard, L. B., Jørgensen, E. B., Johansen, F. T., Dalgaard, E. B., Ørtenblad, N. in Hansen, M. (2020). Molecular markers of skeletal muscle hypertrophy following 10 wk of resistance training in oral contracep- tive users and nonusers. Journal of Applied Physiology, 129(6), 1355–1364. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00562.2020 57. Oxfeldt, M., Pedersen, A. B., Hørmann, D., Lind, J. H., Larsen, E. B., Aagaard, P. in Hansen, M. (2024). Influence of Second-Generation Oral Contraceptives on Muscle Recovery af- ter Repeated Resistance Exercise in Trained Females. Medicine & Science in Sports & Exer- cise, 56(3), 499–510. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000003316 58. Özcan, Ö., Den Elzen, W. P. J., Hillebrand, J. J., Den Heijer, M., Van Loendersloot, L. L., Fi- scher, J., Hamer, H., De Jonge, R. in Heijboer, A. C. (2024). The effect of hormonal contra- ceptive therapy on clinical laboratory para- meters: a literature review. Clinical Chemistry and Laboratory Medicine (CCLM), 62(1), 18–40. https://doi.org/10.1515/cclm-2023-0384 59. Progression Models in Resistance Training for Healthy Adults. (2009). Medicine & Scien- ce in Sports & Exercise, 41(3), 687–708. https:// doi.org/10.1249/MSS.0b013e3181915670 60. Raps, M., Curvers, J., Helmerhorst, F. M., Bal- lieux, B. E. P. B., Rosing, J., Thomassen, S., Ro- sendaal, F. R. in Van Vliet, H. A. A. M. (2014). Thyroid function, activated protein C resis- tance and the risk of venous thrombosis in users of hormonal contraceptives. Throm- bosis Research, 133(4), 640–644. https://doi. org/10.1016/j.thromres.2013.12.041 61. Regidor, P.-A. (2018). The clinical relevance of progestogens in hormonal contraception: Present status and future developments. Oncotarget, 9(77), 34628–34638. https://doi. org/10.18632/oncotarget.26015 62. Riechman, S. E. in Lee, C. W. (2022). Oral Con- traceptive Use Impairs Muscle Gains in Yo- ung Women. Journal of Strength and Condi- tioning Research, 36(11), 3074–3080. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000004059 63. Riechman, S. E. in Lee, C. W. (2022a). Oral Contraceptive Use Impairs Muscle Gains in Young Women. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 36(11), 3074–3080. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000004059 64. Riechman, S. E. in Lee, C. W. (2022b). Oral Contraceptive Use Impairs Muscle Gains in Young Women. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 36(11), 3074–3080. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000004059 65. Rogers, N. H., Witczak, C. A., Hirshman, M. F., Goodyear, L. J. in Greenberg, A. S. (2009). Estradiol stimulates Akt, AMP-activated pro- tein kinase (AMPK) and TBC1D1/4, but not glucose uptake in rat soleus. Biochemical and Biophysical Research Communications, 382(4), 646–650. https://doi.org/10.1016/j. bbrc.2009.02.154 66. Romance, R., Vargas, S., Espinar, S., Petro, J. L., Bonilla, D. A., Schöenfeld, B. J., Kreider, R. B. in Benítez-Porres, J. (2019). Oral Contracep- tive Use does not Negatively Affect Body Composition and Strength Adaptations in Trained Women. International Journal of Sports Medicine, 40(13), 842–849. https://doi. org/10.1055/a-0985-4373 67. Romance, R., Vargas, S., Espinar, S., Petro, J. L., Bonilla, D. A., Schöenfeld, B. J., Kreider, R. B. in Benítez-Porres, J. (2019). Oral Contracep- tive Use does not Negatively Affect Body Composition and Strength Adaptations in Trained Women. International Journal of Sports Medicine, 40(13), 842–849. https://doi. org/10.1055/a-0985-4373 68. Ruzić, L., Matković, B. R. in Leko, G. (2003). An- tiandrogens in hormonal contraception limit muscle strength gain in strength training: comparison study. Croatian Medical Journal, 44(1), 65–68. 69. Sawin, C. T., Hershman, J. M., Boyd, A. E., Lon- gcope, C. in Bacharach, P. (1978). The Relati- onship of Changes in Serum Estradiol and Progesterone during the Menstrual Cycle to the Thyrotropin and Prolactin Responses to Thyrotropin-Releasing Hormone*. The Jo- urnal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 47(6), 1296–1302. https://doi.org/10.1210/jcem- 47-6-1296 70. Schaumberg, M. A., Emmerton, L. M., Jen- kins, D. G., Burton, N. W., Janse De Jonge, X. A. K. in Skinner, T. L. (2018). Use of Oral Con- traceptives to Manipulate Menstruation in Young, Physically Active Women. Internati- onal Journal of Sports Physiology and Perfor- mance, 13(1), 82–87. https://doi.org/10.1123/ ijspp.2016-0689 71. Schoenfeld, B. J., Contreras, B., Krieger, J., Grgic, J., Delcastillo, K., Belliard, R. in Alto, A. (2019). Resistance Training Volume Enhances Muscle Hypertrophy but Not Strength in Trained Men. Medicine & Science in Sports & Exercise, 51(1), 94–103. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000001764 72. Schoenfeld, B. J., Ogborn, D. in Krieger, J. W. (2017). Dose-response relationship between weekly resistance training volume and inc- reases in muscle mass: A systematic review and meta-analysis. Journal of Sports Scien- ces, 35(11), 1073–1082. https://doi.org/10.1080 /02640414.2016.1210197 73. Schoenfeld, B. J., Peterson, M. D., Ogborn, D., Contreras, B. in Sonmez, G. T. (2015). Effects of Low- vs. High-Load Resistance Training on Muscle Strength and Hypertrophy in Well-Trained Men. Journal of Strength and Conditioning Research, 29(10), 2954–2963. https://doi.org/10.1519/JSC.0000000000000958 74. Stewart, M. in Black, K. (2015). Choosing a combined oral contraceptive pill. Australian Prescriber, 38(1), 6–11. https://doi.org/10.18773/ austprescr.2015.002 75. Sung, E.-S., Han, A., Hinrichs, T., Vorgerd, M. in Platen, P. (2022). Effects of oral contraceptive use on muscle strength, muscle thickness, and fiber size and composition in young women undergoing 12 weeks of strength training: a cohort study. BMC Women’s He- alth, 22(1), 150. https://doi.org/10.1186/s12905- 022-01740-y 76. Sung, E.-S., Han, A., Hinrichs, T., Vorgerd, M. in Platen, P. (2022). Effects of oral contraceptive use on muscle strength, muscle thickness, and fiber size and composition in young women undergoing 12 weeks of strength training: a cohort study. BMC Women’s He- alth, 22(1), 150. https://doi.org/10.1186/s12905- 022-01740-y Glas mladih 159 77. Terzis, G., Spengos, K., Mascher, H., Georgia- dis, G., Manta, P. in Blomstrand, E. (2010). The degree of p70S6k and S6 phosphorylation in human skeletal muscle in response to resistance exercise depends on the training volume. European Journal of Applied Physi- ology, 110(4), 835–843. https://doi.org/10.1007/ s00421-010-1527-2 78. Thompson, B., Almarjawi, A., Sculley, D. in Janse De Jonge, X. (2020). The Effect of the Menstrual Cycle and Oral Contraceptives on Acute Responses and Chronic Adaptations to Resistance Training: A Systematic Review of the Literature. Sports Medicine, 50(1), 171– 185. https://doi.org/10.1007/s40279-019-01219-1 79. Torstveit, M. K. in Sundgot-Borgen, J. (2005). Participation in leanness sports but not tra- ining volume is associated with menstrual dysfunction: a national survey of 1276 eli- te athletes and controls. British Journal of Sports Medicine, 39(3), 141–147. https://doi. org/10.1136/bjsm.2003.011338 80. United Nations. (2019). Contraceptive Use by Method 2019: Data Booklet. United Nations. 81. Wall, E. H., Hewitt, S. C., Case, L. K., Lin, C., Korach, K. S. in Teuscher, C. (2014). The role of genetics in estrogen responses: a critical piece of an intricate puzzle. The FASEB Jour- nal, 28(12), 5042–5054. https://doi.org/10.1096/ fj.14-260307 82. Weeke, J. in Hansen, A. P. (1975). SERUM TSH AND SERUM T3 LEVELS DURING NORMAL MENSTRUAL CYCLES AND DURING CYCLES ON ORAL CONTRACEPTIVES. Acta Endocrino- logica, 79(3), 431–438. https://doi.org/10.1530/ acta.0.0790431 83. Wernbom, M., Järrebring, R., Andreasson, M. A. in Augustsson, J. (2009). Acute Effects of Blood Flow Restriction on Muscle Activity and Endurance During Fatiguing Dyna- mic Knee Extensions at Low Load. Journal of Strength and Conditioning Research, 23(8), 2389–2395. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e3181bc1c2a 84. Wiegratz, I., Lee, J. H., Kutschera, E., Winkler, U. H. in Kuhl, H. (2004). Effect of four oral contraceptives on hemostatic parameters. Contraception, 70(2), 97–106. https://doi. org/10.1016/j.contraception.2004.03.004 85. Wikström-Frisén, L., Boraxbekk, C. J. in He- nriksson-Larsén, K. (2017). Effects on power, strength and lean body mass of menstrual/ oral contraceptive cycle based resistan- ce training. The Journal of Sports Medici- ne and Physical Fitness, 57(1–2). https://doi. org/10.23736/S0022-4707.16.05848-5 86. Wohlgemuth, K. J., Arieta, L. R., Brewer, G. J., Hoselton, A. L., Gould, L. M. in Smith-Ryan, A. E. (2021). Sex differences and considerations for female specific nutritional strategies: a narrative review. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 18(1), 27. https://doi. org/10.1186/s12970-021-00422-8 87. Wolfe, B. L., LeMura, L. M. in Cole, P. J. (2004). Quantitative Analysis of Single- vs. Multiple- -Set Programs in Resistance Training. The Journal of Strength and Conditioning Re- search, 18(1), 35. https://doi.org/10.1519/1533- -4287(2004)018<0035:QAOSVM>2.0.CO;2 Manca Čepon Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija 97240348@student.upr.si