Poštnina plačana v gotovini. Leto XIIIm štev. 211 Ljubljana, sobota le. septembra I932 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana Šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.-—, za inozemstvo Din 40.—% Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. TeL St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sreski odbor JRKD za mesto Ljubljano sklicuje za nedeljo, 11. t. m. ob 10. url dopoldne ▼ veliko dvorano hotela Union JAVNO ZBOROVANJE Poročal bo ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer. Nadalje bodo na zborovanju govorili: Nikola U z u n o v i č , bivši ministrski predsednik, predsednik glavnega odbora JRKD; dr. Kosta Kumanudi, predsednik Narodne skupščine; Ivan P u cel j, minister za socialno politiko in narodno zdravje; inž. Lazar Radivojevič, minister za promet; Juraj Demetrovič, minister za kmetijstvo; Ivan Mohorič, minister za trgovino in industrijo; senatorji in narodni poslanci iz raznih krajev države. Izvenljubljanski udeleženci bodo imeli četrtinsko vožnjo v Ljubljano in nazaj. Legitimacije dobe pri svojih sreskih organizacijah ali pa pri sreski organzaciji JRKD v Ljubljani, Kazina. Dva bloka v Stresi Odgoditev konference preko nedelje — Za blokom agrarnih držav je prišlo še do bloka uvoznih držav Stresa, 9. sept. s. Tudi danes na konferenci niso bili doseženi vidni napredki. Gospodarska in agrarna komisija še ni pri predložile Francija, Italija ki Nemčija, temveč je v poldrugourni seji končala debato o dnevnem redu. V debati so nemški in italijanski delegati sprožili in uveljavili predlog, da naj se države, ki uvažajo žito, združijo v posebno podkomisijo, kjer naj se skušajo medsebojno sporazumeti. V to komisijo bodo odposlali delegate Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Češkoslovaška. ki bodo potemtakem tvorile ne-kakšen blok uvoznih držav proti agrarnemu bloku, ki izvaža. Komisija bo jutri pričela pogajanja, konferenca sama pa je bila preko nedelje odgodena. Stresa. 9. sept. s. Na današnji seji finančne komisije se delegati Madžarske, Jugoslavije in Rum unije podrobno obrazložili finančni in valutni položaj svojih držav, ter pred vsem zahtevali razčiščenje valutnih prilik. Komisija je povabila zastopnike srednjih in vzhodnih evropskih držav naj do ponedeljka odgovorijo na vprašal-no polo glede v posameznih državah veljavnih deviznih omejitvah transfernih težavah itd. Trenutno se bavi finančna komisija bolj s statističnimi vprašanji in po-izvedbami o položaju v vzhodnih državah kot s pripravami taktičnih sklepov, ki jih na tej konferenci na finančnem polju naj-brže tudi ni pričakovati. Poljedelski odbor konference je razpravljal danes o včeraj predloženih predlogih. Rumunski delegat je v imenu poljedelskega bloka prečital izjavo, po kateri vztra-m jo te države na preferenčnih carinah. Sklenjeno je bilo ustanoviti ožji odbor, v katerem bosta dve skupini, in sicer skupina podunavskih držav, ki žito prodaja in skupina držav, ki ga uvaža. Finančni odbor čela s proučevanjem osnutkov, ki so jih je začel nato proučevati položaje posamez- nih držav ter vzsl na zinanje obrazložitve, ki so jih dali delegati Rumunije, Jugoslavije in Madžarske. Pariz, 9. septembra AA. Po poročilih posebnega dopisnika iz Strese smatra francoska vlada, da bi bilo predvsem potrebno zagotoviti povišanje cen agrarnim pridelkom, ki jih proizvaja podunavska Evropa. To bi se dalo doseči s kolektivno uvedbo preferencialnega sistema za ves višek žita, ki se izvozi iz tega dela Evrope. V ta namen bi bilo treba skleniti večstransko kolektivno pogodbo po preferen-cialnem sistemu v korist žita iz podunav-ske Evrope. Poseben odbor pri Društ^. narodov naj bi skrbel za pravilno izvajanje te pogodbe. V francoskem načrtu za rešitev agrarne krize o kakšnem skupnem fondu, ki naj bi posredoval revalorizacijo cen žitnim pridelkom, ni govera. Po italijanskem načrtu pa naj bi se plasiranje presežkov žita zagotovilo z dvostransko pogodbo ter razen tega ustanovil skupen fond, ki naj bi omogočil revalorizacijo žita in v katerega bi vse evropske države vplačevale različne vsote v sorazmerju z močjo svoje zunanje trgovine skozi dobo tr^h let. Nemčija doslej še ni predložila svojega načrta o odpravi gospodarske krize ter se v glavnem strinja s francoskim načrtom, če ta načrt ne bi prišel do realizacije, bi Nemčija predložila svoj načrt, o katerem pa v Stresi doslej javnost ne pozna še ni-kakih podrobnosti. Že zopet začenjajo Koncentrirana akcija veleizdajalcev, ki uživajo podporo »dobrih« sosedov, se je zaradi pozornosti naših oblasti zopet izjalovila Beograd, 9. septembra. M. Dne 31. avgusta i« bil aretiran na našem ozemlju v bližini Koprivnice neki Aladar Djerdijanfi. Pri zaslišanju je najprej izjavil, da se zove Aladar Paioi ter da je nadzornik žrebčair-ne, pri drugem zaslišanju pa je izpovedal, da je upokojen madžarski kapetan in sedaj zaposlen v žrebčarni. Med tem pa se je ugotovilo, da je aretirani Aladar Dier-djanti aktivni madžarski oficir, dodelien špijonažnemu oddelku v Nagy Kaniži. Govori več jezikov, vendar pa j'e pri zasliševanju zatrjeval, da ne razume srbohrvaščine. Stražnik, ki ga je privede! v zapor, pa je izpovedal, da se i-e z njim vso pot gladko razgovarial v našem jeziku Beograd, 9. septembra. M. Kakor s« ie izvedelo, se nahajajo znani zločinci iin voi-ni begunci v biižini naše držaivne meje na Madžarskem ter se skrivajo pod lažnim imenom. Tako se zove Gustav Perčec na Madžarskem Imre Jager, Dorčec se skriva pod imenom Peter Totaoya, Anton Pavi-čič se zove Gabor Tihonyi, znani Markovič sa se skriva pod imenom Vilmoš Serkesi. Iz morilskega procesa v Zasrebu znani Ignac Domitrovič se zove sedai Ferenc .Vla2yarossi, njezova sestra Matilda Domitrovič pa Marinka Markič. Domitrovič se nahaja na neki znani pusti, kier vežba druge v uporabi orožja, bomb in peklenskih strojev. Madžarskim oblastem ie vse to dobro znano, vendar Da dosedai niso storile prav ničesar, da bi te zločince izročile roki oravice. Beograd. 9. septembra. AA. 7. t m. ob 24. uri je več oseb vrglo bombo na orož-niško postajo v Brušanih. Razen teza so oddali tudi več strelov iz avtomatične oi-štole. Med napadalci so opazili nekdanjeza orožnika Jakova Rukavino. ki je pred mesecem pobeznil v Zadar. Za mjim ie bila svoi čas izdana sodna tiralica zaradi umora. Med napadalci sta bila tudi brata Devčiča, ki sta takisto pobegnila v Zadar. Pred poslopjem so našli poklopec bombe tujega izvora z značko »5 S«. Eksplozija ie napravila Ie malenkostno škodo. Izdani so bili vsi potrebni ukrepi, da pridejo napadalci v roke pravice. Beograd, 9. septembra. AA. Nocoj ob 1.53 je na progi med postajama Miikanovci in Vo-djinci eksplodirala manjša količina eksploziva pod lokomotivo vlaka. Eksplozija je neznatno poškodovala eno kolo lokomotive. Oblasti so takoj odredile preiskavo. Promet je reden Beograd, 9. septembra. M. 6. t m. okros* 9. dopoldne je poskušala skupina petih bolgarskih ko-mitov prekoračiti državno meio v bližini obmejne stfažrace Tutorovice nri selu Pančarevu. Komi t i pa so tu naleteli na zasedo naših obmejnih stražnikov ter so po kratki borbi morali umakniti nazai «a bolgarsko ozerolne. Na naši strani ni bilo žrtev. ------ Trgovinska pogajanja z Nemčijo Berlin. 9. sept. s. Dne 6. t. m odpovedana nemško-jugoslovanska trgovska in paraplovna pogodba bo izgubila s 7. marcem 1933. veljavo. Državna vlada je ponov-no izjavila, da je pripravljena stopiti z jagoslovensiko vlado v trgovsko-politiona pogajanja. Pri tem je izrazila željo, da hI šest mesecev do poteka veljavnosti sedanje trgovske pogodibe porabila za to, da b! zaključila novo trgovsko pogodbo in se tako obenem izognila brezpogodbenemu stanju po 7. marcu 1933. Odkritje spominske plošče Pilsudskemu na Šol ti Solit. 9. septembra n. Včeraj so v Rogaču na otoku šolti priredili lepo manifestacijo jugoslovensko-poljskega bratstva. Odkrili so spominsko ploščo maršalu Pilsudskemu na poljskem domu. Govorili so zastopniki primorske banovine in splitskega mesta ter delegati poljskih društev, ki so zbrani na Jadranu. GOERING PRI HINDENBURGU Zahteve predsedstva Reichstaga — Hindenburg nepopustljiv — Sprejem Goeringa trajal komaj četrt ure Berlin, 9. septembra, g. Današnji sprejem predsedstva nemškega državnega zbora pri državnem predsedniku je trajal samo četrt ure. Ko je bilo predsedstvo predstavljeno Hindenbur-gu, se je državni predsednik zahvalil gospodom za obisk in jim izrekel najboljše želje pri izvajanju njihovih nalog. Nato je sledil kratek razgovor o političnem položaju. Dasi o vsebini tega razgovora v uradnem komunikeju ni nič omenjenega, se je vendar zvedelo, da sta predsednik državnega zbora Goring in prvi podpredsednik Esser sporočila državnemu predsedniku svoje naziranie, da bo imel državni zbor delazmožno večino. Temu naziranju pa se nemško-nacionalni drugi podpredsednik parlamenta Graf ni priključil. H koncu je Goring prosil državnega predsednika, naj bi sprejel voditelje velikih državnozborskih strank. Državni predsednik je odgovoril, da si v tem oziru pridržuje odločitev, nakar je bil sprejem, ki se je pričel ob pol 12., malo po tričetrt na 12. uro končan. O sprejemu samem se poročajo naslednje podrobnosti: Predsednik parlamenta Goring se je pripeljal v predsedniško palačo v odprtem vozu. Pred palačo ga je sprejela velika množica s klici: Živel Hitler!« Goring je izjavil Hindenburgu, da razpolaga z večino, ki bi bila zmožna vladati. Nacionalistični podpredsednik parlamenta Graf je pri tej priliki Goringa prekini.1 z izjavo, da se predsedstvo parlamenta ni prišlo pogajat s predsed-niko republike. Maršal Hindenburg je pritrdil temu stališču, pristavil pa je obenem, da bo vseeno prav rad vzel na znanje predloge predsedstva. Goring je nato nadaljeval in končal s prošnjo, naj bi predsednik sprejel zastopnike velikih strank, da bi tako mogel najti s parlamentom osnovo za skupno sodelovanje. Maršal si je pridržal odgovor. Če bo predsednik republike sprejel voditelje strank, ni izključeno, da bodo to tolmačili kot nezaupnico Papenovemu kabinetu. Po dosedanjem običaju je namreč predsednik sprejemal voditelje parlamentarnih skupin le v primeru sestave nove vlade. Vsekakor pa današnji sprejem predsedstva Reichstaga pri predsedniku Hindenburgu nikakor ni prinesel pričakovanega razčiščenja notranje-.polit>ič-nega položaja v Nemčiji. Predsednik Hindenburg si je sicer pridržal odločitev, toda iz njegovega ugovora je bilo videti, da ni naklonjen sestavi koalicijskega kabineta med centrumom rn narodnimi socijaliisti. Deljena mnenja o Hinden-burgovi rezerviranosti Berlin, 9. septembra. AA. Rezervira-nost predsednika Hindeburga napram presedstvu državnega parlamenta pri današnjem sprejemu tolmačijo politični krogi različno. Vladni krogi poudarjajo, da predsednik Hindenburg ni skrival svojega zaupanja napram sedanji vladi in da ne namerava izvršiti osebnih izprememb. Narodno-socialistični in centrumaški krogi opozarjajo na dejstvo, da se predsednik še ni definitivno odločil, ker ie izjavil, da bo še odgovoril, ali sprejme voditelje parlamentarnih skupin. V takih okoliščinah bosta obe stranki računali resno z vsemi možnostmi, ki bi lahko nastale po današnjem sprejemu. Ni izključeno, da bosta obe stranki zahtevali predsednišfcvo vlade s sodelovanjem strank. Po drugi strani pa centrumaški krogi in nacionalni socialisti in tudi neki gospodarski krogi ne marajo novih volitev. ker bi utegnile prodreti proti-kapitalistične težnje. Obe stranki računata zato z indirektno podporo gospodarskih krogov in bosta zato storili vse, da prideta do oblasti. Hitler je danes v Berlinu. Politični krogi pričakujejo, da bo imel zdaj važne posvete s katoliškim centrumom. Odgočitev ali razpust parlamenta Pariz, 9. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina, da govore vsi znaki za to, da bo državni parlament razpu-ščen prihodnjo sredo ali prihodnji četrtek. Berlin, 9. septemDra g. Vsako še tako neznatno fazo v notranje poMtičnem položaju v Nemčiji spremlja že nekaj dni brez števila govoric, ki po si deloma v diametralnem nasprotstvu. Tako je dal današnji sprejem predsedstva državnega zbora pri državnem predsedniku na eni strani povod za kombinacije, da bo državni zbor vendarle razpuščen. na drugi strani pa tudi za nove prorokbe d? bo parlament za pol leta odgoden. Največ pristašev ima r.ova verz'-^ o razvoju bližnjih ^dogodkov v državne.«ji zboru, po kateri državni zb^r sedaj ne bo razpuščen, temveč da bo pred glasovanjem in predstavljenim predlogom za nezaupnico in za razpust za nedoločen čas odgoden. V tej zvezi se zatrjuje, da narodni socialisti, ki računajo z možnostjo, da bodo pogajanja s centrumom uspešna, nočejo motiti nadaljevanja teh pogajanj z razpustom državnega zbora in novo volilno kampanjo. Narodni socialisti zahtevajo slej ko prej vlado, ne da bi vztrajali na tem, da mora biti Hitler državni kancelar. Razen tega gredo centrumu na roko tudi s tem, da hočejo p: gajanja nadaljevati tudi preko debate v državnem zboru. Ljudje, ki brezpogojno računajo z razpustom državnega zbora, pa navajajo danes celo že točen termin novih volitev, in sicer 13. novembra. Omembe vredna je beležka nemško nacionalne »Eorsenzeitung«, po kateri so govorice, da bi bilo v primeru daljše odgo-ditve državnega zbora vendarle kmalu računati s kancelarjem, ki bi ustrezal željam narodnih socialistov, popolnoma ne-osnovane. List zatrjuje, da so te vesti spravili v svet najbrž pristaši centruma in drugi interesirani krogi, ki jim je na tem, da bi pridobili naredne socialiste za odgoditev državnega zbora. »Die Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da prevladuje v oficielnih krogih prav tako kakor že ves zadnji čas mnenje, da je izhod iz sedanjega političnega položaja samo še razpust državnega zbora. Po »Borsenkurierju« je državni predsednik izjavil predsedniku državnega zbora Goringu, da ne vidi nobene potrebe za izpremembe v državni vladi. V krogih, ki so blizu vladi, se zatrjuje, da je državni predsednik trdno odločen, da državni zbor takoj razpusti, če ne bo hotel delati s sedanjo vlado. Taktika čakanja Berlin, 9. septembra s. V krogih, ki so blizu državni vladi, se zatrjuje, da je državni predsednik v razgovoru popolnoma jasno povedal, da ni voljan izvesti spremembe na kancelarskem mestu in da uživa sedanja vlada njegovo zaupanje. Na drugi strani se lahko pri centrumu in narodnih socialistih ugotovi vtis, da bi se s taktiko nadaljnjega čakanja še bolj približali svojemu cilju, to je, da bi imeii prezidialno vlado z njihovo udeležbo. Nadstrankarski krogi pa označujejo položaj tako. da je bližnja odločitev v rokah narodnih socialistov. S tem je mišljeno, da se mora Hitler sedaj odločiti, da bo bodisi z glasovanjem o nezaupnici ali drugimi proti državni vladi naperjenimi predlogi — morda za ukinitev zasilnih odredD na Pruskem — pospešil razpust državnega zbora, bodisi, da bo hotel z cdgoditvijo državnega zbora pridobiti na času in počakati ali se bo konstelacija obrnila v prid spremembe na kancelarskem mestu. Po vsem tem se lahko sklepa, da se bodo vršili med narodnimi socialisti :n centrumom o novem položaju z vsemi okoliščinami in možnostmi še dolgotrajni In izčrpni razgovori. Gotovi znaki govore za to, da se bosta pri tem oba tabora dogovorila za taktiko čakanja. Ali je ta domneva točna, se bo najbrž pokazalo šele v prvi polovici prihodnjega tedna. Anglija na strani Francije Angleži so spoznali zahrtbne namene Nemčije in popolnoma soglašajo s stališčem Francije — Italija gre svoja pota London, 9. septembra g. >Foreigen Office« je danes prejel francoski osnutek odgovora na nemške oborožitvene zahteve. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, odklanja francoski osnutek kratkomalo vse nemške zahteve. Zunanji minister sir John Simon, je imel na izrecno željo Francije, naj bi takoj zavzel stališče o nemških zahtevah, že danes konferenco z Macdonal-dom, na kateri je bilo določeno angleško stališče. Francija je o stanju ^mškofranco-skih pogajanj v tekočem obveščala angleško vlado, ne da bi bila slednja dosedaj oficielno posegla vmes. Kakor se zatrjuje s poučene strani, se bo najbrž angleška vlada izjavila zoper dosedanjo, velenem-škim izjavam naklonjeno politiko in proti nemškim zahtevam ter osvojila francosko stališče. Kot vzrok za to nenadno spremembo razpoloženja se navaja cesarju vdani govor ministra za brambo generala Schleicherja. Njegove izjave v tem govoru so odprle oči tudi onim krogom v angleškem zunanjem uradu, ki so bili mnenja, da nemški sunek ni bil izveden v korist oboroževanja Nemčije, temveč samo z namenom, da bi prisilila Francijo in ostale države k razorožitvi. Pariz, 9. septembra. AA. Francoska vlada bo poslala svoj odgovor na spomenico o nemški oborožitvi v Berlin v soboto popoldne ali v ponedeljek. Odgovor francoske vlade bo nato objavljen v pariških listih. ženeva, 9. sept. p. V krogih ra®oroži.tve-ne konference odločno demantirajo vesti, ki so bile snoči razširjane v evropskem tisku, da bo konferenca za delj časa odgodena. Nasprotno naglašajo, da se bo konferenca v kratkem zopet sestala, da nadaljuje svoje delo. Predsednik "Henderson je naročil tajništvu Društva narodov, naj obvesti države, članice razorožitveneea odbora, da se bo razorožitvena konferenca konec septembra zopet sestala v ženevi, Henderson je imel s tem očividen nam«n •prehiteti odgoditev razorožitvene ikonfo-renče še wed objavljenjem francoskega odgovora na nemške zahteve za enakopravnost v oboroževanju, o čemer ie bilo v teh dneh v ženeni večkrat govora. V a biila so bila taikoj odposlana dotičnim državam. Ostavka Venizelosa odklonjena Atene, 9. septembra. AA. Avdijenca Venizelosa pri predsedniku republike je presekala splošno nestrpnost in pričakovanje, ki je nastalo v političnih krogih v zvezi z zahtevo opozicije, naj Venizelosova vlada poda ostavko. Na avdijenci je Venizelos, kakor doznavaio poučeni krogi, izjavil, da je pripravljen podati ostavko, da pa v tem primeru svetuje predsedniku republike, naj upravo države poveri vojaški ligi. Zaradi te alternative predsednik republike Zaimis ni sprejel Venizelosove ostavke. Venizelo-sova vlada bo potemtakem izvedla sama volitve. Dosedanja vlada vztraja na tem. da ohrani Grčija brezpogojno svojo sedanjo državno oblrko. Opozicijske stranke kritizirajo Venizelosa, da v sedanjih hudih gospodarskih časih tako pogosto in po nepotrebnem poudarja vprašanje državne oblike. Zdi se, kakor da hoče Venizelos po mnenju teh strank odvrniti pozornost ljudstva od važnih gospodarskih vprašani. Od-kbniena ostavka Venizelosa in neprestane prepovedi opoziciisk:h shodov s strani vlade so opozicijo še bolj raz-kačile. Položaj na Grš ;m je sedaj zo-pet normalen. London, 9. septembra. AA. Pod naslovom »Nemčija _ narod v orožju« priobčuje berlinski poročevalec »Manchestcr Guardian.it članek, v katerem uvodoma pravi, da s a motnjo tisti, ki verujejo v nemško oboroževalno enakopravnost V resnici ne gre za pravico, marveč za točno določene oborožitvena cilje. Nemčiji ne gre samo za oborožitev^ marveč je njen cilj sedaj ta, da oboroži v*s narod. Nemčija se noče zadovoljiti s tem. da bo imela podmornice, matične ladje za letala. tanke in težko artiljerijo, marveč hoče postati vojaška država, z drugimi besedami vojaška velesila, kakor Anglija in Zedin jene države. Nemška vlada ni zadovoljna 9 tem, da bi bilo prebivalstvo vojaško izvež-bano in da bi tvorilo rezerve kakor v Fraa-ciji. Njeni cilji so daljši. Svojo vojsko bi rada izpremenila v vojaško kasto s socialnim obeležjem, kakor ga je imela bivša nemška vojska pred svetovno vojno. Nemčija torej ne stremi le po vojaški hegemoniji, ki jo ie imela pred svetovno vojno, temveč hoče ustvariti v svoji notranjosti še posebno oblast vojaške kaste. Zahteva po vojaški enakopravnosti je samo prva stopnja na tej poti. Vlada smatra, da bo s takimi nalogami zmagala tudi v notranji politiki. Članek >Manchester Guardian« je zbudil ▼ angleški javnosti splošno pozornost. London, 9. septembra. AA. Predsednik ra7x>rožitvene konference Henderson ie na kongresu angleških strokovnih organizacij v Newcastlu poročal o nemški oborožitveni zahtevi. Henderson je izjavil, da obstoja nevarnost, da bo nemška zahteva sprožiia novo oborožitveno tekmovanje med državami. Pristavil je tudi to, da bi ne bilo v nemškem interesu, če Nemčija zapusti razoro-zitvono konferenco London. 9. sest. č. Rimski dooisnik Msta >MornkLHi>ost« poroča o novi ori.ient.arii} i-taliiianske zunanje (politike, ki in uaoerio-na i»-ott Društvu narodov m zašleduie namen. da se obnovi sistem zvez. kakor i® bil v navadi ored voino. Po mišljenju lta-liianske diaplomacije služi Društvo narodov v svoii sedanji obliki le kot instrument francoske hegemonije v Evronl. č« bo Francija zavrnila nemiko zahtevo po ena-kooravnostii elede oboroževanja, bosta Nemčija in z njo tudi Italija izstonilj iz Društva narodov in njima bodo sledile 5Slava!« Zgradba trgovske akademije. N.i dnevnem redu so bile najprej zadevo fina učnega odseka, za katerega je poročal njegov načelnik Ivan Tavčar. Na prošnjo društva za zgradbo trgovske akademije predlaga fin. odsek: 1. mestna občina najame za zgradbo šolskega po-slopla državne trgovske akademije in državne dvorazredne trgovske šole v Ljub ljani pri Državn. hipotekami banki posvojilo v znesku 6,500.000 Din proti 8-odstot nemu ohrestovanju i.n ^-odstotni amortizaciji, 2. posojilo se najame, ako društvo »Trgovska akademija« prepiše svoja zemljišča na ime mestne občine in »klene 2 državo vsaj 20-letno najemninsko pogodbo, v kateri bo določena najemnina v letnem iznosu 400.000 Din; 3. k ostalemu znesku 250.000 Din, k[ bo potreben za letno obrestovanje jn amortizacijo prispeva mestna občina 150.000 Din, za 100.000 Din pa naj se izposluje obveza banske uprave za redno letno prispevanje z& doto 20 let; 4. proračunska vsota (6,500.000 Din) se ne sme prekoračiti; 5. v svrho kontrole imenuje mestna občina po dva zastopnika v gradboni odbor in v nadzorstvo. Predlog finančnega odbora ie bil soglasno sprejet. Snretnemba voznih cen na tramvaju Nato se je občinsiti svet bavtl s prošnjo maloželezniške družbe za smremembo tarife. Finančni odsek je predlagal, naj občinski svet odobri spremembo tarife električne cestne železnice naslednje: 1. uvede se namesto sedanjih cen na delne pto-ge enotna cena 1.50 Din v mestu, na Vič in Zgornjo šiško do remize (za otroke na teh progah 1 Din); preko remlze d<» št. Vida pa za odrasle 3 Dir, za otroke pa 2 Din; 2. uvedejo se mesečne karte do treh delnih rvrog za dvakratno vožnjo dnevno za 60 Din in za štirikratno vožnjo na dan 90 Din. Predsednik maloželezniške d.rnžbe, obč. svetnik dr. Fettich. je priporočal, naj občinski svet sprejme predlagano spremembo tarife, ki je bila n?>to pri glasovanju tudi soglasno odobrena. Druge finančne zadeve Nadalje je občinski svet rešil več prošenj zasebnikov za prodajo mestnega sveta in določil ceno za kvadratni meter na 20 Din. »Zadruga držaivnih uslužbencev za nabavo stanovanj« je bila oproščena plačevanja prirastkarine v svojstv-u prodajalke in kupovalke, kar pa ne velja za posamezne člane zadruge. Slednjič je poročal nar čelnik finančnega odseka še o prošnji »Kola jugoslovanskih sester« v Mubljani za odpis dolga v znesku Din 40.200, ki jih je svoj čas prejelo od mestne občine za nakup hiše v Kraljeviči. Kolo dolga še ni mo glo povrniti in prosi, da bi mu ga odpisali. Finančni odsek predlaga, naj se dolg ne odpiše, pač pa naj Kolo na račun tega dolga prevzame v svojo kolonijo v Kraljeviči letno najmanj 10 otrok, ki jih bo mes>to predlagalo. Soglasno odobreno. Gradbena zadeva Za gradbeni odsek je poročal njegov načelnik podžupan J are. Ugodeno je bilo iparcelacij^kim prošnjam Aniona in Josipa Lovšina v Japljevi ulioi, Marije Pozni« v Dermotovi ulici, Ivana Šimenca v Tobačni ulici, Filipa Podbevška v Triglavski ulici, Jožefa Pelikana v Kalezijl, Antona in Elizabete Velkavrh v Varovškovi ulici in Jo sipa Toniia v Domobranski ulici. Formalno se ugodi prošnji za parcelacijo inž. Du-kiča in inž. Sterna v smislu razsodbe ban-ske uprave na rekurz Knezovih dedičev proti zazidavu Puharjeve ulice v tem smislu, da se vogalne hiše znižajo za eno nadstropje, zato pa zvišajo ostala poslopja za eno nadstropje. Zavrnjeni sta bili dve po nudbi za zamenjavo odnosno odkinp sveta. PokoinLnskii zavod je zaprosil, naj bi se regulacijska črta Dunajske ceste potegnila vzporedno s črto Knezovega poslopja, tako da bi prišel nebotičnik do polne veljave Prošnja je bila odklonjena z motivacijo, da bi se s tem porevrgel že od banske uprave odobreni regulacijski načrt in da nima občina sredstev za odkup sveta Ničesar pa ne bi imela občina proti temu, ako bi se Pokojninski zavod v .tem smislu soorar-umel z inž. Dukičem, ki namerava zazidata svet med Gajevo in Puharjevo ulico. Francu Kunovarju v svetokriškem okraju začasno dovoli naprava vrtnarije na onem delu zemljišča, kii je po regulacijskem načrtu določen za javni park. Smrad iz Ljubljanice Načelnik gradbenega odseka je končno spričo ponovnih pritožb zaradi smradu ra Ljubljanace ugotovil, da Ljubljanice ne regulira mestna občina, ampak skupnost države, mesta, banovine in barjanskega odbora. Vsa dela vodi terenska seikcija, ki je organ države, in ne mestni gradbeni urad. Pred mesecem del je šlo za to, da se reši kredit enega milijona dinarjev iz lanskega državnega proračuna. Država '.e dovolila tudi naknadni kredit 750.000 Din, pogoj pa je bil, da bo delo dovršeno do 31. julija letos To se je posrečilo na ta način, da se je napravila zatvornica; Lzmed občanov ni nihče zbolel, dobil pa se je vendarle kredit 750.000 Din. V tej dobi, ko se dela niso smela prekiniti, se je zatvornica odpirala samo enkrat na teden, sedaj pa, ko so končana, se bo po dvakrat na teden. V drugi etapi se bodo vršila regulacijska dela od kavarne Prešeren do šent-peterske vojašnice, torej ▼ tistem delu Ljubljane, kjer obstojajo že glavni odvodni kanali, zaradi česar ne bo nobene nevar^ a ost i več, da bi povzročala regulacija Ljubljanice še tak smrad kakor doslej. Oferte za ta nadaljnja, dela bodo že jutri odprto. Sprememba pravil Mestne hranilnice Občinskemu svetu je bil predložen načrt novih wa/vil Mestne hranilnice ljubljanske ki ga je izdelal nj**n UDravni odbor, ter ■Vv datni predlogi, ki jih je izdelal personalno-pravni odsek občinskega sveta. O načrtu iu dodatnih predlogih je obširno poročal občinski svetnik dr. Bohinjec, ki je utemeljeval in pojasnjeval nredlasane spremembe. V debati je predlagal obč. sveta'k in predsednik Mestne hranilnice ga. S u šn i k več sprememb, na katere je referent pristal. Obč. svetnik Ur bas je predlagal, naj se določi, da v upravni odbor ne morejo biti voljene osebe, ki so člani uprave drug;h večjdh denarnih zavodov. Obč. svei-nik Pippenbacher je predlagal, naj se črta določba, po kateri upokojeni mestni uslužbenci ne bi smeli bit: člani upravnega odbora Mestne hranilnice. žiupan dr. P u c je v kratkem govoru med drugim podčrtal, kako Mestna hranilnica uživa polno zaupanje javnosti In da je to zaupanje prestalo tudi težko preizkušnjo gospodarske krize. Pojasnil je nato tudi s svoje strani glavne točk' spremenjenih pravil. Poročevalec dr. Bohinjec je pristal na spremi,njevalni predlog obč. svet. Sušnika, odklonil pa predlog dr. Pippen-bacherja. V tem smislu so bila tudi nova pravila sprejeta soglasno razen točke, na katero se je nanašal Pippenbacherjev predlog in ki je sprejela z večino glasov. Za obnovitev III. realne gimnazije Po končanem dnevnem redu je podžumn prof. Jarc vložil in utemeljeval nujni predlog, naj mestno načelstvo posreduje pri kompetentni državrui oblasti, da se obnovi ukinjena tretja realna gimnazija v Ljubljani. Sedanji dve realni gimnaziji imata 60 razredov, kakor so jih imele prej vse tri realne gimnazije. Razredi, posebno niž-)i. p-a so prenapolnjeni, tako da imajo razredi preko 50 in celo preko 60 učencev, kar je za khristen pouk nemogoč položaj. Nadalje 6e godi Ljubljani krivica, ker ima Ljubljana le tri državne gimnazije, dočim ima Zagreb pet moških in dve ženski, Ljubljana pa nima sploh nobene ženske državne gimnazije. Slednjič je podžupan omenil še maferijalno škodo, ki jo bo morala utrpeti država, ko razveljavi najemno pogodbo z«a lokale tretje realne gimnazije in bo morala šolsko poslopje vzpostaviti v prejšnji stan, kar bo stalo državo preko pol milijona dinarjev. Pri glasovanju je bil podžupanov predlog soglasno sprejet. Tajina seia Javni je sledila tajna seja, na kateri je razpravljal občinski svet o poročilih pereo-na'no-pravne ga odseka. Odobren je bil pravilnik o funkcijskih in gradbenih dokla-daih. o nagradah za čezurno delo in o potovalnih pristojbinah, ter so bile tudi sprejete razne spremembe smernic za službeno kvalifikacijo, končno pa rešene nekatere personalne zadeve. »Ljubljana v jeseni« Naši velesejski dmevi se bližajo zaključku. Za jutrišnjo nedelio sta pripravljeni še dve zanimivi prireditvi, namreč tradicionalna tekma slovenskih harmonikarjev in velika razstava plemenskih komi; v potfede-deliek pa je že zadnji veleseimski dan. Kupčiisko poslovanje je v polnem teku. PomemibneiSe prodaje so bile danes zabeležene v električnih aparatih- Zanimanje ie nadalje za kožuhovino, za dragocene preproge, za pletenine in domače usnjarske izdelke, za čipke in radijske aparate. Pozornost vzbuja tudi fino nepremočijivo juht-usnje in prvovrstni kruponi (Dreisatz-kruponi). Vse polno prodaj je zabeleženih v raznih drobnih izdelkih in praktičnih novostih. Nadaljnje pomembnejše kupčije pa so bile skleni ene tudi v pohištvu, v keramiki rn v kotlih za žganjekuho. — Konjska razstava na velesejmu bo jutri v nedeljo 11. septembra. Konje dovede jo ni razstavo ob 8- zjutraj, kjer ostanejo do 0. zveier. Ob 9. prične s svojim delom ocenjevalna komisija, ob 5. popoldne pa bo javno razglašen rezultat ocen. Ocene bodo naslednje: Odlično (zlata kolaina in moder trak"), prav dobro (srebrna kolajna in rdeč trak"), dobro (bronasta kolajna in rumen trak), po-volino (zeleni trak) in zadostno (beli trak). Prijavljenih je točno 100 konj. Med npmi bo mnogo zelo lepih plemenitih in gospodarskih. pa tudi športnih živali^ Ogled razstave priporočamo vsakomur. Za konisko raz«tavo ni nobene posebne vstopnine. Kunci bodo imeli dovolj prilike, da si ogledajo posamezne resnično lepe konje, ki bodo naprodaj. V posameznih skupinah bodo naslednje številke: 10 kobil, 11 tri- in štiriletnih žrebic, 8 dvoletnih žrebic. 11 enoletnih žrebic. 8 žrebet. 21 raznih gospodarskih m jahalnih konj ter 28 banovinskih zrebcev-Na razstavi bo na razpelacro seznam razstavljenih *:vali z vsemi potrebnimi podatki. — Harmonikarii tekmovalci, ki so bili pri prejšnjih tekmah že narra?enii v posebnih skupinah s I., II. in III. darilom, lahk.-. nastopijo tudi na nedeljski velesejmski tekmi v izbirni skupini, v kateri bo določen prvak dravske banovin«. V jabolčni'*??! ie utoBi! Slovenska Bistrica. 9. septembra Pretresljiva smrtna nesreča se je zsro-dila v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici in si izbrala za žrtev komaj dveletnega Jančarjevega Tončka. Pri Janžarie-vih so stiskali jabolka in v shrambi okrc.s: stiskalnice je skakal Tonček. Ko sta roditelja- odšla in pustila otroka samega v shrambi, je najbr?, knkor se d-mneva, splezal na klop pole*? velike kadi za mošt, ki je bila polna jabolčnika. živahni fantek je menda hotel poskusiti sladko oiia-čo. pri tem pa se je preveč naenil čez rrb kadi in izgubil ravnovesje. Padel je ra g-lavo v jabolčnik in utonil. Ko sta se roditelja vrnila, sta našla otroka mrtveg-a v kadi. Zagrebška vremenska nanoved za dane«: Toplo vreme bo 5p trajalo- možno pa ie. da pride ponekod do lokalnih neviht. — Dunajska vremenska napoved za soboto: V južnih Alpah nrefežno iasno in zelo too-lo. SDlošni vremen-V; izgled* • Pretežno suho vreme se bo držalo še dali časa krafi in I|udje Ob 40 letnici slovenjebistriške CMD Slov. Bistrica, 9. septembra. Z glavno letno skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo 11. t. m. v Slov. Bistri ci, bo praznovala domača podružnica pomemben jubilej svojega 401etnega delo- Dr. Urban Lemež ranja. Ustanovljena 13. septembra 1892. od še živečega narodnega delavca dr. Urbana Lemcža je podružnica v tesni zvezi z borbami. ki so jih morali naši ljudje vršiti za narodne pravice v vsem slovenjebistriškem okraju. Takrat še mladi odvetnik dr. Le-me« se je že ob svojem prihodu k nam z ■nezlomljivim idealizmom lotil dela in je skupno z dr. Josipom Vošnjakom, ki je živel v tej dobi na Visolah pri SI. Bistrici, kot prvo narodno organizacijo v nemški trdnjavi osnoval podružnico naše šolske družbe. Ustanovni občni zbor se je vršil c»b lepi udeležbi v tedaj edini slovenski go- stilini Petra Novaka. Kot govornika sta nastopila dr. Vošnjak in takratni lastnik celjske tiskarne, poznejši ■predsednik Zbornic* za TOI Drago ti n Hribar. V prepričanju, da je politično delo neplodno brez širjenja prosvete med ljudstvom, se je načelnik mlade podružnice vneto oprijel prosvetnega dela in v okrilju podružnice CMD j a že naslednja leta osnoval pevski in tam* buraški odsek. Ozka vez med gospodarsko odvisnostjo in narodno nezavednostjo je dovedla že leta 1894. dr. Vošnjaka in dr. Lemeža do tega, da sta ustanovila slovcnjebistriško Posojilnico, ki je že dve leti kasneje kupila od Petra Novaka hišo. Tu je nastalo torišče vsega narodnega gibanja zlasti še, ko se je istega leta ustanovila Narodna čitalnica z lastnim odrom ter z dr. Vošnla-kovo knjižnico. Leta 1908. se je poslopje na pobudo dr. Vošnjaka povečalo v dvoje nadstropij in preuredilo tako. da je postalo za ves okraj zbirališče narodno zavednih Slovencev. Ustanovitev Sokola v letu 1912. ie bila podružnici CMD ob njeni 20-letnici radosten dok ti z njenega plodonosnega deta in tvorne sile. Tako jp iz skromnih početkov naša podružnica prehodila trnjevo pot neustrašno in zmagovito. Iz nje so nastala vsa društva in korporacije. ki še danes po 40-letih delujejo za ljudski blagor in utrjujejo narodno zavest. Zato bo jubilej, ki ga bomo praznovali 11. t. m. v zvezi z veliko skup-šično naše šolske družbe, ne le dogodek za ozki krog naših meščanov, temveč praznik vsega okraja od vrha zelenega Pohorja pa tja do zadnjih kotičkov pestre Dravinjske doline. Ustanovitelju in prvemu načelniku naše podružnice g. dr. Urbanu Lemežu, ki je dosegel že 74 let, pa želimo ob tej priliki, da bi še dolgo čil in zdrav užival sadove žilavega in vztrajnega dela med svojimi Bistri čani! Vsak dom svojo knjižnico!" Na velesejms-ki razstavi slovenske knjige vzbujajo posebno pozornost prostori Tiskovne zadruge. Kakor nam kaže slika, so opremljeni prav okusno in že s svojo deko-ra t i mi os t jo vabijo občinstvo, da naj se ustavi pred temi slikovitimi policami. V sredini je razstavila svoje knjige Tiskovna zadruga, na levi strani so izložene knjige »Jutra«, na desni pa izdanja Vodnikove družbe. »Jutro« je razstavilo svoje popularne romane in priljubljene mladinske knjige »Vodnikova družba« pa knjige, ki so i/šle v prejšnjih letih in se dobivajo po zelo nizkih cenah. Najodličnejše je zastos pana »Tiskovna zadruga«. Njene knjige rnllikuje poleg elegantne opreme velika li-erarna vrednost, Tu dobiš po izjemnih ce- @f? p letnici učiteljske mature „-.. i i * f t S Ugledni možje, pionirji prosvetnega napredka, ki so pred 40 leti položili maturo na ] jubl ianskem učiteljišču, so to obletnico proslavili 7. t. m. v hotelu »Metropol« v Novem mestu. Sedeč od leve proti desni so: g. Mirko Pretnar, šolski nadzornik v pokoju v Ptuju, g. Engelbert Gangl solski nadzornik v pokoju in prvi podstarosta SKJ, g. Škulj Franc, šolski nadzornik v pokoju v Ljubljani. Stoje od leve: g. Vozel Janko, šolski upravitelj v pokoju v Trebnjem g. Iglič Kornelij, šolski upravitelj v pokoju v Dolskem, g. Matko Martin, šolski upravitelj v pokoju v Novem mestu, g. Iran Benedičič, šolski upravitelj v pokoju v Višnji gori i uboj na šentpeterski cesti 5 let robije Razprava proti Francetu Hočevarju, ki je zaklal Ivana Žumra Ljubljana. 9. septembra. V dvorano št. 79 deželnega sodišča je bil danes cb 9.30 velik naval občinstva, večinoma stanovalcev iz šentpeterskega predmestja. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj ter sta bila sosodnika dr Leon Štrukelj in g. Branko Goslar, se je namreč pričela razprava proti 29!etnemu samskemu delavcu Francetu Hočevarju, doma iz Primče vasi pri Zagradcu na Dolenjskem. Obtožen je uboja oženjenega delavca Ivana Žumra. Uboj se ie svoboto 6. avgusta okoli 23. izvršil v Mencingerjevi gostilni na Sv. Petra cesti. O tragičnem dogodku je »Jutro« takrat obširnejše poročalo. Razprava sama je podala nekatere prav značilne momente, ki osvetljujejo, kam privedeta človeka alkohol in strast, da nastane i z malenkostnih stva* ri pokol. Obtožnica navaja, da je Franca Hočevar dvakrat zabodel Žumra v levo stran prsi in je en sunek zadel naravnost v srce, da je Žumer kmalu izkrvavel in umrl. — Kako se zagovarjate?' Ali ste to storili? Kako je prišlo do tega? — Gospod sodnik! Tisto soboto popoldne do pozne noči sem hodil od gostilne do gostilne in naposled prišel na Šenfcpetersko cesto. Hotel šem že iti domov, pa mi je moja znanka rekla: »Pojmo še tja, tam ja zbrana mladost!« Pomagal sem peti, a so .mi prepovedali. Bil sem užaljen. Mislil sem, da je ženska poleg moškega, ki je bil brez suknjiča, kaka natakarica. Samo šalil sem se ž njo. Žena je to možu povedala na uho ln udaril me je po nosu. da se mi je kri po-cedila. Razburjen, jezen in malo pijan sem vstal in pograbil za stol. Sam pa ne vem, kako je prišel v moje roke nož. Začel sem se braniti. Ne vem, kdaj sem ga udaril Začudil sem se na policiji, ko so mi povedali, da je mrtev. Stražnik Danijel Kos je določno izpo-vedal, kako je naletel na obtoženca pri vratih, ko je hotel pobegniti. S pomočjo dveh civilistov ga je obvladal. Mimo je Hočevar med potjo pravil, kako je prišlo do uboja: bil je jezen in vinjen, a ne toliko. da ne bi vedel, kaj dela. Trgovski zastopnik Hugo Marinko, v i č je od bližnje mize, kjer je čital časopis, mirno opazoval razvoj tepeža. Pri obtožencu je najprej videl v rokah stol. Potem je prišel neki mladenič in začel miriti. Žumer se je stisnil v kot. Hočevar pa ja nato z nožem planil za njim in ga dvakrat sunil. France B o n c e 1 j je bil v predsobi tei je opazoval družbo skozi stekleno ograjo, ki deli oba prostora. Ko je šel Žumer ven, je Hočevar govoril njegovi ženi: »Srček! Golobček!« Pozneje je žena to možu po-vedela, ki je vstal in udaril Hočevarja 3 plosko roko po ustih. Ta je skočil in zagrabil stol. Drugi so zbežali. Boncelj sam je zagrabil Hočevarja, mu vzel stol in ga podrl na tla. Nato pa je Hočevar vzel nož in navalil na Žumra, ki je bil v kotu. Dvakrat ga je sunil z, nožem. Boncelj mu je hotel izbiti nož. pa je tudi njega malo ob-rezal po roki. Žumer je nato napravil še nekaj korakov in se zgrudil. Žumrova žena Marija je kratko opisala zadnje momente moževe smrti. Bila je zelo razburjena. Sama je tudi prijela za stol. Rekla je Hočevarju: »Zakaj ste to storili?« Odvrnil ji je: »Vam vsa čast gospa! On je crknjen, jaz bom pa svoje prestal.« Zdravniški izvid navaja, da je bil sunek v srce zadan z vso silo z dolgim nožem. Smrt je nastopila v eni ali dveh minutah. Vsaka uspešna zdravniška pomoč je bila izključena. Po govorih državnega tožilca dr. Ogoreutza in ex-cffo branilca dr. Ur-banca je mali senat obsodil Franceta Hočevarja na 5 let robije. Senat je zlasti upošteval obremenilni okoliščini: nož in veliko surovost. Po sodbi je Hočevar pripomnil: »Se hočem pritožiti, ker je kazen previsoka in ker nisem kriv.« Državni tožilec: »Ali hočete še zlato medajlo in zlato uro?« Naposled je obtoženec prijavil samo pri-ziv zaradi previsoke kazni. Razprava je bila končana ob 10.45. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Nadučitelj Srečko Majcen f Maribor, 9. septembra. Pred dvema letoma baš v teh dneh so vsi naši stari učitelji z mnogimi mlajšimi tovariši radostno čestitala dragemu tovarišu, upokojenemu nadučitelju Srečku Maj-cenu za 70. rojstni dan, ki ga je dočakal zdrav in duševno tako svež. kakor je bil skozi dolgo dobo svojega učiteljevanja in v davnih dijaških letih, na katere so se častilci ob tej priliki posebno radi spominjali Več letnikov mariborskega učiteljišča od 1. 1875. naprej je namreč imelo baš po zaslugi Srečka Majcena svojo idealno dobo, ki je vsem za vedno ostala v spominu. Srečko Majcen je bil, kar se tiče narodne Lepa prireditev napredne kmetske mladine Celje, 9. septembra. Letošnje prireditve društva kmetskih fantov in deklet so bile včeraj zaključene s praznikom kmetske mladine v Celju. Tako] po poldnevu je Celje oživelo. Na okusno okrašenih vozovih so pričeli prihajati številni fantje in dekleta iz raznih kraiev celjskega sreza. konjeniki, kosci, grabljice in kolesarji. Zbirališče je bi'o polesr gostilne pri »Zelenem travniku«. Ob 15. je krenil veličasten sprevod mimo pošte in kolodvora po Aleksandrovi in Prešernovi ulici. Ljubljanski cesfei in Gregorčičevi ulici na tekmo-vališče na travniku crospe Majdičeve ob Tavčarjevi ulici. Sprevod sta otvorila dva kmečka konjenika z državno zastavo Sledilo ie 11 konjenikov, celjska železničarska godba, zvezni prapor kmetskih fantov in deklet kosci in grabljice, osem do deset kolesarjev, voz s kmetsko godbo ter 14 voz iz Celja, Št- Jurja ob Taboru, Orle vasi, kmetijske šole pri Št. Jurju ob južni železnici, Dramelj, Št. Jurja ob južni železnici, voz članic celjskega pripravljalnega odbora, ki je predstavljal trgatev, ter vozovi iz Št. Lovrenca, Škofje vasi. Trnovelj, Zgornje Iludi-nje in Frankolovecra. Ob 16. se je na tekmovališču pričela tekma koscev, ki ji je prisostvovalo veliko število občinstva iz Celia in okolice. Tekmovanja se je udeležilo 20 koscev. Prvo nagrado, srebrno žepno uro, darilo bana dr. Marušiča, je prejel Fran Golihleb iz Zgornje Hudinie. drugo nagrado 150 Din in diplomo Stanko Jakopin iz Dramelj, tretjo nagrado 100 Din in diplomo pa Josip Ličar od Sv. Lovrenca pri Št. Pavlu v Savinjski dolini. Po tekmi koscev se je vršilo manifesta-cijsko zborovanje, na katerem so govorili in vpodbujali zavedno kmečko mladino g. Hain-šek v imenu celjskega pododbora, na čegar predlog je bila banu dr. Marušiču poslana pozdravna brzojavka, nadalje predsedniku Zveze društev kmečkih fantov in deklet Ivan Kronovšek. dr. Janže Novak, župan dr. Goričan, poslanec Prekoršek in v imenu ljubljanskega pododbora Alojzij Kramer. Sledila je lekma kmečkih kolesarjev na 10 km dol- so nad pol stoletja po vsem svetu :nane kof neškodljivo in učinkovito sredstvo profi odebelenju. Delujejo brez bolečin in so lahko zauiitr.e. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. s. p. in n. i. S. št. 623 od Ž*, lit. 1952. gi progi Celje—Žalec. Izmed domačinov ia zmagal Fran Dubrovnik iz Št. Jurja ob Taboru v času 37.50, izmed članov ljubljanskega pododbora pa Josip Stražišar iz Notranjih Goric v času '28-40. Na okusno urejenem veseličnem prostoru se je razvila zelo prisrčna kmečka veselica, ki je trajala pozno v noč. Občinstvo iz Celja in okolice je z mnogoštevilno udeležbo pokazalo, da pravilno ceni važno delo napredne kmečka mladine. Gitta Hlpar v svoji prvi filmski opereti Če srce izpregooori Danes premiera! kraljica glasu in božanskih arij, najslavnejša sodobna pevka »berlinski slavčeks Partnerja: Gustav Frohiieh Tibor v. Halmay Film, ki bo očaral vse poslušalce in izzval vihar navdušenja. u >s Nov Ufin zvočni tednik! Pogrebne svečanosti v Zlinu povodom smrti veleindustrijalca T. Bat'e. nah spise Tavčarja, Jurčiča in Podliimbar-skega, dalje prevode Sienkie\vkzevih velikih romanov in i.zbar raznih knjig trajne literarne vrednosti. Posebno vabljiva so nekatera najnovejša izdanja, med njimi roman Juša Kozaka »Šentpeter«, pesmi Srečka Kosovela, prevodi Tagoreja, Voltairea, Flauberta, Baroje, Stevensona, Duhamela in drugih pisateljev svetovnega slovesa. Lična je tudi nova zbirka domačih pisateljev »Slovenske poti«. Razstava Tiskovne zadruge priča o požrtvovalnem itn uspešnem delu za dobro in lepo slovensko knjigo. Naj bi se uresničilo geslo »Vsak dom svojo knjižnico«, ki je zapisano na vidnem mestu tega razstavišča. prosvet«, priznan in čislan voditelj, vzornik svojih tovarišev ki srednješolskega ddja-štva sploh. S pokojnim dr. Ivanom Dečkom sta. ustanovila tednik »Slovenski dijak« in društvo »Slovenski zborček« in so se okrog tega las ta in društva zbirali vsi slovenski tovariši ter se vneto pripravljali za delo med narodom. Iniciativni voditelj Srečko Majcen je matur iral 1879, ostal pa je tudi pozneje vodja tovarišev in učiteljskega naraščaja. Ko je stopil v zasluženi pokoj, je v Mariboru vedr.il učiteljske veterane in je 'bil duša krožka upokojenih učiteljev. Po kratki bolezni pa je v sredo ponoči ugrabila smrt tudi tega zaslužnega šolnika, njegovo delovanje pa klubuje vsak,i minljivosti in v srcih vseh, ki so ga 6poznali v življenju, si je s svojim blagim značajem postavil neb roj spomenikov. Prva učiteljska služba pokojnega Srečka Majcena je bila v Ormožu, kjer so ga tovariši že 1. 1881. izvolili za predsednika okrajnega učiteljskega društva. Potem je kratko časa služboval v Brezuli in v Rad-vanju pri Mariboru, v Lehnu na Pohorju pa dolgih 26 let do svoje upokojitve. V tem majhnem idiličnem kraju je bil najboljši vzgojitelj mladine, obenem pa tudi najpožrtvovalnejši delavec za javnost. Za občino je opravljal tajniške posle, dolga leta je bil občinski odbornik, par let tudi vodja občinske uprave in prebivalstvo se je v mnogih svojih skrbeh zatekalo k njemu. Ko je nastopil službo, so bile šolske in splošne razmere v Lehnu zelo primitivne. Za delo na pravi led:nš se je zavzel s tolikim ognjem, da ni niti mislil na kako boljše službeno mesto, ki bi ga po svoji odlični kvalifikaoi'ji prav lahko dosegel. Po upokojitvi se je preselil v Maribor in so se ga tam mnogi upokojeni tovariši oklenili z enakim zaupanjem in ljubeznijo, kakor nekdaj v mladih letih. Za blagim pokojnikom žalujejo p°leg soproge, štirih hčera in sina, znanega mariborskega kirurga dir. Josip« Majicena, mnogi stanovski tovariši in prijatelji. Šele pred dvema tednoma je legel v grob Majcenov sošolec šoštanjsfci ravnatelj Trobej, danes popoldne pa je fcudi njega zakrila gomila. član Vodnikove druibe! Postani in ostani Dva nebogljena neznančka Ljubljana, 9. septembra Na hedniku, pred durmi nekih uradov, je dopoldne zajokalo. Jok so čuli uradniki pred vrati in ljudje, ki so prihajali tja gor po opravkih. Naenkrat .je nastala po sobah zmešnjava. Vse je hitelo na hodnike, kjer so opazili med odraslimi dvojo otrok: dvoje malih blondink, prvo staro okrog 3, drugo pa morda šele okrog leto dni, ki je kobacalo po hladnem kamenitem tlaku. Prihajali so skupaj šefi oddelkov, vse se je spraševalo, kaj se tu dogaja. Zgražanje. Nekdo je na glas vprašal: »Nu, kje pa je mati?« — Matere ni bilo ... pač pa so prisotni opazili v rokah starejše deklice listek, na katerem je bilo napisano: »Prihajala sem prosit podpore, vsepovsod sem moledovala, pa nisem našla odziva. Zato vam puščam tukaj otroka, kakršna sta...« Zdaj šele so se zavedli ljudje, sami zreli možje, da gre spet za skrajno žalostno zadevo, dogodek, ki ga tu pa tam porajajo današnji dnevi. Sprva sami niso znali, kam z malima, nedolžnima otrečičema. Jeli so spraševati starejšo deklico, ki se je solzilo venomer in odgovarjalo na vprašanja samo z besedico: »Mičika, Mičika.« Seveda so se pozanimali tudi za mlajšo, ki sama ni mogla odgovarjati, pa ji je zopet pomagala Micika in zaječi jala: »Ani«, kar se je čulo tudi kakor Fani. Kaj so hoteli ukreniti z nedolžnima angelčkoma? Sledila so posvetovanja, naposled pa ro vendarle ukrenili in ju oddali v Dečji dom v Streliški ulici. Tam so ju sprejeli kaker že stotine drugih otrok, ki jih doma niso mogli hraniti in ki so pokukali v svet, da jih je že takoj ob rojstvu zajela mizerija. Oba otroka se nahajata tamkaj pod nadzorstvom sester in vzgojiteljic. Dan za dnem ju sprašujejo to in ono, pa Mičika ne zna odgovarjati. Le kadar privozi mimo poslopja škropilni avto, pristopica Micika do ograje in zavpije: »Ata, ata!« Mlajša gleda enako proti cesti, a maha samo z ročico. Oba otroka sta bila, ko so ju našli, dobesedno izstradana, mlajša deklica še vse bolj nego starejša. Pristojno oblastvo je seveda nemudoma ukrenilo vse potrebno, da izsledi starše otrok, vendar doslej še ni imelo uspeha. Poizvedovanja se vršijo na vse strani. Danes ob 4., i£8 in 3 i 10 zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 zadnjem vagonu tovornega vlaka je bil za-virač Jurij Gcstenčar iz Maribora, ki je po srečnem naključju ušel smrti, ker mu je železničar Simončič v zadnjem hipu dal svarilno znamenje, po katerem je takoj skočil z vagona in si tako rešil življenje. Na zadnjem vagonu tovornega vlaka so se odtrgala kolesa z osmi vred, zadnji vagen pa se je zaril v predzadnjega. Proga je bila cčiščena že danes dopoldne, jutri pa bo posebna komisija železniške direkcije preiskala nastanek nesreče, ki se je dogodila v gosti megli, kakršne že dolgo ni bilo v tem kraju. Huda prometna nesreča Litija, 9. septembra Davi ob 5.28 se je pripetila pred litijsko -postajo huda prometna nesreča, ki pa k sreči poleg velike materialne škode ni zahtevala človeških žrtev. Takoj po 5. je s postaje Save krenil tovorni vlak št. 1146 proti Litiji. To je bil brzi tovorni vlak iz Madžarske, namenjen v Italijo. Imel je 40 vagonov, od katerih so bili nekateri na-tovorjeni s konzervami paradižnikov in razno -"^vrtnino. V ta brzi toverni vlak je trčila garnitura strojnega vlaka .obstoječega iz dveh lokomotiv in službenega voza. Karambol je bil tako silen, da so se trije zadnji vagoni tovornega vlaka prevrnili, iztiril pa se je tudi službeni voz strojnega vlaka. Od brzega tovornega vlaka so razbiti trije zadnji vagoni, 11 pa jih je lažje poškodovanih. Pa tudi pri sprednjih vagonih so zaradi silnega sunka popustili vijaki in železne pregrade so se upognile. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Na Slavnostna številka »Lovca« Slovensko lovsko društvo je izdalo za 25-letnico odlično opremljeno številko svojega glasila »Lovec«. Marljivi urednik »Lovca«, znani lovski pisatelj Vladimir Kapus je poskrbel, da je 80 strani obsegajoči zvezek. ki se dobiva tudi kot posebna knjiga, vsebinsko prav tako na lepi višini, kakor je po opremi. Številko otvarja slika: »Njih Veličanstvi kralj in kraljica po lovu v Krni,« nakar se vrsti urednikov uvodnik »Naša domovina«, topel, poetičen slavospev lepoti slovenske dežele, ki ima v sodobnem lovcu častilca in varuha, ne pa brezobzirnega uničevalca domače favne. Predsednik SLD dr. Ivan Lovrenčič je prispeval daljši članek »Iz analov«, ki je oris začetkov in četrtstoletnega razvoja organizacije naših lovcev. O postanku samem pa podaja svoie reminiscence soustanovitelj SLD Karel Maver. O delovanju mariborske podružnice poroča Bogdan Pogačnik, poročili gorenjske in ljutomerske podružnice pa izpopolnjujeta sliko današnjega stanja SLD. Za širše občinstvo, t. j. za nelovske k Trge je najzanimivejši članek Vladimirja Ka-pusa »Divjad in lovstvo na naših tleh«, prispevek, ki daje tej priložnostni publikaciji trajno vrednost. Pisec je skrbno zbral vso podatke tz zgodovine naših tal ter opisal divjad in lovstvo od dobe jamskega medveda do novejšega časa. Članek Vladimirja Kapusa nam odpira prav interesantno po-glavje naše kulturne zgodovine in ne bo ga čitatelja. ki ne bi bil z resničnim zanimanjem čital tega prijetno napisanega pregleda, ki je — kakor vsi prejšnji članki —-primerno ilustriran. Slikovito črtico iz lovskega življenja mostiščarjev z naslovom »Iz sive pradobe« je prispeval profesor F. Bračun, prevod povesti »».Slovanov pivski rog« iz knjige pisatelja Egona v. Kapherjapa nam pokaže, kako nemški lovski pisatelj opisuje slovanskega kneza ln skupen lov starih Slovanov in Nemcev. Ing. Janko Urbas je zastopan s člankom »Gamsi na Pohorju«. M. Hafner se spominja v svoj-m »Prispevku k zgodovini domačega lovstva« dveh lovcev: .Tanka Kersnika in Nika Lenčka. Številko zaključujejo članki: Državna nižja gozdarska šola v Mariboru (inž. L. ZiernfeldV »Delo in napredek strelskih družin«. »Lovska zadruga« (Ivan Zupani in »Ornitološki observatorij« (dr. I. PonebšekV Vmes med tem gradivom sta kakor dve daleč vidni planinski cvetlici na beli gorski skali ljubki pesmioi V. Kapusa. izražajoči pesnikovo globoko zanimanje za prirodo in nje življenje. Skratka: slavnostna Številka »Lovca« je publikacija, ki je dostojno počastila jubilej SLD. r Nabavite si pirotskih preprog po neverjetno znižanih cenah na velesejmu! Braca GODEČKI iz Pirota oddajata danes prekrasne in pristne preproge v paviljona F, koja 134, po silno znižanih cenah. Državnim uradnikom olajšana plačila. Odprodaja se vrši danes, jutri in v ponedeljek. 11469 Domače vesti Pozrv vsem organizacijam JRKD v Ljubljani K sprejemu gg. ministrov, senatorjev in poslancev, ki pridejo v Ljubljano v nedeljo ob 8. z beograjskim brzim vlakom, se naj zberejo vsi ouični izdelki te tovarne so razstavljeni v vele-sejemskem paviljonu »F« ter vzbujajo splošno pozornost. Če ste potrti, onemogli in nervozni, če trpite na glavobolu, omotičnih napadih in slično, potem je skrajni čas, da pripomorete do redkih funkcij svojim notranjim organom (želodcu, jetram, ledvicam) s tem, da zauživate nekaj tednov vsak dan pol kozarca Saxlehnerjeve naravne grenčice HUNYADI JANOS. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. ♦ Očala proti peni. Tvrdka »črna glava« sporoča: Nova očala proti peni obdajajo vsak zavojček »črne glave« s »Haarglanz« Samponom. Očala varujejo pri umivanju glave in las pred vodo in peno in bo to olajšavo in ugodnost znala ceniti vsaka dama, za otroke pa je umivanje las s takimi očali veliko veselje. ♦ Primerjajte »Diana« pasto za zobe katerokoli drugo, pa boste stalno samo njo uporabljali. Cena: normalna tuba 5 Din, dvojna tuba 8 Din. ♦ Lysoform _ prijatelj žen£. ♦ Jugo-Lutz peči, Ljubljana, šiška. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejsma mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Of*f Iz Ljubljane u— Iz Maribora v Ljubljano prestavljeni policijski svetnik g. Alojzij Geržinič je nastopil 6. t. m. službo pri upravi policije. Upravnik mu je dodelil vodstvo IV. odseka, ki ga je doslej vodil zdaj upokojeni policijski svetnik g. Del Linz. u— Sokol Ljubljana-šiška obvešča, da se vrše danes skušnje vseh oddelkov k javnemu nastopu za jutrišnjo nedeljo. Priče-tek ob 18. Po skušnjah bo bakladni sprevod po šiški, h kateremu so vabljena v^a bratska društva. Zbor ob 20. na letnem te-lovadišču v krojih, šišenski hišni posestniki razobesite zastave. Sprevod se bo vršil Po progi kakor pretekli ponedeljek. u_ Pevcem Hubadove župe JPS v Ljubljani. V nedeljo dopoldne od pol enajstih zbirališče vseh zborov na telovadi&ču šišenskega Sokola v Dermotovi ulici, malo pred Kmetovo gostilno. Pri otvoritvi Sokolskega doma zapojemo s sodelovanjem godlbe Sokola I. E. Adamičevo »Molitev«. Zadnjega skupnega našega nastopa se udeležite v čim impozantnejšem številu. — Uprava Hubadove župe JPS. Danes poje Gitta Alpar v svojem prvem zvočnem filmu! u_ Ljubljanske moške zbore vljudno vabimo, da se udeleže slavnostnega odkritja Sokolskega doma v Šiški jutri ob 11., kjer zapojemo E. Adamičevo »Molitev« e sokol-skimi fanfarami. — Hubadova župa. u_ Društvo »So£a« se udeleži jutri z zastavo otvoritve Sokolskega doma v Spod. šiški. Vabimo člane, da se otvoritve udeležijo in zberejo Ob 9.30 pred Narodnim domom. u_ Gitta Alpar poje v LJubljani. Ljubljančani so na glasu zelo m.uzikaličnih ljudi. Veliki pevci jih edini morejo spraviti iz vsakdanjega ravnotežja v viharno navdušenje. Zato bo tudi današnji filmsfki de-but Gitte Alpar v Elitnem kinu Matici senzacija za naše mesto. Gitta Alpar je pevka po božji volji. Njen kristalno čisti glas očara slehrnega poslušalca, zastonj ji ne pravijo »berlinski slavček«. Alpar je popularna na Dunaju, v Budimpešti in v Berlinu kakor nobena druga pevska veličina. Kadar poje ona, je aplavza in navdušenja kakor edino še takrat, kadar poje Richard Tauber. In to pevko, kraljico glasu in lepih arij bomo danes slišali v njenem prvem zvočnem filmu »če srce iizpre-govori«. Z njo nastopata v filmu Gustav Frohlioh, njen mož, in Tibor Halmay, ki ga poznamo kot i zbornega komika. Film, ki je bil vsepovsod velika senzacija, bo nedvomno užgal tudi pri nas. Krasne popevke bodo navdušile zadnjega dvomljivca Ker vlada za premiero tega filma veliko zanimanje (telefon v blagajni Elitnega kina Matice je pel včeraj ves dan), svetujemo občinstvu, da si vstopnice nabavi že v predprodaji. _ V Elitnem kinu Matici bodo predvajali danes med drugimi zanimivostmi predsporeda tudi zvočni film. ki nam predstavlja velike svečanosti v Zlinu ob pogrebu velelndustrijca Tomaža Bat'e. V fitou vedimo ogromne množice ljudstva, ki se poslavljajo od velikega pijonirja-pri-jatelja, sirene vseh tovarn tulijo zadnji pozdrav in vse mesto je v najgloblji žalosti. Po preteku dolgih let stric v Ljubljani bil je spet, zdaj navdušen pravi nam: »Jutri v »Daj-Dam« vse pel jam!« Neokusno barvani zobni obložek Izgine, zobje postanejo bleščeče beli po večkratnem čiščenju s priljubljeno Cloro-dont zobno pasto. Poskus vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. 11436 u_ Akademska podružnica CMD. Danes ob pol 10. bo jako važna seja Jutri se bo vršila glavna skupščina Družbe sv. Cirila ln Metoda v Slovenski Bistrici. Seje naj se udeleži poleg vseh odbornikov tudi zastopnik slov. akademskega okteta. Udeležba obvezna! — Odbor. u— Pripravljalni odbor za krajevno organizacijo JRKD, VIII. volišče (Kolezija)« poziva članstvo in somišljenike, da se nedeljskega velikega shoda JRKD v veliki dvorani hotela »Uniona« ob 10. v čim večjem številu udeleže. u— Za jetniške paznike-zvaničnike so postavljeni: Fran Kveder v Ljubljani, Alojzij Florijančič, Avgust Lešnik, -Ivan Matoh in Rupert Bučar v Mariboru, Fran Potočnik v Celju in Boris Hribar v Novem mestu. u_ Skupina čeških narodnih noš iz Plz- nja, ki je te dni zapustila naše kraje, je bila v nedelio 4. t. m. pri sprevodu narodnih noš večkrat fotografirana. Gospodje fotoamaterji bi ljubeznivim gostom iz čo-škoslovaške renublike zelo ustregli, če b:i jim odstopili kakšen posnetek njihove skupine, odnosno posameznikov. Fotografije naj blagovolijo izročiti na češkoslovaškem konzulatu (Erjavčeva cesta). u_ Izleti Zveze za tujski promet v odprtih avtobusih. Jutrišnjo nedeljo bodo naslednji izleti: v Logarsko dolino s prehrano 125 Din, odhod ob 5. z dvorišča Figov-ca; nato: Jezersko 69 Din, odhod ob 7. Dalje na Vršič 120 Din, odhod tudi ob 7. od Figovca. Torek: Ljubelj 69 Din. četrtek: Logarska dolina, pogoji kakor 11. t. m. Sobota, 16. septembra: izlet v Bakar 120 Din, Vjogarska dolina odhod popoldne ob 16. in povratek drugi dan zvečer, cena 120 Din. V nedeljo 17. septembra enak spored kakor v nedeljo dne 11. t. m. Opozarjamo na izlete na Jezersko in Ljubelj, ki se vrše za časa trajanja velesejma vsako popoldne ob 13.15 izpred velesejma. Cena vožnje tja in nazaj 69 Din. Prijave in vozovnice se dobe pri »Putniku«, ali pa pri odhodu avtobusa pri šoferju. u— Predavanja za gospodinje. O sušenju sadja in zelenjave za domačo porabo pr. dava inž. Lu.kman Fr. na velesejemski razstavi »Domače ognjišče« danes ob pol 18., nato predava ravnatelj gosp. Martin Hu-mek o snovi »Naš vsakdanji kruh«. Jutri ob 16. bo kuhanje z elektriko, ob pol 18. »Vkletenje zelenjave«, predava ravnatelj g. J. štrekelj; ob 18. predava inž. Fr. Pavlica o mlečnih izdelkih. Predavanja so brezplačna, plačati treba samo 2 Jln vstopnine za razstavo »Domače ognjišče«. u_ Sokol Ljubljana II. poziva članstvo, di se v čim večjem številu udeleži drevi ob 20. družabnega večera v hotelu Belle-vue. Ob tej nriliki se poslovimo od br. Sar-torija, ki odhaja v Ameriko, in od podsta-roste br. Franca štruklja, ki odhaja na no- vo službeno mesto v Niš. Obenem proslavimo lOletnico -tehničnega delovanja br. Vinica Kocjana v našem Sokolu. Uprava pričakuje, da bo vse članstvo storilo svojo dolžnost u_ Zaključna prireditev državnega strelskega tekmovanja v Ljubljani bo drevi ob 20. v veliki dvorani Kazine, kjer bo komerz z razdelitvijo nagrad. Pri komerzu bo sodelovala vojaška godba. Vstop prost. Obleka poljubna. u— CM družba je prejela iz nabiralnika gostilne pri Brgantu, Trnovo, 167.95 Din in pri Jošku Jelačinu, Dolenjska cesta 74.SO Din. Lepa hvala! u_ še nekaj šolske statistike. Na vseh ljubljanskih gimnazijah je po podatkih prosvetnega oddelka banske uprave 2523 dijakov in 1722 dijakinj, skupaj 4245. Upoštevati je namreč tudi zasebno gimnazijo pri uršulinkah, v katero se je vpisalo 221 učenk, v I. razred 95, II. 56, ITI. 43 in IV. 27. Ljubljanske meščanske šole izkazujejo 585 učencev in 927 učenk. Tudi v 2 zasebni meščanski šoli pri uršulinkah in v Licbtenturnovem zavodu je bilo precej navala, zavod je moral otvoriti vzporednice. Pri uršulinkah se je v meščansko šolo vpisalo 175 učenk, v I. razred 59, v Lich-tentumovo meščansko šolo pa 308, v 'I. razred 106. u_ Lepa jesen še zadržuje lastovke. Solnčni septemberski dnevi so v naših krajih še zadržali lastovke, ki se navadno selijo za Mali šmaren. Po ljubljanski okolici, zlasti okoli črne vasi, Brezovice, Vnanjih in Notranjih goric se zbirajo lastovice v ogromnih gručah. Mladice se trenirajo za prekomorski polet. V nekaj dneh pa bodo gotovo zapustile naše kraje. Ker se pozno selijo, pravijo ljudje, ne bo hude zime. u_ Dva poklicna vlomilca sta včeraj stala (včeraj pred malim senatom. Obsojena sta bila mlada krojaška (pomočnika Viljem Kodelja na 14 mesecev ter Julij Golob na 9 mesecev strogega zapora, oba v izgubo častnih pravic za 3 leta. »Jutro« je v začetku julija obširneje poročalo o njunih tatinskih podvigih v Kranju. Viljem Kodelja se je splazil 10. julija v stanovanje profesorja dr. Simona Dolarja. Neopažen je odnesel razno zlatnino in druge stvari v skupni vrednosti okoli 2000 Din. Golob pa mu je pomagal ln stal na preži. Kodelja sam je 7. julija v Ljubljani ukradel kompletno obleko Milanu Ferenčaku. Stražnik ga je sicer prijel, a mu je utekel. Oba sta kazen sprejela. u_ Nesreče. Na novi stavbi v Bogišiče- vi ulici se je včeraj okrog 14. udo ponesrečil 19i'etni delavec Ferdinand čuden, doma iz Notranjihi goric. »Imel je opravek na visokem zidarskem odru, na katerem je izgubil ravnotežje in strmoglavil na tla Dobil je poleg lažjih zunanjih zelo hude notranje poškodbe. Dopoldne se je pripetila enaka nesreča na Glincah. kjer je padel _ odra neke nove.stavbe 271etni tesar Alojzij Ah lin. Pod su le so ga tudi deske in tramovi ter je poškodovan hrbtni koš. Ahlin je bruhal kri In ima poškodbe tudi na glavi. Včeraj zjutraj se je pripetila nezgoda na progi v šiški. Okrog 4. se je vračal domov kurjač državne železnice Ivan Po-gačar, ki pa je na železniškem tiru tako nesrečno padel, da si je prebil glavo, utrga- 10 se mu je tudi več žilic v vratu. Iz Medvod so prepeljali v splošno bolnico mesarskega pomočnika Franceta Meglana, kj je padel s kolesa In se hudo ranil na glavi. u_ Obnemogel na cesti. Na VidovdanskI cesti je v noči na včeraj tam službujoči stražnik zaslišal neko stokanje. Po nek al korakih je našel v temi na tleh nezninega človeka, ki Je bil videti popolnoma oslabljen. Po celem telesu je imel praske, na glavi pa tudi več ran. Stražnik je o zadevi Obvestil reševalno postajo, ki Je onemoglega neznanca odpravila v bolnico. ■ Novi „Adresar LJubljane" izide. Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 4=. 11179 Tam so ugotovili, da gre za mesarskega pomočnika Karla N. iz štepanje vasi, ki je najprej navedel, da ga je podrl ivto, pozneje pa, da so ga pretekli neki fantje v št. Vidu. Kaj je na reči, bo pokazala uvedena preiskava. u— Vlom v stanovanje. V shrambo železniškega uradnika Ivana Petka v Pokopališki ulici 8 se je v četrtek ponoči splazil skozi malo okno neznan tat in ukradel 4 kg masti, steklenico borovničevega soka in nekaj kg sladkorja. u_ Ljubljančanom na ljubo prodaja danes in jutri Cirilova knjigarna na velesejmu vsako knjigo samo za polovično ceno! Iz Maribora a— 37-letnico mature je praznoval letnik 1895 mariborskega samostanskega učiteljišča pretekli torek. Sestanka se je udeležilo 11 tovarišic, 5 pa se vabilu ni odzvalo. Pri skupni večerji pri »Orlu« «o obujale spomine na srečna dijaška leta-drugi dan pa so obiskale tovarišico Ogrin. čevo v Slivnici, ki jih je gostoljubno sprejela. a— Pevsko društvo »Poštni rog« pr>*- di jutri izlet k Sv. Urbani in vabi vse svoje podporne člane kakor tudi prijatelje petja in narave, da se izleta udeleže. Zbirališče bo na koncu Kcroščeve in Vrbano-ve ulice ob 7. Ob slabem vremenu bo izlet prihodnjo nedeljo 18. t. m. a— Na državnem učitelijšču se je letos vpisalo 430 gojencev in gojenk. V petem letniku je v treh oddelkih 113 gojencev in gojenk, v četrtem v treh oddelkih 114, v tretjem v treh oddelkih 101, v drugem v dveh oddelkih 83, v prvi oddelek pa se ie vpisalo samo 19 gojencev in gojenk. a— Iz »Nanosa«. Za kongres zveze ▼ Beogradu, ki bo jutri, v nedeljo, je dovoljena četrtinska vožnja. Legitimacije se dobijo pri »Nanosu« v Grajski ulici 5 — žalni teden se bo zaključil s parastosom, ki bo jutri, v nedeljo, ob 10.30 v tukajšnji pravoslavni kapeli (v vojašnici v Melju). Udeležba za člane »Nanosa« strogo obvezna. a— PrOmenadni koncert bo jutri v mestnem parku ob 11. Igrala bo godba »Drave«. a— Občni zbor stavbene zadruge »Ribniška koča« bo v nedeljo 18. t. m. ob 10. v Seniorjevem domu z običajnim dnevnim redom. a— Svarilo. Mestna občina navaža in sklada velike kupe kamnitih kock v rajnih ulicah in krajih. Po teh kupih plezaio otroci in se igrajo. Pri tem se pa kaj jst-hko zgodi nesreča s hujšimi posledicami. Zaradi tega opozarja mestna občina starše in vzgojitelje otrok, naj prepovedo skakanje in plezanje po kupih teh kock. armonf J JScs fev a— Huda nezgoda je doletela na praznik okrog 11. ure dopoldne v Studencih 65-letnega Ivana Temerla, voznika pivovarne »Union«. Ko je nameraval obrniti voz in je pognal konje, mu je po nesrečnem naključju voz zdrknil v obcestni jarek. Pri tem je dobil vodnik težke notranje poškodbe, hudo pa je bil poškodovan tudi konj. Reševalci so izvlekli konja in voz iz jarka, voznika pa odpeljali v bolnišnico. a— Večerni in nedeljski šivalni tečaji Ženskega društva v Mariboru se začnejo 19. t. m. Prijave in pojasnila v trgovin' ge. Zlate Brišnikove. 11 Cefla e— Poslovilni večer g. direktorju Zupanu prirede ob priliki njegove upokojitve maturanti celjske realne gimnazije letnika 1931 in njihovi bivši sošolci, ki so mar turirali drugje. Poslovilni večer bo v torek 13. t. m. v Mulčevi gostilni pri Sv. Primožu nad št. Jurijem ob južni žeieznicL Odhod iz Celja v torek z vlakom ob 16.17. Vse informacije dajejo tov. Fink, Mastnak in Gorinšek, ki pobirajo tudi prispevke. e— Osebna vest. G. dr. Jože Gračner, večletni koncipijent pri odvetniku g. dr. Kalanu v Celju, se je preselil iz Celja na Vransko in tam otvoril odvetniško pisarno. Ob odhodu iz Celja mu želijo številni prijatelji, stanovski tovariši in znanci mnogo uspehov v bodočem delu! Danes poje Gitta Alpar »ČE SRCE IZPREGOVORI« e_ 40-letnico obstoja slavi te dni znana cvetličarna Gradišer v Celjskem domu. e_ Izkaznice za četrtinsko vožnjo na veliko zborovanje JRKD v Ljubljani v nedeljo 11. t. m. se dobe za mesto Celje in celjski srez pri predsedniku sreske organizacije JRKD g. dr. Ernestu Kalanu, odvetniku v Celju. e_ župni prosvetni odbor bo imel danes ob 16.30 tretjo redno sejo v knjižnični šoli v Narodnem domu v Celju. e— Nagradno streljanje strelske družine v Celju bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne na vojaškem strelišču v Zagradu pri Celju. e— Pooblastila za veliko skupščino CMD 11. t. m. v Slovenski Bistrici se bodo dobila v nedeljo pred prihodom jutranjega vlaka na celjskem kolodvoru pri tajniku celjske podružnice CMD. e— Nočni požar na Babnem. Opolnoči od četrtka na petek se je vnel kozolec posestnika it^rožničarja, po domače Tišlarja, na Babnem pri Celju. Gasilcem, ki so prispeli iz Celja in Gaberja ter domačemu gasilnemu društvu zaradi pomanjkanja vode ni preostalo drugo, kakor da so razdrli goreči del kozolca. S tem so rešil j ostali del kozolca. Ogenj je bil očividno podtaknjen. e— Umrla je včeraj v celjski bolnici 50-letna služkinja Terezija Repinškova ia Celja. e_ Nesreče in napad. V Marijagradcu pri Laškem je neka krava podrla 64-letno prevžitkarico Marijo čepuševo na tla in Ji zlomila levo nogo pod kolenom ter jo poškodovala po vsem telesu. _ 7-let.na straž-nikova hčerka Doroteja Dobrotinškova iz Celja si je pri padcu nalomila desno roko Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din 320.— ženske za Din 295.- i%i BRATA NAGLIC, ŽIRI Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve! v ramenu. — P.ri S>v. Petru na Medvedjem selu sta 7. t. m. dva moška napadla 62-let-no clninarico Nežo Rebemikovo ter jo hudo ranila na ©lavi itn poškodovala .po vsetm telesu. _ 23-letni tesar Franc Martinčič iz Celja se je 7. t. m. ipri obsekavanju hlodov vsekal s sekiro v levo koleno in se hudo poškodoval. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. e_ Mestni kino bo pnedva.ial drevi ob 20.30 izvrstni zvočni film >Velika zapeljivka« z Brigito He.lm. Gustavom Frohlichom in F.ritzem Karmipersom. Iz Krassfa r— Izkaznice za četrtinsko vožnjo na nia-nifestacijski shod JRKD v Ljubljani 11. t. m, pe dobijo pri sreskem tajniku dr. Sajovlcu Stanku v Kranju (v pisarni) proti plačilu 2 Din za vsako izkaznico. I? T^foovel? t— Članom in članicam Sokola. Pričelo ie z rp.dnii.mi vajami. Moški oddelki vadijo ob torkih in četrtkih in ženski ob sredah in petkih ob običajnih urah Ker se Sokol pripravlja že na akademijo 1. decembra, je reden poset telovadnih ur ob vezen za vse člane in članice. t— Kolesarji in motociklisti že zopet dirjajo po cesti. Zgodilo se je že več manjših nesreč Posebno nevarno je tako div-ianje sedaj, ko hodijo otroci v šolo, in je * splošnem interesu strogo kaznovanje vseh brezobzirnh vOzačev. *— Kanal pred Fortejevo gostilno še vedno ni popravljen. Provizorično je po krit z desko, kar pa seveda ne more preprečiti nes--.ee, na katere ta nedostatek kaT Čaka. Iz Hrastnika b— Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Ljubljano ob priliki nedeljskega javnega ?borovania JRKD se dobe v Dolinškovd in Roše.vi gostilni. h— Kino Narodni dom predvaja danes la jutri film vesele vsebine »Marijana«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal drevi ob 20.30 in v nedeljo 11- t. m. ob 18.BO in 20.30 uri zvočni film »Sinji Angel«. Predigra zvočna! Mladini in dija-štvu obisk ni dovoljen. Iz Šoštanja i— Požari neprestano uničujejo domačije po Šaleški dolini. Pred osmimi dnevi je gorelo na treh kraiih hkratu, na Mali šmaren je pa postalo gospodarsko poslopje pri Pieteršeku v Skalah žrtev plamenov. Na elarm sirene velenjskega rudnika ob 1. uri zjutraj so prihiteli na pogorišče gasilici 71 z Družmirja, Šoštanja in Velenja in rudniški gasilci. Posrečilo se je ogenj lokalizirati in sosedna poslopja obvarovati pred ognjem. Tudi pri tem požaru vse kaže, da ga je zanetila zlobna roka. š— Smrtni izid padca v vrelo apno. Pred tremi tedni je padel 5 letni Tonček, sin gostiji ičarja Terčeta v Belih vodah, v ap-neno jamo, v kateri so gasili apno. Zaradi hudih opeklin je bil deček prepeljan v bolnioo v Slovenjgradec, kier ie v sredo umrl. š— Sprejem v šoštanjsko °beinsko zvezo. Občinski odbor je sklenil na zadnji seji sprejeti v občinsko zvezo Steinbacha Kristiiana. Kovača Franca. Melanška Ivana, To po lika Franca in Turinkovo Terezijo. Iz Ptnia — i Legitimacije za četrtinsko vožnjo na shod JRKD v nedeljo 11. t. m. v Ljubljani se dobijo pri predsedniku sreske organizacije g. dr. Senrarju. j— Občani občin Stojncev in Bukovcev se zahvaljujejo gg. banu dr- Marušiču, narodnemu poslancu Lovru Petovarju in sreskemu načelniku dr. Bratini za denarno podporo izplačano po zadnjem neurju najhuje prizadetim. Gospodje so si osebno ogledali na licu mesta strahotne poslediee hudega neurja. j— Požar v Pobrežiah pri Sv. Vidu v nedeljo 4. t. m. je nastal baje zaradi neprevidnosti. Žena pogorelca Svenška Jerneja se je kritičnega dne nahajala, kakor so nekateri meščani izjavili, v svinjaku pri svinji, ki je povrgavala. ter je tam uganjala čarovnije z ognjem, na katerega je polagala pajčevlno, delala vozle in jih metala na žerjavico in s tem kadila okolico in svinjo Pri tem ie nat-brže padel kak ogorek v steljo. Svenšekova je pri zaslišanju po orožnikih priznala, da se je omenjenega dne res nahajala v svinjaku pri svinji, odločno pa je zanikala, da bi z ognjem hodila okoli in podkajevala svinjo. Izjavila je, da svinie oodkajujejo le tedaj, kadar so bolne. Sodišče bo ugotovilo, ako res zadene krivda na _požaru Svenškovo. j— Renoviranie ptujske bolnice. Za kanalizacijo in napravo modernih stranišč dobi zdaj bolnica tudi moderna okna. Dela so se že pričela. Treba pa bo misliti tudi na razširjenje bolnice, kar je že nujno potrebno. Iz Gornfe Radgone gr— V avstrijski Radgoni bodo imeli sedež bivši bojevniki 47. pehotnega p°lka. Za 11. t. m. je napovedan sestanek bojevnikov, ki so služili v času vojne pri bivšem mariborskem 47. pehotnem polku. Pričetek prireditve bo 10. t. m. ob 18. s počastitvijo spomina padlih vojakov in baklatdo po mestu. Čista dobiček te prireditve je namenjen za nakup in postavitev spomenika vsem padlim vojakom bivšega 47. poLka. Z Vranskega — Jubilej. G. dr. Edvard šerko, ki izvršuje že nad 22 let zdravniško prakso v našem okrožju, praznuje dames v ožjem domačem krogu svojo 50-letnico. G. dr. šerko je zaradi svoje vestnosti in požrtvovalnosti v svojem poklicu splošno priljubljen, velik ugled in zasluge fpa si je pridobil tudi s svojim dolom za javnost v občinskem odboru, v važnih ustanovah, pri Sokolu to v raznih dobrodelnih organizacijah. Posebne zasluge ima pri napravi vodovoda, pre-u.redjbi gasilskega doma in še pri raznih drugih, za javnost važnih napravah. G. rlr. Šerku za rojstni dan iskrene čestitke z željo, da bi preživel še mnogo srečnih in plo-donosnih let. Iz življenja na deželi BLED. Hišni posestniki na Bledu se opozarjajo, da morajo vložiti prijave za zgrada-rino za 1. 1933. do 15. t. m. Društvo hišnih posestnikov na Bledu bo v ta namen urado-valo šn na željo tudi napravilo prijave tn tudi najemninske pogodbe v hotelu »Union« danes in jutri 10. in 11. t. m. Vsak naj prinese prejšnje napovedi in davčne predpise s seboj. §ok ol Sokolski dnevi v Šilki šišenski sokolski teden je v polnem razmahu. Na telovadišču in okrog novega So-kolskega doma je vse dni živahen vrvež. Občinstvo pridno zasleduje in poseča sokot-ske prireditve. Vse dosedanje prireditve so bile izvedene brezhibno, kar je znak, da je vodstvo v pravih rokah V četrtek zvečer je mnogoštevilno občinstvo z najvidnejšimi predstavniki Sokolstvo na čelu frapirala prvovrstna telovadna akademija na telovadišču, ki je bilo razsvetljeno z reflektorji. Nastopili so vsi telovadni oddelki društva. Moška deca je izvajala vaje s puškami, ženska deca je nastopila z grabljicami. moški naraščaj je pokazal veslače, ženski naraščaj vaje s cvetličnimi obroči, člani so nastopili z gorečimi kiji. članice z vajami s trakovi", starejši člani pa s Trševimi vajami. Moški naraščaj in člani so nastooili skupaj še s posebno vajo in naposled še člani s turškim maršem, ki ie učinkovito zaključil akademijo, vštevši še levje skoke naraščaja. Sinoči se je vršil v veliki dvorani novega Sokolskega doma prosvetni večer z izbranimi točkami. Nastopil je domači salonski or-ke.rster, pevski zbor. sledile so deklamacite in recitacije, solisti. Sodelovala je med drugimi gdč. Jeanette Perdanova, po rodu i« Amerike, ki sedaj študira na ljublianskem konservatoriju, operni pevec g. Burja Peter, šišenski rojak, bivši član opere v Bratislavi in znani ljubljanski kvintet. Prosvetni večer je bil prvovrstna prireditev, ki je nudila občinstvu umetniški užitek. Danes popoldne bodo na telovadišču skušnje vseh oddelkov za jutrišnji javni nastop. Po skušnjah bo baklada po šišenskih ulicah Jutri dopoldne ob pol 11. uri bo povorka po Šiški, ob 11. pa slavnostna otvoritev Sokolskega doma. Zbirališče za ljubljanska tn okoliška društva na vrtu Narodnega doma v Ljubljani, odkoder bo skupni odhod godbo na čelu v Šiško. Vabljeni vsi, ki premorejo narodno nošo, da se slavnosti udeleže v njej, hišni posestnik; v Šiški pa naj okrase hiše z zastavami. Vsi prijatelji So-kolstva, vse občinstvo je vabljeno, da se so kolskih prireditev v Šiški udeleži v častnem številu. Zdravo! Gospodarstvo Pomen nase industrije V četrtek se je vršil v Beogradu občni zbor tamošnjega Udruženja industrijcev, na katerem je bila izvršena preosnova združenja v obvezno združenje po novem obrtnem zakonu. V poročilu, kil je bilo podano na tej skup-ščini, je vzbujal pozornost zlasti oni del, ki skuša prikazati pomen naše industrije v okviru našega narodnega gospodarstva. Poročilo naglasa, da interesi kmetijstva in industrije niso nasprotni. Zato je neupravičena tudi borba agrarnih krogov proti industriji in proti principu zaščitne carine s tendenco, da pokaže industrijo kot nekako sovražnico kmetijstva. Obstoj industrije omogoča preko plač in mezd aelavcev in nameščencev znaten kon-sum agrarnih proizvodov in zmanjšuje v ne-mali meri potrebo izvoza na mnogo težje pristopna zunanja tržišča. Vrhu tega r>orabi industrija mnogo domačih sirovin. V preteklem letu je bilo po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v naši državi 600.000 zavarovanih delavcev (brez rudarjev) od tega jih je bilo 70°/u ali 420.000 zaposlenih v industriji. Pri povprečni mezdi 800 Din mesečno je lani naša industrija izplačala temu delavstvu 4 milijarde dinarjev na mezdah. Privatnih nameščencev je v naši državi okrog 60.000. od tega 18.000 v industriji. Pri povprečni plači od 2250 Din mesečno je lani industrija svojim nameščencem izplačala 500 milijonov Din. Če upoštevamo še 500 milijonov Din, ki so jih naši rudniki izplačali rudarjem, tedaj vidimo, da se z industrijsko delavnostjo ustvari na leto kupna moč od približno 5 milijard dinarjev. Vrednost vsega našega izvoza (ne samo agrarnega) pa je lani znašala 4.8 milijarde dinarjev. Svetovno tržišče predstavlja torej za naše narodno gospodarstvo manjšo kupno moč, kakor pa jo ustvarja industrija preko plač in mezd delavcev in nameščencev. Župa Maribor ob zaključku Tyrševega leta Po intenzivnem notranjiem in zunanijem delu v Tyrševe.m letu bo Mariborska župa slovesno zaključila celoletno proslavo dne 18. t. m. z velikim zvezdnim stafetnim tekom iz skrajnih mej župe, kar bo prva slična prireditev v takem obsegu v savezu. Teklo bo na progah: Črn a-M ari bor, šalovci v Prekmunju-Maribor, Središče-Maribor in V-jtanje-Maribor čez 900 tekačev-Sokolov 306 km dn je prihod štafet v Maribor preračunan okrog 10.30, nakar bo zaključna slavnost Tyrševega leta. Dne 1. in 2. oktobra bodo v Mariboru prve župne lahkoatletske tekme za vse oddelke dTU&tev im čet v obveznih in prostih panogah, člani: tek na 100 m in 1500 m, met krogle ter skok v višino in troskok. članice: tek na 60 m, met krogle i.n skok v višino. Moški naraščaj: te.k na 100 m, met krogle, ter skok v višino in daljino, ženski naraščaj: tek na 60 m, skok v višino in met žoge v tarčo z daljave 10 m (Tarčf 1 d,m v premeru). Posamezniki lahko tekmujejo v poljubnih disciplinah, ako se prijavijo iz iste najmanj 3 tekmovalci. Vsak tekmovalec je obvezan tekmovati še v prostih vajah. Istega dne bodo tekmoval' okrožni prvaki 'orški efektni borzi v juliju-avgustu pomeni povečanje vrednosti na tej borzi kotiranih efektov za 12.2 milijarde na 27 milijard dolarjev, od tega samo v avgustu za 7 milijard. To je največji teoretični dobiček, dosežen v enem mesec, od avgusta 1929 sem, in se da torej primerjati le z gibanjem, ki je vladalo pred izbruhom krize. Tudii mesečno poročilo National City Bank of Newyork je pisano zelo optimistično. Poročilo pravi, da je dviganje cen ustvarilo v trgovskem svetu nov val zaupanja in pogu ma. Seveda teh znakov ni tako razumeti, da bodo v kratkem vzpostavljene zopet norma1-ne razmere, kakor da ne bi bilo nobenih vzrokov več, ki bi polet zadrževali. Vendar bodo gospodarski krogi zadovoljni tudi s počasnim boljšanjem situacije, zlasti če txxio prihodnji meseci prinesli nedvomne dokaze za trajno izboljšanje konjunkture. Znaki izboljšanja v produkciji so še redki Zaposlenje v ameriških jekiarnah se je dvignilo komaj od 13 na i 4.5% kapacitete. Na drugi strani pa je ameriška industrija umetne svile, kjer je vladalo dalj časa popolno mirovanje, znova pričela obratovati. Nekatera podjetja delajo že s polno kapaciteto. Hmelj Žalec, 9. sept Na včerajšnji praznik ]e kupčija do malega T>očivala. Danes pa se je v majhnem obsegu vršilo nakupovanje nemoteno dalje in tudi cene so ostale nespremenjene. Letošnji pridelek prodajajo po 18 do 22 Din za kg. Za slabše blago, ki ga kupu jejo na angleški račun, so se cene dvignile za 1 Din. Računajo, da je že 40% letošnjega pridelka prešlo v roke prekupčevalcev. O položaju na hmeljskem trgu poroča »Slovenski hmeljar« v svoji današnji izdaji: Na vseh inozemskih tržiščih zlasti pa na Češkem, kjer se kuj>čija razvija svobodno brez vsake intervencije, je položaj zelo čvrst in oene še vedno kažejo tendenco navzgor. Letošnja letina na kontinentu je precej manjša, nego j>otreba. Že to dejstvo, ne glede na okoliščine, da se kupuje in se bo Se kupovalo tudi na račun ukinjenja prohibici-je v Ameriki, jasno dokazuje, da bo hmelja primanjkovalo in bi bilo zato vsako nazadovanje cen neopravičeno. Hmeljarji 1 Povsod se producenti drže zelo dobro in prodajajo počasi in vedno le po najnovejših dnevnih cenah. Tako je bilo_ tudi pri nas, dokler je bilo povpraševanje živahno. Zato so se tudi oene dvigale. Ko pa je nekoliko ponehalo nakupovanje, ker so kupci vzemali in urejevali blago, ie samozavest hmeljarjev začela omahovati in hmeljarji so pričeli nasedati razburljivim vestem., ki so se širile glede hmelja »n njegovih een. Najbolj nestrpni so izgubili vso možatost in začeli že deloma ponujati in vsiljevati blago izpod dnevne cene. To je tržno tendenco zelo oslabilo in preprečilo nadaljnji razvoj cen. Kupci so nestrpnost hmeljarjev izrabili in začeli tekmovati med seboj kdo bo jwnudil naš hmelj po niž-iih cenah v inozemstvu. Ali ni sramota za dolino, da se naš savinjski golding danes v inozemstvu prodaja že ceneje, kakor vojvodinski. In po čigavi krivdi? Po lastni krivdi producentov, ki so izgubili vso možatost v trenutku, ko je bila najbolj potrebna. Hmeljarji! Se je čas, strnite svoje vrste ln ne prodaje niti enega kobula izpod dnevne cene, loi je za savinjski golding še vedno 18 do 22 Din. Ohranite potrebno možatost in vsaj nekoliko strpljivosti! Glede na položaj na svetovnem trgu, moremo računati, da se bo cena hmelju še dvignila. Kdor pa vsiljuje in prodaja brneli izpod dnevne cene. ne škoduje le sebi. nego celokupnemu našemu hmeljarstvu. Ne nasedajte kupovalcem. ki iim gre vedno le za to, da kupijo t>oceni, dočim so jim vaše koristi čisto postranska stvar. Spor zaradi kakovosti £e|kega hmelja. dr. Hartig in »predsednik oznamkovalniee za hmelj Rud. Bachmann sta se te dni obrnila v posebni izjavi proti v inozemstvu razširjenimi vestmi o slabi kakovosti letošnjega žateškega hmelja- V izjavi ugotavljata, da je letošnji pridelek prav dober in težak Barva ustreza dobremu povprečju. Res se dobi letos, kakor druga leta, hmelj, čigar baiva ne odgovarja zahtevam, toda tudi ta hmelj jma obilo lupulina in dober aroma. Sicer pa je le malo hmelja slabe barve, ker so hmeljarji po navodilih organizacij obrali lep zelenii hmelj. V j>otrditev teh navedb predlagata dr. Hartig in Bachmann, da se naj na nevtralnem mestu priredi razstava hmelja raznih provenjenc in naj se izvrši poizkusno varjenje piva po posebni komisiji, ki ne sme vedeti za provenjenco posameznik uporabljenih vrst hmelja. Gospodarske vesti = Mednarodna lesna konferenca na Dunaju. V četrtek se je na Dunaju pričela druga mednarodna lesna konferenca šestih držav, ki so sklenile znano resolucijo glede sodelovanja pri ureditvi izvoza lesa. Zastopane so delegacije Jugoslavije (inž. Mil. Lenarčič, dr. M. Ulmanskv, ekspert dr. Makso Mantner) Avstrije, Češkoslovaške. Rumunije. Poljske in Letonske. Namen konferenc je skleoanje o izdelanih predlogih češkoslovaške delega-piie glede statuta centralnega urada in glede re^lementirania izvoza mehkega lesa. = Švicarsko - jucoslovpnski kliring. Po pravkar objavljenem izkazu švicarske Narodne banke je bilo v švicarsko-jugosloven-skem kliirinsobnosti. = Slaba bombažna letina. Kmetijski urad Zedinjenih držav v Washingtonu je izdal tretjo cenitev letošnjega pridelka bombaža, ki znaša 11.3 milijona bal nasproti 17.1 milijona bal v letu 1031. in 13.9. 15 8, 14.5 in 13.0 milijona bal v letih 1930., 1929., 1928. in 1927. — Zborovanje novomeških trgovcev. V nedeljo 28. avg. se je vršil v mestni sejni dvorani v Novem mestu redni letni občni zbor Gremija trgovcev za politični okraj Novo me »to. Zborovanje je otvoril načelnik gremija g. Edmund Kastelic, ki je poročal o delovanju gremijalnega odbora v preteklem letu, kakor tudi o ukrepih, ki jih je odbor izvršil v zaščito trgovstva. Izčrpno norr>čilo ie nato podal tajnik gremija g. Ljudevit Papež, ki je navedel, da je število gtemijalnih članov lani znašalo 344, od tega 32 protokol i ranih trgovcev. Trgovcev z mešanim blagom je bilo 129, trgovcev s špecerijo in kolonijalnim blagom 5, z ma-nufakturo 15, z galanterijskim blagom 9, z lesom 32, z deželnimi pridelki in sadjem 30, z jajci im perutnino 35, trgovcev raznih drugih strok pa 102. Trgovskih pomočnikov je bilo skupaj 85, vajeniški kader pa je štel 82 oseb. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal elan gremija g. Jurij Pkek, je razvidno, da ffe imel gremij v preteklem koledarskem letu 23.785 Din dohodkov in 19.488 Din izdatkov. Po odobrenih poročilih odborovih funkcionarjev se je obravnavalo vprašanje preosmove gremija po novem obrtnem zakonu v »Udružen je trgovcev za sres Novo mesto«. Načelnik je nato preoital v glavnih točkah pravila, ki so bila nato sprejeta. Soglavio je bil sprejet tudi predlog glede prenosa poslov udruženja na dosedanjo upravo, in sicer do prihodnjega občnega zstaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. okolica Sombor, 79 kg po 195—200, potiska, 80 kg po 205—207.50; moka: baška franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 — 315. banatska, po 330 _ 340; koraza (slovenska postaia. plačljivo v SO dneh): baška, j>o mlevski voznini po 160 do 162-50 pri navadni voznini no 165 do 167.50 -f Novosadska blagovna borza (9. t. m ) Tendenca mirna. Promet 62 vagonov. Pšenica: baška, nova. okol. Sombor. okol. Novi sad, srednjebaška, 76 kg 12.50—125: gorni«*-baška, nova. 76 kg 124—126; baška. potiska in ladja Tisa. nova, 76 kg 126—128; gornie-baška in pariteta Vršac. nova. 76 kg 120 do 122.50; s rimska 12.50—125. Oves: bašk! in sremski 92.50—97.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 90—95 Koruza; baška 102—104, okol. Sombor 103—105, banatska 103—105; okol. Sombor 103—105; banatska 100—102- sremska 103—105; okol. Šid 105 do 107. Moka: baška. banatska ^>0« in »Ogg« 215—225; »2« 195—205; »5« 175—185: »6« 155—165; »7« 135—145; »8c 70—80. Otrobi: baški 52.50—55. + Somborska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca 62 vagonov. Pšenica: baška okol. Sombor, 78 kg 127.50 — 130; gornjebaška 78/80 kg 130—132.50; baška, potiska. 80 ks» 132.50—135; banatska, 79 kg 128—130; baška, nova, okol. Sombor in gornjebaška. nova, 76 kg 122.50—125; sremska, slav., nova, 76 kg 122.50—125; baška. potiska, nova, 76 kg 125—127.50; banatska potiska, nova, 76 kg 127.50—130; banatska. nova 76 kg 120 do 122. Ječmen: baški, 64/65 kg 99—101; sremski, 64/65 kg 100—102.50. Oves: baški novi 95—97.50; sremski 92.50—95. Koruza: baška 105—108. Moka: baška, banatska »0g< in »Ogg« 215—225; >2« 195—205- »5« 175 do 185; »6« 155 — 165; »7c 135—140- »8« 70—80. Otrobi: baški 50—52.50. Fižol; baški 90—95. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Roparski nanad s sekiro Predsednik žateškega združenja hmeljarjev jo zavarovan za 10.000 tffciaijev! ' izginil brez sledu. Celje, 9- septembra. Davi se je po mestu in okolici bliskovito raznesla vest, da je neznan ropar s sekiro napadel 221etnega Ivana Čeliha. hlapca pri gostilničarju in posestniku Zadeku v Levcu pri Celju, in ga onopal. Čelih, ki je bil zelo priden in pošten fant, je doma iz Bukovja pri Cerknem in pristojen v Italijo. Na praznik 8 t. m. ob pol 22. se je napotil leč na pod nad hlevom. Ko :e trdno spal. je zlezel neznan storilec po stojnicah na pod in napade' Čeliha s sekiro. S tremi udarci mu ie razklal glavo, da so izstopili možgani. Potem je pobra! Čelihovo novo obleko, sraico in klobuk ter izginil. Morda mu je vzel tudi denar, ker ie Čelih baje pred dnevi prevzel neko dediščino v znesku 3000 D>in Čelih se ie hotel kljub strašnim poškodbam splaziti po stopnicah na dvorišče in poiskati pomoči, pa ie nade? s poda 3 fn pol m globoko in se poškodoval po vsem telesu Ob pol 1. ponoči so ga našli pred hlevom vsega v krvi. Pozvali so celisko reševalno postajo, ki ie zjutraj odpeljala nesrečnika v celisko bolnico Čelihove poškodbe so smrtno nevarne in ie malo upanja, da bi okrevaL Zverinski napadalec je KULTURNI PREGLED Demagogija z „raso" Ljubljana, 9 septembra. V celotnem jugoslovenskem kulturnem življenju zadnjih mesecev menda ni bilo znaeilnejšega pojava kot je članek dr. Buča v »Jutarnjem listu« z dne 7. avgusta 7. naslovom »Germansko podrijetlo Hrvata«. Poved temu članku je dal slovenski znanstveni spis (dr. Rus »Kralji dinastije Svevladičev«), zato ne bo odveč, če se zdaj, ko se je zaključila polemika zaradi izvajanj drja Buča, zaustavimo ne ob članku samem, marveč pred stališečm dr. Buča kot značilnim kulturno-političnim pojavom. Vnanji povod nam je dalo to, da je tržaški »11 piccolo della sera« priobčil minule dni prevod navedenega članka r velikim naslovom »I croati non sono slavi .. . ma di origine germanica«. Naravno je. da nas tu ne zanima strogo znanstvena plat tako zvane »Gotske teorije«, ki jo zagovarja dr. Jože Rus v svojih knjigah »Kralji dinastije Svevladičev« in •Krst prvih Hrvatov in Srbov«. O tem naj razpravljajo zgodovinarji; mi iajiki samo pozdravljamo vsak resen poskus, da se osvetljijo temni in zamotani časi davne preteklosti naših plemen. Toda pisec članka »Germansko podrijetlo Hrvata« je šel mnogo dalje nego slovenski raziskovalec; Iz teze dr. Rusa, da je med slovanske prebivalce rimske Dalmacije prodrla plast gotskega plemena, ki jc nosila hrvaško ime in da je le-ta ustanovila z že prej naseljenimi Goti prvo dinastijo skupne države Hrvatov in Srbov, skuša dr. Buč iztisniti znanstveno pač zelo negotovi material za sedanjost in pokazati, da je skupnost današnjih Hrvatov s Srbi samo lingvistična, ne pa rasna. Pri tem označuje slovanski element za inferiornega. nekako v onem smislu, kakor obravnavajo slovanstvo današnji hitlerjevski teoretiki (ki ponavljajo in zaostrujejo stare pangermanske teorije), Pojav se nam vidi značilen zaradi tega, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi zbog krivo umevanih ali pretirano razširjenih »gotskih teorij« nastali pri nas še kakršnikoli rasisti in da bi hrvaški politični skrajneži začeli poudarjati svojo »germansko raso« z mnogo opaznejšimi akcenti nego nekateri na srbski strani podčrtujejo tako zva.no dinarsko raso. Treba je povedati enkrat za vselej, da Jugosloveni niti malo ne potrebujemo »rasnih« sporov in »rasne čistosti«. Kako nezanesljiv in raztegljiv pojem je »rasa« celo v strogo znanstvenem svetu, je rtred leti pokazal naš antropolog dr. Božo Škerlj v »Naši dobi« (»Slovanska rasa?«). Tudi če bi obveljala gotska teorija«. kaj potem? Iz tega, da so Jugoslovani sestavljeni iz raznih ras, ki so se v teku zgodovin, procesa amalmagirala z našim slovanskim jedrom in prevzele naša narečja in pismene jezike: iz tega. da imajo n. pr. Bolgari močno primes onega rasnega elementa, ki se nanj sklicujejo Madžari ah da smo zapadni Jugoslovani (Hrvatje in Slovenci) pomešani z germanskimi živi ji, ki j'h je absorbiralo vase naše etnično jedro. ne sledi, da Bolgari ali Hrvatje in S'ovenci nismo .Slovani. Kakor je pokazala polemika, bi izvajanja dr. Buča veljala tud\ za Srbe, ki pretežno naseljujejo ozemlje, okoli katerega se suče »gotska teorija«. Nihče mor* dokazati, da je tako zvani gotski ?fvelj, če je res prodrl v »slo v j en-sko« etnično maso, bil rasno ekspanzivnei-ši, tako da bi v »hrvatstvu«, (čigar trdnih meja ni mogoče določiti), premagal slovansko raso in ustvaril narod z german-?kim jedrom, ki bi se samo jezikovno vključil v južno slovenstvo. Baš to, da je ta problematični tujerodni element sprejel jezik »Slov jenov« in da so se ohranile na čistem hrvaškem ozemlju — izvzemši morda meščanstvo, plod .poznejših naseljevanj — vse značilne slovanske lastnosti, priča o biološki in sociološki sili slovanstva, k1 je »gotski« element že zdavnaj absorbiralo v toliki meri, da ie danes abotno govorici o germanstvu Hrvatov. Sicer pa radi prepuščamo antropologom, zgodovinarjem in sociologom, da tavajo po tem labirintu, prosimo pa razne, politično prevnete pristaše »gotske teorije«, da nas nikar ne osrečujejo z rasnimi problemi sedanjosti.. Slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo jc že zdavnaj prenehalo biti rasni problem. Praktično nam jc danes kaj malo mar, kakšne rasne znake imamo v sebi; naša narodna vsebina je danes duhovno-kultuma, vezana z jezikovnimi in drugimi elementi, ki razodevajo ozko sorodnost naš:h kuMurnih individualnosti. Zdaj. ko smo po tisočletjih združeni v isto državo in zbti v eno narod.-politično celoto ni naš problem v tem, da stikamo za svojimi rasnimi sestavinami in tc latent.ne elemente precenjujemo v škodo duhovno-kulturnih, marveč je problem v tem. da najdemo pravdne m pravične oblike narodnega sožrja v sedanjosti in bodočnosti. Težki socialni in gospodarski problemi, ki pretreslo svet, ne dovoljujejo zlasti malim narodom luksuza z ločevanjem (in notranjim razkrajanjem) po nekih problematičnih rasnih sestavinah; dopustite, da vržemo tudi »raso« med staro šaro in gremo preko nje k važnejšim in aktualnejškn zadevam. (Kajpak. to velja za javno življenje, ne za znanost). Brez dvoma pa je zelo značilno — in prav to značilnost smo hoteli podčrtati — da se danes v onem Zagrebu, ki je bil v 19. stoletju središče slovanske misli na slovanskem jugu, z debelimi črkami naglasa germanski izvor Hrvatov in da nekateri njegovi »kulturni delavci« brez sramu pišejo o kulturni manjvrednosti Slovanov. Pazimo, da se antislovanska »ferdinadov-ščina«, ki je okužila Bolgare, ne zanese po krivdi nekega rasnega hohštaplarstva, ki veruje \ superioruost germanstva, tudi v naše dovolj rai.t< injene in od »problemov« sorodnega kova oslabljene vrste! —o. Croce o liberalizmu 19. stoletja Benedetto Croce je eno najpomembnejših in v Evropi najbolj znanih imen sodobne intelektualne Italije. Pisec mnogih literarno - teoretičnih in estetskih študij, ki so utemeljile ne samo v avtorjevi domovini, marveč tudi v drugih deželah posebno kritiško smer in močno oplodile raziskovanje pesniških in ostalih umetnostnih del, je tudi globokoumen zgodovinar in filozof zgodovine. Croce je v vsej Italiji znan kot idejni nasprotnik fašizma in posebej še njegove šovinistične nestrpnosti do drugih narodov, a po zaslugi njegovega slovesa ga fašistični režim trpi nekako tako kot je nekoč ruski carski režim to-leriral svojega nasprotnika Leva Tolstega. Croce je letos izdal v Bariju svoj novi znanstveni spis, ki o njem poroča ves evropski tisk, namreč knjigo »S t o r i a d i Europa nel secolo decimonono.t Knjiga je prav za prav zgodovina svetovnega liberalizma, ki je v tem stoletju doživel največji procvit in se trajno vtisnil v zgodovino naše celine. Liberalizem je po Croceu kompromis med racionalizmom 18. stoletja in idejnimi posledki francoske revolucije; na nekem mestu ga pisec imenuje »verstvo svobode«. V posameznih poglavjih svojega obsežnega spisa opisuje Croce z metodo znanstvenika in z intu-nicijo filizofa, kako je to novo zgodovino-tvorno načelo v teku prejšnjega stoletja napredovalo in pronicalo v narode, države, družbo, dokler ni jelo nazadovati in prehajati v krizo, katere priča smo prav v današnjem času. Liberalizem je po Croceu izvršil veliko in pomembno poslanstvo v evropski zgodovini. Tako je svojega nasprotnika ka-toličanstvo izpremenil v liberalno katoli-čanstvo, kakršno je danes absolutno monarhijo pa pretvoril v ustavno; obvladal je demokracijo, ki je vodila v terorizem, jakobinizem in komnistično diktaturo, ukrotil je revolucijske tendence socializma, premagal romantizecn in dekadent,-stvo ter uvrstil spoštovanje svobode med človeške vrline in kulturne dolžnosti. Proti liberalizmu se je dvignil nov nasprotnik, a k t i v i z e m. ki je po Croceu svoboda brez moralnega smotra, boj zaradi boja. Aktivizem je pripravil in povzročil svetovno vojno. Najsilnejši je bil v Nemčiji, ki se ni zedinila — kakor Italija — na osnovi liberalnih načel, marveč s polifično umetnostjo in z vojaško akcijo. Aktivizem je oblika slepega in blaznega nacionalizma, ki vidi samo lastni narod in v njem samo interese onega, ki vlada. Liberalizem je bil vedno nasprotnik omejenosti, ki ne pozna občnih ciljev in skupnih vrednot narodov, takisto nasprotnik brezobzirnega vladanja v narodu samem. Croce je v svoji knjigi opisal boje liberalizma z ostalimi miselnimi smermi od 1. 1815. do 1914. Zanimivo je dodatno poglavje, v katerem premotriva položaj po svetovni vojni. Croce vidi tudi zdaj v svobodi večen ideal in edino sredstvo, ki približuje narode m države ter ustvarja med nasprotujočimi si nazori celoti prospešno, kulturno-pozitivno tekmovanje. Zoper ta ideal sta se predvsem zarotila boljševizem in fašizem. (Iz cenzurnih ozirov se slednji v Crocejevi knjigi ne omenja s pravim imenom.) A. Haller je v »Novi Evropi«« takole strnil Crccejeve poglede na sedanji evropski položaj: »Usodne sile, ki so izzvale svetovno vojno, nastopajo po vojni še bolj srborito. Nacionalizem in imperializem pretresata v enaki meri zmagovite in poražene narode. Komunizem, ki je pod imenom socializma vstopil v konstruktivno politiko, se je zopet pojavil v vsej svoji surovosti in je kot aktivizem (v katerega često prehaja) zavzel sovražno stališče nasproti mišljenju, umetnosti m religiji. Le-te je hotel podrediti sebi, vendar mu ni uspelo, ker jih ne more zasužnjiti, ne da bi jih hkrati uničil. Komunistična ideja se v praksi ni pokazala taka, kakršno so hoteli njeni teoretiki. Ne samo da ni uspelo ukiniti države in preiti »iz kraljestvu nujnosti v kraljestvo svobode«, o čemer je teoretiziral Mane, marveč je po ironiji razvoja nastalo baš nasprotno: ustvarili so najokornejšo državno obliko, kar si jih sploh lahko mislimo ... Komunisti potemtakem ne morejo rešiti osnovnega problema človeške skupnosti, problema svobode; on marveč nastaja iz strogih potreb same stvarnosti in morajo tudi bolj-ševiki čutiti, kako trepeče v človeškfsn mesu, ki bi ga sicer hoteli izoblikovati docela po svojih pojmih. In vendar je svetovna vojna, ki bodo o nji bodoči zgodovinarji nemara sodili, da je nacicnalizem privedla do absurda, zbližala narode (dasi je med posameznimi državami zaradi mirovnih pogodb zaostrila odnose). Narodi se bodo čedalje bolj zbliževali, zavedajoč se, da imajo enake vrline in zablode, enake sile in slabosti, da so podvrženi isti usodnosti, da vzdihujejo za enakimi ljubeznimi, da jih mučijo enake bolečine in da so ponosni na isto idealno dedščino. V vseh deželah Evrope čutiš, da kali neka nova zavest, zavest nove nacionalnosti. Kakor je pred 70. leti postal Napolitanec ali Piemontez Italijan, ne da bi se bil odrekel svojemu prejšnjemu bitju, marveč ga je bil v novem stanju celo povzdignil in sprostil, tako se utegnejo Francozi, Nemci, Italijani in vsi drugi povzdigniti v evropstvo... Iz te nove Evrope bodo zrastli novi ljudje z nekoliko drugačno mentaliteto, ki bodo za-čeli reševati tako zvane socialne probleme, —- ki niso nastali dandanes, marveč pripadajo vsem časom, samo da so v 19. stoletju vzbujali večjo pozornost in skrb — in ki bodo morali povišati produkcijo, obenem pa skrbeti za pravičnejšo razdelitev bogastva.. Ni nezanimivo, da je ta Crocejeva knjiga izšla v Italiji in da je celo fašistična cenzura ni mogla, preprečiti: Zgodovina liberalizma kot največjega idejnega pokre-ta 19. stoletja najizrazitejšega nosite-lja starega večnega hrepenenja po svobodi, je živ kontrast še mladi zgodovini fašizma. pokreta, ki je zlasti po svoji prsu ksi zelo daleč od Crocejeve plemen:to-de-mokratične in iskreno liberalne miselnosti. — 40 let literarnega dela Mahsima Gorkega Dne 12. t. m. bodo v Rusiji velike, Gor-kemu posvečene kulturne prireditve. Po-čast gre možu, ki vteleša v svoji osebi in odseva v vsem književnem delu značilne lastnosti sodobnega proletarskega pisatelja. Dopolnilo se bo namreč 40 let, kar je postopač in sezonski delavec Aleksander Pjaškov iz Nižjega Novgoroda objavil v provincialnem listu svoj prvi leposlovni sestavek. Uspeh prve povesti ga je vzpodbudil k nadaljnjemu delu; posihmal je njegov močni epski talent vidno zorel in opozarjal na se javnost in literarne kroge. V dobrem desetletju je bil ta mož, ki je sprejel psevdonim Maksim Gorkij, že evropsko znan pisatelj. Gorkij je zlasti v krasnih spominih na detinstvo in v poznejših spisih memoar-skega značaja (n. pr. »Moja vseučilišča«) opisal gvojo mladost. Ti spisi so močni dokumenti, globoko človeški in obenem značilni za okolje, v katerem se je naraven talent boril za svoje polno spoznanje in priznanje. Tudi mnoge njegove novele, oso-bito še izza prve dobe pisateljevanja, imajo avtobiografski značaj. Gorkega »vzore in boje« v trdi, a visoki šoli življenja je opisal Ilija Gruzdev v svoji znani biografiji Gorkega, ki jo čitaš kakor roman. V ruski književnosti je Gorkij nastopil v času, ko se je zdelo, da je močno potrebna osvežitve: to, kar je bil motivično prinesel vanjo, je imelo vonj svežega, skoraj še neodkritega sveta. Njegov talent sta opazila Vladimir Korolenko in Lev Tolstoj, v A. P. čehovu je imel nežnega prijatelja, zato je Gorkij pozneje posvetil tej trojici učiteljev izredno tople strani v svoji prezanimivi knjigi »Moji sodobniki«,, eni najmočnejših svojih knjig. Ko je Gorkij pokazal ruskega bosjaka, se je tudi Evro- pa, okorela v dekadentni ali suhoparno-intelektualistični književnosti, v razpolo-ženosti svojega fin de siecla nostalgično zazrla vanj. Ni slutila, da bo temu bosjaku sledil tip požrtvovalnega ruskega proletar-ca (roman »Mati«) in da za prozo Gorkega tiči ideologija aktivnega osvobojevanja vseh »ponižanih in razžaljenih«. Nasičeno in zagrenjeno ozračje ruske družbe pred revolucijo in po revoluciji 1. 1905., v katerem se je poleg Blokovih otožnih, mistično sanjavih pesmi Neznani gospej razpasla — kot izraz nasprotne skrajnosti " za sanji-novskim seksualizmom bolna proza Arcy-baševa, je Gorkij osvežil s pozitivizmom proletarske akcije in obrnil pozornost mladine k resničnemu človeku in k materialističnim problemom. Zato je bil Gorkij v literaturi Janez Krstnik onih, ki so prevzeli rusko usodo po oktobru 1. 1917. in njegovo ime danes mnogi pregnanci omenjajo z mržnjo, ki je psihološko umljiva, dasi objektivno nevzdržna. Gorkij je kot pisatelj prerasel meje, do katerih je lahko dvomljiv pisateljev pomen. Vzlic temu, da je v njegovi prozi ideja ali celo tendenca včasih večja od strogo književnih odlik (Gorkij le-te priznava in zabičuje proletarskim pisateljem, da jih ne pozabijo!), je njegovo mesto daleč vidno v ruski enako kot v evropski književnosti. Znano je, da je med revolucijo često interveniral pri Leninu zaradi persekucij politično nedolžnih književnikov in znanstvenikov. Z vidika posestnika z desettisoči oralov zemlje, ki zdaj v tujini kolportira liste in spi v nočnem azilu, pa je Gorkij — umljivo — zgolj zaničevanja vredni hujskač in izdajica. Objektivno ga je mogoče presojati samo sredi med skrajnostima oboževanja in zaničevanja; tu mu je težko odreči umetniško in človeško samobitnost in vrednost. Gorkij živi poleti v Rusiji, pozimi pa v svoji vili na Capriju. Je še vedno prav svež in venomer snuje nove načrte, piše nove spise. Njegovo vsakdanje življenje je letos v pariških revijah lepo opisal Vadimir Poz-ner. Prav te dni so listi zabeležili, da je med potjo v Berlinu zbolel; po naravi pa je žilav, zato že kakih 40 let uspešno kljubuje tuberkulozi, ki ji je bil odprl pljuča s ponesrečenim samomorom v »letih bos-jaških«. —o. Dvajsetletnica smrti Jaroslava Vrchlickega Pred dvajsetimi leti je umrl po daljšem bolehanju, ki mu je zmračilo prej tako bistri um, slavni češki pesnik Jaroslav Vrch-licky. češki tisk se v teh dneh s presrčni-mi besedami spominja njegove obletnice; v ponedeljek so tudi otvorili v Pragi pie-tetno razstavo s spomini na velikega pokojnika, čigar ogromno življenjsko delo varuje in proučuje posebno društvo prijateljev Jaroslava Vrchlickega. Založništvo J. Otta nadaljuje z izdajanjem njegovih spisov, vendar smo prav minule dni čitali v nekem intervievu, da za te knjige ni pravega zanimanja. Kaj čuda: največji del spisov Vrchlickega je v vezani besedi in pesništvo, zlasti še ono v dovršeni, klasični preganantni obliki, kakor ga je gojil Vrch-licky, preživlja v naših dneh zelo neprijazne čase. Vrchlicky je vreden skromne, a tem bolj pietetne omembe tudi pri nas, ne samo kot velik, izjemno plodovit duh bratskega češkega naroda, marveč tudi zato, ker je imel stike s Slovenci: Kot delegat češke akademije je bil navzoč pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani in se je bil tu seznanil z nekaterimi našimi književniki, osobito z Aškercem. V slavnost- nem razpoloženju je spesnil sonet o Prešernu, pozneje pa je v »Slov. Prehledu« obširno opisal svoje vtiske iz Ljubljane. Ta neposredni stik s Slovenci ga je zainteresiral za slovensko književnost in se je lotil prevajanja Aškerčevih pesmi. Nameraval je izdati izbor iž Aškerčeve poezije, toda v tem ga je zatekla bolezen ki ie kruto prekinila njegovo vprav neverjetno obsežno delo. O Vrchlickem je pisal pri nas dr. Vinko Zupan v »Ljublj. Zvonu« 1. 1912. Jaroslav Vrchlicky (Emil Frida) se je rodil 1. 1853 v Lounech, kot visokošolec je bil domači učitelj v aristokratskih rodbinah; tu je imel priliko, potovati po svetu in se učiti tujih jezikov. L. 1893 je postal profesor modernih jezikov na Karlovem vseučilišču. Literarno delo Vrchlickega je ogromno. Zapustil je 246 knjig v 280 zvezkih; več knjig pa je izšlo po njegovi smrti. Izdal je dolgo vrsto liričnih zbirk, večjih epskih pesnitev ((Twardo\vski«, »Bar Kochba« i. dr.), okrog trideset dram ("med njimi trilogija »Hipodamija« in komedija s Noč na Karlštejnu«), knjigo proze »Barvaste čre-pinje« (ki jo je Gestrin poslovenil.) in nepregledno vrsto prevodov. Prevel je Čehom vsega Dantea, Tassa, Ariosta, Carduc-cia, dobršen del Hugojeve poezije in izbore iz dela vseh vodilnih poetov romantične smeri, potem mnoge pesnitve in drame Ca-moensa, Calderona, Bvrona, Shelleya, Whit-mana, Pola, Goethejevega Fausta«, Mi-ckievviczeve »Dziade« itd. Tako plodovi-tega pesnika slovanstvo sploh ni imelo in nima, pa tudi za ostalo Evropo je bil Vrch-licky fenomenalen pojav. Primerjali so ga Špancu Lopeju de Vegi. Vrednost njegove izvirne poezije je bila že za njegovih časov problem, ki je zanimal mnoge kritike in povzročal številne polemike ter konflikte med »starimi« in ■ mladimi«. Umljivo je, da spričo tolike plodovitosti niso prihajali iz njegovega peresa sami dovršeni verzi in biseri poezije, vendar se je tudi v najslabših pesmih razodevalo poetično občutje in vidno stremljenje po formalni dovršenosti. Izbor iz poezije Vrchlickega, kakor je izšel pred vojno v Pragi, (če se ne motim, v dveh zvezkih) je mogel tudi zakrknjenega nasprotnika preveriti, da je v Vrchlickem deloval močan pesniški duh in da ogromni skladovi njegove poezije čuvajo marsikak dragocen biser. Kot človek in kot pesnik je Vrchlickv še med Čehi samimi premalo ocenjen pojav in morda ga bo šele bodočnost postavila na trdno mesto. Vsekakor pa je v novih literarno-zgodovinskih spisih že opaziti mnogo pravičnejše presojanje Vrchlickega nego je sploh bilo mogoče v literarnih borbah ob nastopu Moderne. Po svoji pesniški usodi spominja Vrchlickega na našega Aškerca, vendar je bil češki pesnik za razliko od slovenskega manj ten-denčen in bojevit: bližji artizmu po okusu francoskih pamasovcev —o. K poročilu o uprizoritvi »Sna kresne noči« v »Jutru« z dne 8. t. m. dostavljamo, da ni sodeloval .pevski zbor »Ljub-ljajnskega Zvona«, marveč operni zbor pod vodstvom dirigenta dr. Švare. Pomota je nastala po krivdi gledališkega lepaka, ki je napovedal nastop »Ljublj. Zvona«, dramski poročevalec pa po glasovih do-cela zakritih, občinstvu nevidnih pevk ni mogel prepoznati opernega zbora. Želeti bi bilo, da bi gledališki lepaki v bodoče ne zapeljavali k zmoti v škodo — gledališča. Knuta Hamsnna »Potepuhi« so pravkar izšli v slovenskem prevodu Otona Župančiča pri založbi »Modra ptica« v Ljubljani. Razstava jugoslovanske umetnosti na Holandskem. Dne 24. septembra se bo otvo-rila v Amsterdamu velika razstava jugo-slovenske umetnosti. Otvorjena bo do 24. oktobra. Na Holandsko je bilo iz Beograda odposlanih 252 del. Udeleženi so med drugimi kiparji: Meštrovič, Rosandič, Dolinar, Tine Kos, Fr. Kralj in Sreten Stojanovič, slikarji in grafiki: čelebonovič, Lj. Ivano-vič, B. Jakac, R. Jakopič. M. Jama, Konio-vič, A. G. Kos, brata Kralj, Milunovič, Na-stasijevič, Josič. Parač, Z. Petrovič, Petrov, Prančič, Pomorišac, Radovič, B. Stevano-vič, Fr. Stiplovšek. Milivoj Uzeiac, Hak-man, Fran Vesel, brata Vidmar, Vidovi <5 i. dr. (Navajamo po Politiki«. ) V Amsterdamu sta se ob tej priliki ustanovila dva odbora: častni in pripravljalni. Tudi pri nas sta bila ustanovljena dva odbora. V častnem odboru, ki mu predsedujeta ministra dr. Kojič in B. Jevtič ter poslanik dr. M. Stražnicky, zastopa Slovence upravnik Narodne galerije Iv. Zorman. »Mala Floramy« v Parizu? Gospa Bekova prevaja s sodelovanjem Henrvja Faberta v francoščino besedilo Tijardovičeve operete »Mala Floram*'«. Opereto bo uprizorilo neko pariško gledališče, ki jo je baje že uvrstilo v repertoar. Goethejevo kolajno je dobil izmed Slovanov poleii Ivana Meštroviča tudi znani poljski kulturni zgodovinar Tadeusz ZielmsRL Drobne vesti Emil Ludvig, avtor znanih biografij o Napoleonu, Bismarcku, Goetheu i. dr., piše sedaj r.ovo knjigo z naslovom: »Nil, življenjepis reke«. Bjomsonove slavnosti. Ob koncu letošnjega leta (8. decembra) bo Norveška slavila stoletnico rojstva svojega velikega pisatelja Bjornstjerna Bjornsona. V deželi s tremi milijoni prebivalcev, kjer pa dobre knjižne novosti izhajajo v nakladi deset tisoč in še več izvodov, nas ne more presenetiti, da je jubilejno izdanje Bjornsonovih spisov subskribiralo že zdaj več kot 100.000 naročnikov. Društvo »Norden«, ki je nekaka prosvetna zveza petih skandinavskih dežel, med njimi Finske in Islandske, je priredilo sedemdnevni bjornsonovski tečaj v Hunropu, srcu Norveške. V jeseni bodo večje slavnosti v Oslu. Sedem in devetdeset let stara Bjornsonova vdova živi še danes v Anlestadu, krasni grajščini, ki je izpremenjena v Bjornsonov muzej. Tu so jo pred leti obiskali nekateri udeleženci kongresa PEN-klubov v Oslu, med njimi tudi naš pesnik Oton Župančič. Hudožestveni teater v Moskvi je pričel sezono 1. septembra z najuspešnejšo igro lanskega repertoarja »Strah«, delom Afi-genova. Premiera prve nove igre bo sredi oktobra, ko se bo Stanislavskij vrnil iz tujine. Inscenirali bodo Gogoljeve »Mrtve duše«, vrhu tega študirajo Ostrovskega (»Talenti in častilci«). Izmed novih iger so si Hudožestveniki izbrali Ertmanovega »Samomorilca«. Igra je spisana, kakor izjavlja Kačalov v nekem interviewu, » sti-liziranem jeziku, ki ga govori današnja Rusija.« Kmalu bo uprizorjena tudi nova igra Bulgakova »Moliere«. — V Umetnostnem gledališču, je izjavil Kačaov, so se po javili novi igralci z, uvaževanja vrednimi talenti. To so Livanov, Hmeljov in Kedrov ter igralke Babanova, Grizerjeva in Zinai-da Reichova. Udejstvujejo se tudi novi režiserji. »Samomorilca« režira Sudakov, »Molierea« pa V. Sahnovskij. Roman o mladosti T. G. Masaryka je spisala češka pisateljica Milena Novakova. Izšel je pod naslovom »Muž a boj« v Pragi. Kako si graška gledališča pomagajo v času krize. Prijatelj lista nam je bil poslal prospekt gledališkega društva (The-atherverein) v Gradcu, ki kaže, kakšnih ugodnosti so lahko v času sedanje krize deležni njegovi člani. Sistem graškega »Theatervereina« obstoji v naslednjem: Interesent si nabavi blok in sicer po izbiri: ali za vse predstave, vštevši premiere in posebne predstave ob povišanih cenah, ali pa za normalne predstave brez premier in izrednih predstav. Vsak blok vsebuje 25 belih, 25 rdečih in 4 modre karte in stane: v prvi seriji 30 šilingov, v drugi pa 20. Z belimi kartami dobi pri gledališki blagajni vstopnice po polni ceni, z rdečimi jih dobi zastonj, z modrimi, ki veljajo za koncerte, pa plača polovično vstopnino. Blok ne veže ne na datum niti na predstave v operi ali v drami; vsak lahko izbira po svoje. Na bloku, ki se izdaja na določeno ime, je zabeležen oni sedež, ki ga želi abonent. Samo za lože so določene posebne cene. Rdeče karte pa veljajo šele tedaj, ko so izčrpane bele. — Zanimivo je, da je avstrijska železniška uprava dovolila vnanjim po-setnikom graških gledališč 50% popusta. Tako na sosednem avstrijskem Štajerskem pomagajo kulturnemu konzumentu v času gopodarske krize. Ali ne bi bilo to tudi pri nas mogoče? Mauriceu Maeterlincka je podelil belgijski kralj ob pisateljevi sedemdesetletnici v priznanje njegovega literarnega ddla plemiški naslov (comte). Obletniee umetnostnih del. Jubilejna mani ja je prešla od oseb na dela- Tako so v Amsterdamu priredil razstavo Rembrand-tovih del v proslavo tristoletnice njegove znamenite slike »Predavanje iz anatomije«:. V pariški Nacionalni biblioteki imajo pravkar Rabelaisevo razstavo ob priliki 3001t>t-nice njegovega romana »Pantagruel«. Letos je tudi 2001etnica Voltaireieve »Zaire«. Knjiga o Azevu. V Berlinu je te dni Boris Nikolajevski izdal pod naslovom »Azew, die Geschichte eines Verrats« biografijo tega slavnega ruskega agenta-provokaterja, ki si je z neštetimi, rafinirano zasnovanimi zarotami in izdajami v zadnjih desetletjih carske Rusije pridobil sloves največjega špiclja in izdajalca sveta. Knjiga je podprta z vsem dokumentaričnim materialom in podaja pretresljivo tragično sliko tega nenavadnega človeškega življenja. Nemška igra o Verdunu. V času, ko Nemčija preseneča svet z novim rožljanjem svojega imperialističnega meča, utegne zanimati to-le: Nedavno umrli mladi nemški pisatelj Ha.ns Chhimberg je zapustil dramo »Čudež pred Verdunom«. V nji si zamišlja, kako v lepi avgustovi noči, 25 let po svetovni vojni, vstanejo iz skupnega groba vsi, ki so padli nred Verdunom: Francozi, Nemci, Angleži, Italijani in Američani. Vrnejo se v svet živih, kjer povzroče nezaslišne zmešnjave. Rodbine so se že zdavnaj sprijaznile s tem, da jih ni, samo tu in tam vztrepeče kakšno žensko srce. V splošnem pa ti od mrtvih vstali verdun-ski junaki postanejo vsem neznosno breme. Kaj naj v dobi krize store s sto tisoči, morda milijoni novih brezposelnih neza-dovoljnežev? Zakaj vsi tarna io eno in isto: »Čemu smo v najstrahotnejši izmed vseh vojn mladi padli v grob, če se na svetu ni nič izboljšalo? Povsod vlada sebičnost, močnejši zatira slabejšega. gluma.štvu, laži ki pretvarjanju ni meje. Kri padlih juna- kov ni niti malo izčistila predvojnega vzdušja. Vse je ostalo po starem, samo življenje postaja čedalje težje in žalostnejše.« Delu se pozna, da ga je bil spisal človek iz one generacije, ki je dala^ Remarquea. Čhlumbergovo igro sicer v Nemčiji malo igrajo, toda čitajo jo zelo mnogo, kar priča, da je vzlic nadutemu hitlerjanstvu v nemškem narodu čvrsto ukoreninjena tudi evropska pacifistična misel. Kako na Madžarskem »pospešujejor književnost«. Marcel Dubois je v najnovejšem zvezku revije »Europe« objavil nekoliko zanimivih podatkov o tem, kako madžarska vlada praktično spoštuje svobodo tiska in literature, ki se je za njo angažirala ob letošnjem svetovnem kongresu Pen-kluboy v Budimpešti. Prepovedano je javno recitiranje pesmi velikega Advja, če so le količkaj politične, takisto je v nemilosti stari Pe-toffi poleg cele vrste živečih, napredno usmerjenih književnikov. Prevod sipisa Pa-naila Istratija »Vers T antre flamme« je bil zaplenjen, Glaeserjev roman »Razred 22« in Haškov »Dobri vojak S vej k« sta izginila s knjižnega trga takoj, ko sta se pojavila v madžarskem prevodu. Drama »Svetovni šampijon« je bila prepovedana, ker baje smeši šport, prav tako knjiga nekega novinarja, ki je zbral anekdote o madžarskih aristokratih, češ, da se ž njo »smešii« zgodovinski razred madžarske družbe«. Takisto je bila zaplenjena zbirka slik svetovnih umetnikov, češ, da nasprotuje morali, a nekega knjigarja so preganjali, ker je razstavil reprodukcijo Venere Milonske. Razstava risb Georga Grosza je imela posledico, da so dva organizatorja obsodili vsakega na dva meseca ječe. češ, da sta se pregrešila zoper armado. Kolektivna razstava Mikulaša Aleša, enega največjih čeških slikarjev, se bo otvorila v Pragi v drugi polovici oktobra. Razstavo prirejajo v proslavo mojstrove 801etnice. Položaj četrttonske glasbe. Nedavno js izšla v nekem praškem dnevniku izjava prezi-denta Češke akademije, znanega skadalo lja I. B. Foersterja o moderni češki glasbi. Ugledni glasbenik je izjavil mad drugim: »Četrtonska glasba je še vedno v povojih, in sicer, kakor se mi zdi, zaradi te_>a, ker doslej ni dokazala niti pravice do obstoja. Gre samo za zanimiv poskus dokazati, da se fenomen četrttonov da ujeti in slišali- Skladatelju, ki hoče povedati kaj novega, zadoščajo še vedno poltoni. Mislim, da niti današnja glasbila niso posebno pripravna za tako glasbo, a tudi pevci nimajo za njo dovolj vaj, da bi mogli reproducirati četrtton-ske skladbe z natančnostjo, kakor smo je vajeni pri pollotiski glasbi. Kajpak, vse to se lahko predrugači, za sedaj pa so to samo še poskusi, ki sicer izvršujejo hvale vredno pionirsko delo. ki pa nimajo nič kaj velikega vpliva na sedanjo skladateljsko generacijo.« — S tem v zvezi je zanimivo, da Narodno divadlo najbrž ne bo uprizorilo ce-trttonske opere »Malis, ki jo je spisal tudi v Ljubljani znani Alois Haba. Uprizoritev bi zahtevala toliko priprav in stroškov, da jih niti Narodno divadlo ne zmore Češkoslovaška ima 2133 znanstvenih knjižnic, češkoslovaški državni statistični urad je med svojimi izrednimi publikacijami izdal pregled študijskih, znanstvenih in strokovnih knjižnic po stanju kakor se je dalo ugotoviti na začetku tekočega leta. Pregled se nanaša samo na strogo znanstvene in strokovne biblioteke, ki obstoje bodisi samostojno, bodisi po seminarjih, institutih, univerzah, muzejih, arhivih više organiziranih strokovnih in srednjih šolah itd. Po tej statistiki je v češkoslovaški 2133 znanstvenih, strokovnih in študijskih knjižnic s 15.443.320 zvezkov. V zadnjih petih letih je število teh knjižnic zraslo za 881, število zvezkov pa za skoraj 3 milijone. Urejuje dr. Milan Vidmar V Karlovih Varih sta v avgustu odigrala dr. Euwe in Flchr drugo polovico svojega dvoboja. Z zanimanjem je sledil ves šahovski svet temu spopadu. Hotel je zvedeti, ali je res Flohr najmočnejši med mlado vclemojster?ko gardo. Dvoboj je bil dobro prirejen. Odmerjenih mu je bilo 16 partij. Prvo polovico, prvih osem partij, je prevzela Euwejeva domovina, drugo polovico, drugih osem partij Flohrova. V aprilu sta se nasprotnika spopadla v Amsterdamu, v avgustu v Karlovih Varih. Na holandskih tleh sta velemojstra zmagala vsak dvakrat, štiri partije so ostale neodločene Na češkoslovaških tleh ie bila nasprotnikoma usojena samo po ena zmaga. šest iger je ostalo neodločenih. Dvoboj potemtakem ni prinesel odločitve. Po tri zmage in deset remijev! Euwe je pokazal, da se v najmlajši mojsterski generaciji tudi najmočnejšega ne ustraši. Pokazal pa je tudi, da je mladim kos, dočim s starejšimi velikani ni uspel. Ca-pablanca in Aljehin sta ga ponovno potolkla v dvobojih. Spielmann ima prav, če op zarja, da nima smisla postavljati svetovnih vrstnih list za velike mojstre po občutku, po simpatijah. Dvoboji, pravi, naj jih zvrste. Dvoboji niso tako dragi kakor turnirji. V takih časih, pravi, naj dvoboji opravijo koristno delo in nadomestč turnirje. * Naši šahisti me neprestano sprašujejo, kdaj izide moja slovenska knjiga o šahu. Tudi na vsebino so silno radovedni. Vedeli bi radi, ali bo dovolj preprosta, da bo koristila tudi začetnikom, ki pogosto niti ne poznajo vseh pravil. Knjiga je že v tisku in bo izšla v dragi polovici novembra. S prvim novembrom poteče subskripcijski rok, ki nudi sub-skribentom ugodno ceno 100 dinarjev. Kasnejši bodo predvidoma plačali 120 dinarjev. Knjiga je pisana za začetnike, tudi take, ki še niso imeli šaha v rokah. Vsa pravila upošteva. V prvem poglavju govori o posameznih figurah, opisuje njihove last-rosti in pravila, ki jim določajo premikanje. V drugem poglavju obravnava zelo izčrpno osnovne končnice: trdnjava in kralj proti kralju, dama in kralj proti kralju, kmet in kralj proti kralju. Tretje poglavje govori o osnovnih pojmih srednje igre, o zamenjavah, napadih, obrambah, slabotnih točkah, vezanju in razvezavanju. četrto poglavje je obširnejše, ker opisuje otvoritve. Toda ta opis ni mehaničen. Ni mu namen nanizati toliko in toliko variant. Smisel otvoritvenih po-t oz mu je poglavitna stvar. Začetnik naj otvoritev razume, ne pa zna na pamet. Peto poglavje je posvečeno kombinacijam v srednji igri. V njem sem opisal take kombinacije, ki jih potrebujemo tako-rekoč vsak dan. Pa mislim, da bo to poglavje iz začetnika naredilo dobrega igralca. V zadnjem poglavju govorim o težjih končnicah, ki imajo tudi boljši igralci z njimi težave. Program je z njimi izčrpan, je pa tako obširen, da bo najširšim plastem naših šahistov zadostoval. Zato bo imela knjiga približno 320 strani in kakih 200 diagramov na njih. Vsak naročnik do-bi knjigo vezano v platno. Naročila naj se naslovijo izključno na naslov: dr. Milan Vidmar. Ljubljana, Aškerčeva ulica št. 11 R T Drevi: Nočni plavalni miting na Iliriji ob 20.30 v kopališču Ilirije Drevi ob pol 9. se bo pri večerni razsvetljavi vršil v kopališču SK Ilirije plavalni dvomateh GAK : Ilirija. GAK je eden najboljših avstrijskih klubov, ki goji že desetletja plavanje in je na tem športnem polju zabeležil že lepe uspehe. Klub daje stalno svoje plavače v avstrijsko reprezentanco. Med njegovimi favoriti je v prvi vrsti omeniti Rodigerja, večkratnega sprinterskega prvaka, in druge. Za dvomateh z graškim prvakom vlada v Ljubljani precejšnje zanimanje. Program prireditve je naslednji: 100 m hrbtno, dvomateh, 100 m hrbtno, gospodje; 50 m hrbtno, dame; 50 m prosto, dvomateh; 50 m prosto, gospodje; 50 m prosto, dame; 4 X 200 m prosto, dvomateh; Schvrel - štafeta 50X100 X 200X100 X 50 prosto juniorji in seniorji Ilirije; 100 m prsno, dvomateh; 100 m prsno, gospodje; 100 m prsno, dame in waterpolo. Razen tega obsežnega športnega programa je vzela Ilirija v spored še nekatere povsem nove atrakcijske točke, ki bodo gotovo pri občinstvu vzbudile mnogo zanimanja. valno lepo zmago 3:1 nad slogaši, ki so morali kljub neutajljivi požrtvovalnosti častno kloniti Na tem višku stoječih iger, ki vzgajajo športno publiko, si še želimo. Sodnik g. Marin je iz neznanih vzrokov skrajšal drugi polčas za skoro 20 minut. Bil je dober, v presojanju rok pa prepo-pustljiv. Predtukma rezerv imenovanih moštev je končala z zasluženo zmago SK Sloge. Po mačj napad ne pozna ne tehnike, niti starta, niti taktike. Uprava SKZ naj posveti svojim juniorjem največjo pažnjo, saj to je vendar kader prvega moštva. Sodnik g. Hiršelj je priznal en očiten ofside gol. sicer je bil dober. Rezultat 4:0. V nedeljo 11. t m. bomo imeli priliko gledati prvenstveno tekmo SKZ : SK Rudar iz Hrastnika na našem igrišču. Zunanja moštva, osobito Hrastnik, so vedno največja privlačnost za našo publiko, ki bo s to prvo tekmo, imela priliko velikega športnega Nogometna sekcija SSK Celja. Drevi ob Hžitka' zato n*i ne zamudi tekme in s svo- Dcbro reklamo za svoj nedeljski nastop proti Primorju in dober glas o svoji odlični kvaliteti so si ustvarili Celovčani s krasno zmago nad drugoplasiranim klubom avstrijske lahke atletike »Reichbundom« z Dunaja in odličnimi rezultati, s katerimi s ozmagali v večini disciplin. V teku na 3000 m je Leban postavil nov avstrijski rekrrd v času 9:00.3 (jug. rek. Tučan, Hašk. 9:16.2); v teku 800 m Kuntschitz 1:59.7, koroški rekord (jug. rek. Tučan, Hašk, 1:59.8); v olimpijski štafeti 3:39.5. koroški rekord (jug. rek. Primorje 3:47.2); štafeto 4X100 m so pretekli v času 45 sekund, nov koroški rekord; v skoku v vi- dvomateh KAC : Primorje Jutri ob 15 na igrišču Primorja šino in daljino je zmagal Egger z rezultati 1.70 m, oziroma 6.33 m; v metu diska in krogle Russ z rezultati 35.08 m, oziroma 11.435 m; v metu kopja Kryza 47.25; v teku na 400 m Sussitti A. 53.5 sek., ki mu je sledil Hirtl s časom 53.7. Atleti Primorja. ki so dosegli že na svojem propagandnem mednarodnem mitingu dobre rezultate, bodo morali te uspehe v znatni meri izboljšati, če bodo hoteli častno zastopati barve naše lahke atletike. Slednje pač pričakuje od njih vsa naša javnost, kajti njihova zmaga nad odličnimi Celovčani bi v veliki meri dvignila re-nome našega mladega športa. Slovan : Celje Jutri ob 16. se bosta srečala gornja kluba v drugi kvalifikacijski tekmi za vstop v lige. Celje, ki si je z lepimi zmagami nad domačimi nasprotniki priborilo prven- SK Ilirija : TKD Atena. Na igrišču Ilirije se bo odigrala jutri revanžna pokalna tekma med starima rivaloma Ateno in Ilirijo. V prvem srečanju pokalnega turnirja ie odnesla zmago Ilirija z rezultatom 8:5. stvo, bo skušal tudi v Ljubljani odnesti Iffi?!M !ma-1ludi v jutrišnji tekmi, cel j II — Načelnik. 19.30 bo važen sestanek prvega moštva v klubski sobi v Zdravstvenem domu zaradi odločilne kvalifikacijske tekme s SK Slovanom 11. t. m. v Ljubljani. SK Trb°vlje. nogometna Sekcija. Za prvenstveno tekmo, ki bo v nedeljo !l. tega meseca z Retjem, naj bodo točno ob 14. v klubski sobi tile igralci: Pleskovič, Stu-sej, Hudalist, Pintarič. Razboršek. Kašman, Rugl, Bcrger, Beline, Juvan, Gračnar. Načelnik. SK Grafika. Igralci Stopica I., Mihelič, Novak, Pipan, Potrato, Katavič, Mekina, Urbančič* Božam, Stupka II., Stroma.ier, Kobal in Trobevšek morajo biti jutri točno ob 14. na igrišču Primorja. Posebno se opozarja Pipan! SK Svoboda Ljubljana! V nedeljo ob pol 8. morajo biti na igrišču Ilirije zaradi iuniorske tekme sledeči: -Gorenc, -Vin-š-ek. Simon, Habicht II., Uhan, Simčič, Zavrl, Verhovec, Pungerč-ar, Repotočnik, Dernov-Sek. Bervar, Serše, Bizjak. — Popoldne ob 14.30 igra prvo moštvo prijateljsko tekmo z Grafiko kot predtekmo Slovan : Celje. Ob 14. se morajo javiti: Manojlo, Potekal, Boncelj, Bogme, Habicht I., Starman, Vili, Janež-;č, Andrej, Bončar, Stane, Jakša, Bon- jo navzočnostjo pomore klubu do zadovoljivega finančnega stanja, ki edino more postaviti na spored tekmovanja z moštvi izven Zasavja, ki pa vedno mnogo stanejo. Začetek tekme cb 16.30 na igrišču SK Zagorja. Repertoarji nadaljnjo zmago in priti v lige. Seveda bo tudi Slovan napel vse sile, da pride kot četrti ljubljanski udeleženec med ligaške klube in se revanžira za prvi poraz v Celju. Obeta se nam lepa in napeta igra. Predtekmo bosta odigrala Svoboda in Grafika ob 14.30. Da bo vstop mogoč vsakomur, je vstopnina minimalna: stojišča 7 dinarjev, dijaki 4 Din. Obe tekmi na igrišču Primorja^ zlatsi ker bo nastopila v znatno močnejši postavi, kakor preteklo nedeljo proti jeseniškemu Bratstvu; razen tega govori za men uspeh tudi dejstvo, da se igra ta tekma na njenem terenu. Z morebitno jtrišnjo zmago bi se Ilirija povzpela na prvo mesto v pokalnem turnirju, ki ga trenutno zavzema jeseniški Borec. Z ozirom na važnost te tekme je poverjeno njeno vodstvo savez, sodni ku Doberletu. Ljubljanski plavalni podsavez JPS. TSK Slovan: V nedeljo ob 15. morajo biti na igrišču Primorja: Zavrl I., Mar-chiotti L, Schlegel, Grm, Volkar, M ar- Gledališke predstave na prostem med jesensko razstavo Ljubljanskega velesejma. Sobota, 10. ob pol 20.: Sen kresne noči. Tivoli. Nedelja, 11. ob pol 16.: Mascotta. Tivoli. Nedelja. 11. ob pol 20.: Slehernik. Kongresni trg. Repriza Shakespearejeve komedije »Sen kresne noči« bo drevi točno ob pol 20. v Tivolskem parku. Izvrstna komedija nesmrtnega gledališkega klasika ie prišla pri pre 1-stavi na prostem skoro gotovo de lepše veljave, kakor pa na odru samem. Vsi sodelujoči so izvrstno rešili svojo nalogo. Sodeluje še operni orkester pod vodstvom kapel-nika dr. Švare. operni zbor in balet ter e^a vrsta drugih sodelavcev, vsi pod umetniškim vodstvom prof. Osipa Šesta. Začetek ie točen in ponovno prosimo, da se s prepoznim prihodom ne moti predstave. Predslava bo brez presledka ter bo končala po 21. Zato bodite vsai 5 minut pred pol 20. na prosin-rih. Prodaja vstopnic danes v opernem gl.*- chiiotti TI., Boget Ključec,' Thuma, Sreboi- dališču od 10. do pol 13. in od 15. do 17 njak, Poljšak in Zavrl II. Stranski sodnik: Legat. Reditelji: Fuček, Senčar, Deiak. Grm. Globelnik. Jufrišnje državne prvenstvene nogometne tekme se bodo vršile v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu, in sicer med Concordio in Viktorijo, med BSK in BASK Mariborski Rapid v Celju SK Rapid (Maribor) : SK Jugoslavija 3:0 (i:i) V tekmi med obema kluboma, ki se je vršila danes popoldne na Glaziji pri, Celju, je zasluženo zmagal SK Rapid proti mnogo obetajočemu mlademu celjskemu klubu. Sodnik g. Ochs je sodil precej površno. Občinstva je bilo okrog 200. od pol ool 19. dalje pa pred Tivolskim gradom- Dohod je naravnost od gradu proti Švicariji za prostorom orkestra. Nedeljski program. Jutri bosta poslednji dve predstavi za easa velesejma. Ponoldne točno ob pol 16. se bo vprizorila .v Tivoliiu opereta »Mascotta* v režiji g. Bralka Krefta. Prva uprizoritev tega dela je imela v (Službeno.) S pravom takojšnjega nastopa in med Vojvodino in Jugoslavijo. Nasled- . ... , ^ „ na vseh tekmah se verificira za SK Ilirijo: nji termini so bili zaradi labkoatletskeoa resnici lep uspeh. Občinstvo, ki je do zad- ^ 1 c. L— o I 111 K-* rtrt ' -n 1 . ■ i >« /i! x T m1 a Ti a___ 1 * _ i ... « - <• I niprra L'/~»f i/'l* o vacoilln rco nrnclnro j \i Šiška Ljubica in Lavrenčič Lela. Dovoli se prireditev propagandne plavalne tekme na dan 11. t. m. Elanu, Novo mesto. Z ozirom na propagandni značaj se dovoli start tudi ne verificiranim pi stilu JPS je slednji odo Iavačem. Po obve-obril prireditev med- Naslednjo partijo sta igrala Euwe in Mohr v dragi polovici svojega dvoboja: Seli: dr. Euwe. črni: Flchr. 1. e2—e4 e7—e6 Francoska obramba se bolj in bolj uveljavlja v modernih bojih. 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lcl—g5 d5Xe4 5. Sc3 X e4 Lf8—e7 Tu je mogoče 5.---Sb8—dY bolj- ^ a 6. LgXf6 g7Xf6 Flohr ima to varianto rad, je pa zelo nevarna. Baš zato jo češkoslovaški prvak rad igra. 7. Ddl—d2 f6—f5 Ta poteza ima globljo vsebino nego se zdi. Črni mora preprečiti c2—c4 in d4—d5. kar bi razbilo črno pozicijo. Zato je dobro pregnati skakača pravočasno na c3 S. Se4—c3 ___ Na 8. Se4—c3 je bilo nameravano 8. ----c7—c5. 8-------c 7—cS Preprečiti je bilo treba d4—d5. 9. 0—0—0 Sb8—d7 10. g2—g3 b7—b6 ? To ni dobro. Lani je na Bledu dr. Aljehin zašel z isto potezo proti dr. Astalošu v zgubljeno pozicijo, črni kmetje na da-mmem krilu so sedaj preslabotni. Boljše je 10.---Dd8—c7. 11. Lfl—g2 LcS—b7 12. Sgl—h3 Dd8—c7 13. Dd2—e2 --- Beli nastavlja past. Na 13.--- 0—0—0? bi rad igral 14. d4—d5. 13 .------Sd7—f6 14. Thl—el Ke8—f8 ? Flohr se ne upa rokirati. Dolga rokada bi bila res nevarna. Toda kratka rokada je bila dobra. 15. Sh3—g5 --- Grozi 16. De2Xe6!!, f7Xe6. 17. Sg5X e6-f- z napadom na črno damo. 15 .------De7—d6 16. f2—f4 h7—hS Tudi to ni dobro. Boljše ie h7—h5 in Th8—h6. 17. Sg5—f3 Sf6—d5 18. Sf3—e5 -___ Pregnani skakač prihaja z druge strani 78. —----Th8—h 7 19. Lg2Xd5! ____ 19-------c6Xd5 20. g3—g4 ! --- Zadetek odločilnega naoada. 20. —----' foXg4 21. De2Xg4 h6—h5 22. Dg4—f3 a7—a6 23. f4—f5 --- Euwe napada zelo energično. 23 .------Le7—g5-f-" 24. Kcl—bi Kf8—e7 žalostno, toda potrebno. 25. f5Xe6 f7Xe6 26. Tel—gl Lg5—h6 27. Tdl—fl --- Težka artiljerija strelja grozovito. 28. a 2—a 3 --- Ta skromna potezica ie spravila nasprotnika na kolena. Flohr se je vdal. Nieg-ova dama nima pametne poteze, študirajte pozicijo, zelo je poučna! Službene objave LNP (S seje p. o. dne 7. septembra) Navzoči: Stanko, Novak, Brumen, šeti-na R., Zupane, Petrič, Anke. V nedeljo 11. septembra se določi druga kvalifikacijska tekma Slovan : Celje ob 16. na igrišču Primorja. Dovoli se pred-tekma Svoboda, Ljubljana: Grafika ob 14.30. Službujoči odbornik g. Malovrh. Slovan mora postaviti šest rediteljev. Določijo se prvenstvene tekme 11. sept. v Hrastniku ob 16. Hrastnik : Dobrna, Trbovlje, predtekma rezerve. V Zagorju ob 16. Zagorje : Rudar, Hrastnik, predtekma reze""e. V^ Trbovljah igrišče Amaterja ob 16. Retje : Trbovlje, pretekma rezerve. Službujoče odbornike določi MO. Dovoli se odigran je prijateljskih teken Korotan, Kranj : Disk, Domžale prvo in drugo moštvo 8. septembra v Kranju. Domžale : Grafika, Ljubljana 8. t. m. v Domžalah. Dovoli se odigranje tekme Korota-nu, Kranj 11. t. m. v Kranju. Odobrijo se poskusne tekme Sloga, Loke : Retje, Trbovlje 8. t. m. v Trbovljah. Sloga, Radna : Zagorje 8. t. m. v Sevnici in druga tekma 11. septembra v Sevnici. Pokalna tekma železničar : Maribor se določi 18. septembra v Mariboru. Opozarja se MO na točno izvedbo. Priziv Amaterja, Trbovlje št. 181/32 z dne 9. 8. proti verificiranju pokalne tekme Amater : Dobrna, odigrane 31. 7. v Trbovljah, se v smislu pravil JNS kot prakas-no vložen zavrne in verificira rezultat tekme 2:1 za Dobrno. Protest Slovana, Ljubljana z dne 6. 9. proti verificiranju kvalifikacijske tekme Celje : Slovan, odigrane 4. t. m. v Celju, se odstopi SZNS v Ljubljani v izjavo. Vzamejo se na znanje zapisniki MO Maribora z dne 8. 8., 22. 8. in 29. 8., zapisnik MO Trbovlje z dne 5. t. m., nadalje dopis čakovečkega SK čakovac št. 207/32 z dne 2. t. m. in Pustakovečkega SSK ča-kovec št. 35/32. z dne 6. t. m. Opozarja pa se PSSK čakovec, da v smislu pravil -ori-javlja tekme LNP, odnosno MO Maribor. Vzame se na znanje razpored prvenstvenih tekem mariborskega okrožja Mura Pustakovečki SSK v Murski Soboti. 2. Pu-stakovečki SSK : Svoboda v čakovcu. 3. Svoboda : Mura v Mariboru. Preda se u. o. LNP železničar, Maribor, ker ni pravočasno prijavil mednarodne tekme s S KKastner Ohler, Gradec dne 3. 9. in SK Sturm 4. 9. v Gradcu. Verificirajo se s pravem nastopa dne 10. septembra za Rudar. Hrastnik: čurčič Zd.. Podlunšek Franc, žibret Franc, Muhovič Ivan, Dolanc Jože, Urana Edi. s pravom nastopa dne 17. septembra za Zagorje, Zagorje: Fajn Ciril, za Hrastnik, Hrastnik: Rodenšek Lado. Kmetič Franc, za Grafiko, Ljubljana: Floch Franjo. S pravom nastopa dne 17. septembra za mednarodne, dne 7. decembra za prijateljske in dne 7. marca -933 za prvenstvene tekme se verificira za SK Rapid, Maribor: Klippstatter Julius. Poziva se železničar, Maribor, da pošlje njegove legitimacije do prihodnje seje. Tajnik II. klubskega dvomateha Ilirija : GAK Graz, dne 10. t. m. v Ljubljani. — Seja upravnega odbora LPP bo drevi Ob 18.30 v Evropi. Zaradi važnosti je udeležba vseh gg, odbornikov nujna. Tajnik I, Službene objave LHP. (Iz seje u. o. 7. sept.) Za nedeljo 11. sept. se določijo sledeče pokalne tekme: S.K Svoboda : ŠK Bratstvo (sodnik g. Volčini) in SK Ilirija : TKD Atena (sodnik g. Doberlet, rez. Kušar) mitinga za drž. prvenstvo v Zagrebu (IS. septembra) in medmestne tekme Zagreb : Beograd (2. oktobra) deloma spremenjeni. Po sedanjem razporedu se bosta oba finala vršila dne 30. oktobra Oziroma 6 novembra. Domžalski Disk v Kranju SK Korotan : SK Disk (Domžale) 4 : 2 (0 : 1). Na praznik v četrtek se je v Kranju odigrala prijateljska nogometna tekma med gornjima kluboma, Tekma je bila izrazito borbena in se je vršila povsem v stilu prvenstvene tekme. Takoj v početku premoč Diska, ki je skoraj dosegel vodstvo 1 : 0. Na lastnih tleh so se to pot domačini znašli kasneje T . , , , OT, ,,.i kot pa gostje . Zadnjih 15 minut prvega Juniorske tekme za P°kal SK Ilirije se ^ pa s0 že dom^n„ povsem prevla- lueno v skumm liubhansk.h udelazen- I dovali i;n neprestano oblegali nasprotnike- va vrata, toda žoga ni našla prave poti. kar je pripisati deloma smoli-domačih, deloma pa odlični obrambi gostov. V drugem polčasu je tempo še silnejši. Domačini zopet zaključijo v skupini ljubljanskih udeležencev jutri, v nedeljo s tekmama Svoboda : ja II. in Hermes : Jadran. Obe se Kosca vršili na prostoru Ilirije, in sicer prva ob 8., druga ob 9.30. Medklubski odbor Siir^fe prevladuj ejo, končno izenačijo in skoro Razpis plavalne tekme. V svrho propagande plavalnega športa razpisuje SK Slan, Novo mesto, za nedeljo 11. septembra t. 1, propagandno plavalno tekmo s sledečim sporedom: 50 m, 100 m, 4X50 m nrosto, 100 m hrbtno. 100 m prsno in 3X 100 m mešano; oboje za dame in gospode. Tekma bo ob 14. v mestnem kopališču na Krki. Prijave se sprejemajo do starta. Pri-javnine ni. Zaradi propagande je start dovoljen tudi neverifici ranim plavačem. rediteljske službe; nastop službe oetrt ure pred začetkom tekme. — M. o. Odbor sodnikov JLAS, sekcija Ljubljana. (Službeno.) Za lahkoatletski dvoma teh KAC : Primorje, v nedeljo, 11. tega meseca ob 15. uri na igrišču Primorja, določam naslednjo jury: voditelj tekmovanja: geom. Černe Miro; vrhovni sodnik: \Vi,ndisch; starter za teke: Luin; starter za skoke in mete: Sanoin R.; 60dniki na cilju in časomerilei; Baltič, Cek, Gorjanc, Griin-feld, dr. Kuhelj, Sancin, Vidic, Windisch; glavni sodnik za skoke in mete: Cimper-man; sodniki za .skoke in mete: Kermav-ner Baltič, Griinfeld, Vidic; števec pretočenih krogov: Cimperman; reditelj staTta: R.ajič Dušan; zdravnik: dr. Prodan Josip: glavni reditelj: Vonoina Miro: nadzorniki teka.li.šča: geom. Čeme Miro, Baltič; zapisnikar: Bradač. Jury se naproša, da pride na igrišče najpozneje ob 1430. Primorje naj določi dva člana kot oglaševalca in šest rediteljev, ki se morajo javiti galvne-mu reditelju najpozneje ob 14. Predsednik Slamič s. r. ASK Primorje. Predsedstvo. V nedeljo, dne 11. t. m. priredi naša lahkoatlet-ska sekcija ob 15. na našem igrišču lahkoatletski dvomarch s prvakom Koroške, KAC iz Celovca, odličnim klubom, ki mu je pred par dnevi uspelo sigurno premagati drugoplasirani avstrijski klub v lahki atletiki »Reichsbund« z Dunaja. Da bi se dvomateh za klubske barve končal čim častnejše, je dolžnost vseh atletov, da nastopijo in v naponu svojih moči dosežejo rezultate, ki bodo njim, klubu in jugoslo-venski atletiki v ponos. Pozivamo zaradi tega naslednje atlete, da uvažujoč športno disciplino pridejo vsi brezpogojno na igrišče ob 14. uri in nastopijo v določen-h disciplinah, in sicer: v teku 100 m: Skok, Kovačič A., Slapar, Perovič J., Cepin. Ce-rar, Jug Fr„ Godunov; v skoku v daljino: Korče, Putinja. Medica, Raič M.. Kosec, Oražem: v teku 800 m: Žorga, Goršek. Gaberšek II; v metu diska: Slamič, Korče, Jug V., Marek I .in II., Cerkvenik, Čurda; v teku 5000 m: Krevs, Kovačič A; v tro-skoku: Korče. Raič M., Oraižem. Žorga A„ Medica: v teku 200 m: Skok. Perovič. Kovačič A.. -Cepin, Jug Fr., Slapar. Cerar, Zorga A.; v metu kopja: Petkovšek, Slapar, Putinja; v teku 400 m: Korče, Putinja: v &k°ku v višino: Žgur, Marek IL, Medica, Jug Fr.. Svetič, Žorga A., Oražem; v teku 1500 m: Žorga Fr., Krevs, Ogrin, Kovačič L.; v mefu krogle: Slamič, Marek L, Cerkvenik. Marek II.: v štafeti 4 krat 200 m: Perovič J., Kovačič A.. Skok, Korče. Cerar. Cenim Jug Fr., žorga A.. S1«-par, Godunov, Putinja, Slamič: v štafeti 4 krat 100 m: Perovič. Kovačič A.. Skok, Slapar, Cerar, Cepin, Jug Fr„ Žorga A., Godunov, Korče, Sleumič, Putinja. Vsi na start! ASK Primorje (nogometna sekciia). V nedeljo ob 9. trening-tekma s I. moštvom Jadrana. Ob 8.30 morajo biti wa torišču: Baum I in IL. Hasl, Bizjak, Rsek. Šinkovec, Str nad, Oahari. Golob. Jež. Trček. Peterlin. Igralec Mlinar naj 6e oglasi na igrišču, nato preidejo tudi v vodstvo. Domačini so končno v lepem finishu zasluženo zmagali s 4 : 2. Predtekma obeh rezerv se je končala s 6 : 2 za domačine in je trpela predvsem zaraidi skrajne nediscipliniranosti gostov, ki so ugOvarali sodnikovim odločitvam. V nedeljo bo gostovala prvič v Kranju Svoboda iz Zaloga in igrala prijateljsko tekmo s Korotanovo rezervo. Priče tek tekme bo že ob pol 14. V nedeljo 4. t. m. je gostoval v Domžalah proti Disku SK Avstria prvak koroškega nogometnega saveza. Za Domžale je bilo to srečanje pravi športni praznik ter se je zbralo na igrišču za sedanje razmere ogromno število občinstva, preko 600, ki so bili s pred-vedeno igro zelo zadovoljni. Igra je potekala v skoro stalni premoči domačinov, ki so predvedli gotovo do sedaj svojo najboljšo igro. Končala je z rezultatom 2 : 1 za goste, polčas 0 : 1 za domače. Domači so dosegli edini gol iz upravičeno diktirane enajstmetrovke. Tekmo je zelo dobro sodil domači sodnik g. Stražar, ki bi bil proti gostem lahko diktiral še dve enajstmetrovki, kar pa je z ozirom na značaj tekme opustil. * Z ozirom na našo nedavno notico »Domžalski Disk v Kranju« ugotavljamo resnici na ljubo, da SK Disk še nikoli ni bil pro-vincialni prvak LNP, pač pa je to že četrto leto SK Elan iz Novega mesta. Prvo leto pa je bil SK Javornik z Rakeka, SK Disk je imel letos priliko boriti se s SK Eianom za naslov prvaka, vendar pa je prvenstvo prepustil par forfait Elanu. Nova pridobitev za smučarje. Kakor je pred dnevi poročal »Slovenski Narod«, je naš znani športnik in večkratni državni prvak v maratonskem teku Stane šporn že več let poskušal, da bi — kot aktiven smučar in planinec — napravil smuči, ki bi bile enakovredne hickory-smučem in bi vendar kot izdelek iz domačega lesa ne bile tako drage. Dolgotrajni poskusi so se končno posrečili, in sicer v obliki sestavljanja iz dveh vrst lesa. Gornji del smuči je iz jesena, dolnji pa iz neke vrste hruške, ki ima zelo malo vlaken in je pri tem zelo trpežen ter prožen. Velika prednost teh špornevih smuči je tudi njihova majhna teža, kar bo ugajalo posebno smučarjem, ki tega zimskega športa ne goje toliko kot šport., temveč bolj za zabavo. Glavna »vrlina« tega domačega izdelka pa je seveda daleko nižja cena ket jo je treba plačati za inozemsko blago. Poskusi na terenu so pokazali prav dobre rezultate in tako se nam obeta za prihodnjo sezono v smučarski opremi neva domača pridobitev, s katero bo v današniih časih gotovo ustre-jeno marsikomu. Zagorski šport. Freteklo nedeljo je SK Sloga iz Lok odigral svoio prvo poizkusno tekmo na igrišču zagorskih k!ubov, im sicer s SK Zagorjem, ki je to pot nastopil v njega kotička zasedlo vse prostore, se je izvrstno zabavalo. Nekaj povsem novega ie bila bitka, ki jo je uvrstil režiser med dejanje proti koncu operete. Sodelovalo je nad 100 vojakov 40. Triglavskega peš. polka, kolesarskega bataljona in 16- artilerijskega polka s svojimi požrtvovalnimi .vodniki vred. V nedeljo bo ista zasedba posameznih vlo.g kakor v sredo. Konec »Mascotte-? bo pred 18. uro. — Zvečer ob pol 20. pa se bo uprizoril na trgu pred Nunsko cerkvijo Hof-mannsthal-Zupančičev ^Slehernik';, ena najboljših dramskih uprizoritev, kar jih ie imela do sedai Ljubljana. Od Levaria, ki edinstveno izvaja ogromno in težko vlogo Slehe--nika. pa do zadnjega sodelavca so vsi z ljubeznijo in navdušenjem pri stvari, tako da mora globoka vsebina prevzeti vsakega poslušalca. Konec predstave je ob 21. Predst>i-vn vodi prof. Šest. sodelujejo operni orkester in zbor ter del zbora Glasbene Matice. Prodaja vstopnic za obe nedeljski predstavi danes v soboto od 10. do pol 13- in od 15. d;i 17.. jutri v nedeljo pa od 10. do pol 13. pri dnevni blagajni v operi. Za >Mascotto P° najugodnejših cenah prodaja jetno iznenadila. Mirna in dostojna igra. ki jo je predvedel SK Zagorje, tovariško stremljenje za skupno zmago, smoitreno . delo vseh poedincev ter povezanost poedi-' nlh členov, vše to je doprineslo preprlče- JUGOSKODA, Zagreb, Račkoma 2. Telefon 6306. • 11228 •JUTRO« št. 211 B Sobota, 10. IX. 1932 Iz Kraljevski strelec Danski kralj Kristijan oddaja prvi strel na danski narodni svečanosti, s katero se otvarja, jesenska, sezija v Kodanju Brezžična pisma Pred znanstvenim tonrmom v Londonu je predvajal izumitelj senator Marconi svcj najnovejši izum, brezžično prenašanje strojne pisave. V mestu Chelmsfortu je bil montiran oddajni aparat, ki je na poseben način zgrajen pisalni stroj, v Londonu pa sprejemnik, ki je nekakšna kombinacija filmskega aparata in televizorja. V Chelmsfortu so natipkali nekoliko besed in skoraj v istem hipu so se te besede prenesle brezžično na sprejemnik, ki je tako napravljen, da fiksira tekst takoj na film oranžne barve in ga napravi tudi takoj vidnega. Važno pri novem izumu je to, da ga je Marconi izpopolnil z nekaterimi novimi izumi, ki izločajo po možnosti at-mnsferične motnje, tako da se tekst prenese na sprejemnik čist in Jasen. Apara-tura dela skrajno hitro, v eni minuti je mogoče oddati kakšnih 120 besed. Dalja^ va ne igra nobene vloge, kakor je ne igra Električno sidro za zrakoplove Nemški inženjer Otto Krell je izumil trmno pripravo za privezovanje zrakoplovov pozimi in na polarnih ekspedicijah. Gre za sidro, ki se da kuriti z elektriko. £im ga spustijo iz zrakoplova na led, se z električnim tokom segreje in led se okrog njega raztaja. Tok se nato odklopi, led zmrzne okoli sidra in ga drži trdno. Zrakoplov je zasidran, če ga hočejo oprostiti, spustijo v sidrc znova električni tok. Pozimi bo zrakoplove torej brez nadaljnjega mogoče zasidrati v zaledenela tla ali vodovja. Važno je to, da je sidro lahko iz lahke kovine, saj ne učinkuje s svojo težo, temveč le s svojo zlepljenostjo z ledom Gambettovo oko Ko je bil Gambetta, slavni franeoski državnik, še neznan odvetnik, so mu morali odstraniti desno oko in ga nadomestiti z umetnin. Zbiratelji redkosti so se že dolgo razbijali glave z ugibanjem, kam je prišlo izrezauo oko. Te dni se ie ta uganka pojasnila. Mlad zdravnik, asistent znamenitega kirurga. ki je izvršil to operacijo, si je oko obdržal in konserviral, kar ga je njegova bolezen še posebe zanimala. Ko je postal Gambetta veliki državnik, je zdravnik tem bolj čuval njegovo oko kot relikvijo. Nekega dne pa mu je ponudil neki ameriški pacient za oko veliko vsoto in zdravnik se je po dolgem oklev&nhi odločil, da nvu ga proda. Tako je prišlo Gambettovo oko v Zedinjene držav«. Največja kazen v Španiji Španski pada meni je sprejel določbo, ki odpravlja smrtno kazen in dosmrtno ječo. Največja kazen, ki more doleteti obsojenca v Španiji, je dvajset let ječe. Pijanost »e. bo pri vsaki sodbi smatrala za olajševalno okoliščino. Kohinoor Na jugu Indije, v deželi Golkondi, ki jo zavidajo vsi sosedi zaradi njenih deman-tov, je živel davno pred našim štetjem kralj, ki je slovel po čudežnem demantu Kohinoor, ki bi mu rekli po naše »Gora svetlobe«. Dragulj je bil vdelan v njegovi kroni. Okoli tega dragulja so se plele legende in njegova slava se je razširila da-leč preko hindustanskih mej. Nastalo je kraljestvo velikih mogulov, najmogočnejše dinastije, kar jih je svet kdaj videl. Blišč vseh evropskih dvorov je obledel pred bliščem teh indskih vladarjev, ki so se obdajali s pravljičnim sijem. Ko je Babar, »lev«, prihrumel iz notranjosti Azije, premagal domače kralje in osnoval svojo dinastijo, je padel Kohinoor v njegove roke. Ko je prvič videl ta dragulj, je baje vzkliknil: »Ta kamen naj bo polovico tega vreden, kar se na svetu potrosi dnevno!« Kohinor je romal iz roke v roko, dokler mu ni postal lastnik šah Džehan, ki je zgradil čudovito palačo Tadž Mahal, o kateri pravijo še danes, di je najlepša zgradba, ki jo je kdaj zasnoval človeški duh. O šahu Džehanu pripovedujejo, da je sedel na prestolu, ki je bil vreden poldrugo milijardo dinarjev. Toda šahovo življenje je bilo polno tragike. Žena, ki jo je neskončno ljubil v svoji mladosti in ki je v nje spomin postavil bajni Tadž Mahal, mu Je umrla že po enem letu, nje sin pa ga je pozneje razstoličil in ga držal ujetega. Hči ga je negovala v njegovem ujetništvu. Nekoč je nerodna sužnja prevrnila oljevko im caričina je dobila težke opeklin«. 06« pri navadni radiotelegrafiji, in tako bo mogoče cddajati pisma brezžično na največje razdalje, iz Evrope na Kitajsko, v Ameriko ali pa tudi v Avstralijo. Priprava ni posebno draga in zato jo bodo začeli po vsej priliki že v kratkem izdelovati na debelo. Posebno važno je tc, da je mogoče z njo oddajati brezžično tudi slike. Napravili so poskus in slike so se. pokazale v Londonu v vseh najfinejših odtenkih. Ob isti priliki je imel Marconi kratko predavanje o bližnjih smetrih brezžične tehnike. Naslednja etapa bi bila brezžični prenos električne energije v velikem stilu. V manjšem se je to, kakor vemo, že posrečilo, toda stvar je treba izpopolniti toliko, da bo mogoč n. pr. brezžični pogon lokomotiv. Marconi sam se bavi s takšnimi poskusi, a doslej še ni.imel velikih uspehov. Vendar upa, da bo še sedanje poko-lenje rešilo ta problem. sveta Izumitelj plinske maske Lorenski kirurg in zrakoplovec Jean Fran$ois de Rozier je bil prvi, ki je izumil masko zoper strupene pline. Rczier »e je bavil zelo vneto z fizikalnimi in kemičnimi deli in je bil tudi prvi, ki se je z balonom lastne konstrukcije 2. novembra 1783 dvignil v zrak. Dve leti pozneje se je na drugem zračnem potovanju smrtno ponesrečil. Kratko pred tem usodnim poletom je predložil pariški Akademiji znanosti pripravo, ki jo je imenoval* respirator« in s katero bi bilo mogoče stopati in delati v prostorih, napolnjenih s strupenimi plini. Iz priloženega opisa je razvidno, da je bil ta respirator majhna pločevinasta škatla, ki jo je nosilec imel na hrbtu in je bila napolnjena s čistim zrakom. Iz tega rezervoarja je vodila cev iz gumirane svile do nosa in medena zavojica v notranjosti ji je dajala trdno obliko. Nosilec je vdihaval zrak iz rezervoarja skozi nos, izdihcval pa je prosto skozi usta. Rozier je to pripravo, predhodnico plinske maske, sam preizkusil v jamah in vodnjakih, ki so imeli zastrup-gjeno ozračje. Brez klobuka v cerkvi V londonsko katedralo sv. Pavla so smele doslej ženske le s klobukom na glavi. Zdaj so cerkvene oblasti to odredbo omilile 2elezniSka katastrofa brzovlaka Pariz-Ventimiglia Med Maisemom in Ventimiglio se je te dni iztiril brzi vlak Pariz — Ventimiglia. Lokomotiva se je nagnila na stran, vagoni so se odpeli in deloma zdrobili, pet potnikov je bilo hudo, sedem pa lahko ranjenih je dal pozvati iz Surata pri Bombayu nekega angleškega zdravnika, ki je opravil svoj posel tako dobro, da mu je stari šah brez nadaljnjega dovolil trgovinski privi-leg v Bengaliji, ko ga je zdravnik zanj prosil. Toda to je bil začetek Britske Indije. Ko je šah Džehan umrl, je zvesta hči prepustila Kohinoor svojemu bratu s prerokbo, da bo kmalu konec njegove dinastije. Ta prerokba se je izpolnila, kajti 173'rf je pridrl v Indijo perzijski šah Nadir, ki je hotel imeti pravljični dragulj, in je premagal mogula. Mogul je nosil demant vedno pri sebi v gubah svojega turbana. Sah Nadir bi si ga lahko prilastil z nasiljem, a je izbral drugo pot. Povabil je premaganega vladarja k sebi, ga slavnostno pogostil in mu je med gostijo po stari orientalski navadi ponudil, naj bi si v znak medsebojnega spoštovanja in ljubezni izmenjala turbane. Nesrečni mogul je bil v škripcih, a si ni vedel pomagati. Pristal je in tako je demant s turbanom vred prešel na Na-dirjevo glavo. Stara pripovedka veli, da prinaša Koiv-inoor svojemu lastniku vedno nesrečo, samo ženskam ne. In tako je tudi šah Nadir umrl po morilčevi roki, eden njegovih generalov se je polastil prestola in dragulja. Novi kralj je osvojil Kandahar fu osnoval današajo državo Afganistan. Okrog 1. 1810. je tudi njega zadelo prekletstvo. Izgnali so ga bili. iz Afganistana in je pobegnil na dvor Randžita Singa, leva pundžabskega. Lev ga je sprejel, a je zahteval od njega Kohinoor v plačilo za to, da mu pomaga na afganistanski prestol. šah Suja, kakor »e je imenoval nekdanji pacajte saaacal « * tudi kot vladar v Afganistan. Randžit Sing je umrl 1839 in deset let pozneje so Angleži zasedli veliko državo, ki jo je bil ustanovil na indskem severu. Z državo so se polastili Kohinoora. Dali so ga v varstvo siru Johnu Lawrenceu, vrhovnemu komisarju v Lahom, da bi ga pozneje izročil kraljici Viktoriji. Sir John Lav;renče je bil sila raztresen mož in je imel važnejše skrbi po glavi nego demant. Vtaknil ga je v mali žep, kakor da gre za navaden gumb. Nekoliko dni pozneje se je spomnil nanj — medtem je bil dal suknjič v perilo. Za srečo je bil njegov služabnik r^aletel na demant, ki ga je smatral za kos stekla, in ga shranil. Tedaj je sir Lawrence poslal dragulj v varnejšo shrambo v Bombay. Pozneje so ga izročili kraljici Viktoriji, a danes krasi krono angleške kraljice Ma- Opazke angleškega tiska V Ncrthamptonu je pribežala neka ovca v finančni urad. žival je menda mislila, da jo lahko tam ostrižejo prav tako dobro kakor drugje.« * »Ddbro predavanje lahko poslušam cele ure, n« da bi vstal,« pravi neki romanopisec. — Ta zna vsak zakonski mož in dela tako celo često. # Neki učitelj glasbe pravi, da mislijo mnogi tenorji, da bi zmogli tudi bariton-Xq mlatijo tudi mnogi baritoni. Upor na holandskem prekomernih Največja ladja Holandsko-ameriške proge., prekomornik »Rotterdam« je doživela na svoji zadnji vožnji buren upor svoje posadke, upor, ki je izzval oster ukrep lastniške družbe: prekomornik so zasedli holandski mornarja, ki so prišli s puškami na krov in s svojo navzočnostjo prisilili moštvo, da je hrenilo z Ladjo v domače vode. Moštvo je nato vprašalo z* svet stavkovni odbor transportne internacionale. Prišel je odgovor, da ne kaže izzvati konflikta. Toda odgovor ni zadovoljil upornikov, ki so bili zaradi postopanja tako razdraženi, da s niso dali ničesar dopovedati. Slednjič ie dal kapitan Dulken posadki črno na beiem, da bo vodil ladjo domov. Vzlic temu je 6kušal besedo trikrat prelomiti, vsako p°t ZM&M&m--mmt Wi ".' Holandski prekomornik »Rotterdaan« Ozadje stavke je sledeče: Na vožnji n Plvmountha v Boulogne je posadka odkrila v kabinah potnikov okli.ee, da se ladja ne bo po predpisih vrnila v Rotterdam, ampak bo izkrcala potnike v Boulogne u. Družba je preko kapitana sporočila potnikom, da jim bo plačala vozne listke preko Pariza v Rotterdam. Med potniki na pre-komorniku je bilo tudi holandsko olimpijsko moštvo, ki se je vračalo iz Los Ange-lesa. Seveda se je polastilo potnikov velikansko razburjenje, kajti ob nastopu vožnje je bila prevzela lastnica prekemorni-ka obveznost, da pripelje potnike naravnost v Rotterdam. Vozne cene so veljale do rotterdamskega pristanišča, kar pa je skušal kapitan ignorirati. V Boulogneu je nastal med potniki in posadko ter kapitanom Dulkenom oster spor. Potniki se niso hoteli izkrcati in moštvo na ladji .se ie njihovim zahtevam pridružilo v polnem obsegu, ker je kapitan postopal proti predpisom. Nato je skušal Dulken posadko prisiliti. da bi po ovinkih vodila ladjo v Sout-hampton. Skliceval se je pri tem na neke zastarele pogodbe o pomorskem oso b ju, ki pravijo, da se ima posadka pokoriti kapi-tanovi volji, dokler je ne privede domov. z drugačno zahrbtnosi jo. Vsa tri pota posadka odgovorila s tem. da je stopila v stavko. Kurjači so bili pogasili ogenj pri kotlih m ko se je ladja ustavila v bi i/ ■ i kraja \Vest Hinder, je bil ogenj pod vsemi kotli pogašen. Holandska vlada, ki je bila obveščena n dogodkih, je nato v domnevi, da je ra ladji izbruhnil upor, poslala kapitanu rra pomoč šalupo z 32 mornarji. Pozne ie se ■je ekspediciji pridružil še torpcdoiovec. Tako je prekomornik polagoma na-stop-i vožnjo v Rotterdam, kjer so se izkrca M potniki, moštvo pa so po popisu izpustili začasno na svobodo z izjemo nek;)ier:H inozemskih mornarjev, ki so Kili glavni podpihovaki uporniške akcije. Pri zasliševanju mornarjev v Rotterctamu se je pokazalo, kaj je prav za pr;'-- bil vzmk, da je posadka zastavkala. Kapitan Dulken je bil doznal, da vkrca v Sout-hamptonu lahko 1000 potnikov za Ameriko. Te priložnosti za zaslužek ni ho: el opustiti ,in je na vse kripije silil v Sout-hampton. Toda moštvo s častniki vr^d se mu je postavilo po robu Vi Dulken j? prišel ob provizijo, katero ie hotel zaslužiti na račun svoj« izmučene pasadke. Budilka s kavo Pariški sejem izumiteljev prikazuje celo vrsto svojevrstnih iznajdb. »Šlager« razstave pa je -v se kakor originalna budilka. Človek naravna n. pr. kazalec budilne naprave na 7. uro zjutraj. Namestu da bi ob tem času začel peti zvonec, se vključi kontakt električne pečice, v kateri je že pripravljena voda. Kadar začne voda vreti, se prenaša para po oevki v vezano posodo, od tam pa kaplja kava v skodelico, ki je pritrjena na koncu. Ko se skodelica napolni, pritisne njena teža mehanično na gumb, ki sproži gramofonsko ploščo. Nato za doni kakšna koračnica ali vesela popevka in zaspane, ki je do tega časa mogoče dvignilo glavo z ležišča, se lahko iztegne ter posrka skodelico dišečega osvežila. Spomin na bitko pri Mami Vsako leto 6. septembra slavijo Francozi v Parizu »čudež bitke na Mami«. Tako je bilo tudi letos. Dne 6. septembra 1914 je namTeč ustavil general Gallieni naval nemških čet proti Parizu. Rekviriral je vse avtomobile in tovorne avtobuse na pariških ulicah ter jih porabil za transport vojaških oddelkov na bojišče. Vsa rezerva je s tem bila na razpolago vojskovodjem in sovražnik se je moral ustaviti. Smrt najstarejše francoske gledališke umetnice V Niči je te dni umrla v starosti 97 let francoska gledališka igralka Bossu de Mes-sine. Delovala je pod imenom Lovelv in je žela velikanske triumfe zlasti v tretjem cesarstvu na odru Francoske komedije. Najhitrejša letalka Tret.ii Piccardov vzlet v stratosfero? Spričo vesti, da kani ameriški fizik dr. Millikan vzleteti v stratosfero, poročajo iz Bruslja, da je prof. Piccard pripravil že vse potrebno za tretji vzlet v stratosfero. Ta vzlet se bo vršil v Hudsonov&m zalivu. Z njim hoče Piccard prekositi številne konkurente, ki so se pojavili v zadnjem času. »Haroki LIoyd zračnih višav« V Clevelandu se je pri nekem tekmovanju smrtno ponesrečil umetni letalec Al Wilson, ki si je s svojimi drznimi zr^o-nimi akrobacijami pridobil ime Haro i Lloyd ozračja«, že zgodaj je začel v filmu kazati svoje neverjetne umetnije, ki jih j<-izvajal brez trikov. Tako je kot prvi pričel skakati iz letečega aeroplana v drugi leteči aeroplan. V Hollywoodu je bil zelo znana osebnost in je v ostalem izumil tudi peseben stroj za proizvajanje vetra, ki ga pri snemanju filmov tam zelo uporabljajo. Napisal je tudi vse polno drobnih letalskih zgodb, ki so jih ameriške revije rade r>ri-občevale. Američanka Mrs. Mae Haislip iz Clewelanda v Ohiu je potolkla vse dosedanje ženske rekorde v brzini s tem, da je dosegla 407 km na uro Trockij na Češkoslovaškem V drugi polovic! septembra se pripelje v češkoslovaško kopališče Pieštianv Lev Traokij, ki je bil že lani prosil praško vlade za dovoljenje bivanja na njenih tleh. Njegova tedanja prošnja je ostala nerešena. Zdaj pa je ministrski svet pod posebnimi pogoji dovolil Trockemu. da pride v državo. To pa se ne sme zgoditi pred 15. septembrom, t. j. pred koncem glavne serije. Trockij je moral tudii predložiti dovoljenje turške vlade, da se po lečenju v Pieštianyh vrne zopet v turško republiko in podpisati reverz, da ne bo zlorabil svojega bivanja T Ceskosloveški v politične svnhfii Samomor ameriškega profesorja V Filadelfiji je izvršil univerzitetni profesor William C. Schulter samomor v kaj nenavadnih okoliščinah. Neka miada črnka, ki je poslušala pri njem predavanje iz finančne vede, je zatožila profesorja, da se je bil nad njo dejansko izpozabii in jo udaril. Ko so prišli v profesorjevo stanovanje policijski organi, da bi ga aretirali, jih je profesor prosil, naj potrpe trenutek časa, nato pa odšel v sosedno sobo in se ustrelil. ANEKDOTA Za časa kralja Luja Filipa je prišel v Pariz neki prosilec, da poišče mogočnega ministra, ki ga je govorica označevala za brezvestnega in podkupljivega. Prosilec se je najprvo prepričal, da je sam z ministrom, nato je dejal s skrivnostnim glasom: »Gospod minister, tukaj sva sama. Evo vam 10.000 frankov, nihče ne bo o tem zvedel.« Minister se je zazrl v bankovce, nato ie dejal: J »Veste kaj, dajte mi 25.000 frankov in povejte to, komur hočete.« Vsak dan ena »Teci k gospodu podnajemniku, pa mu povej, da ne išče več radija, ker je tukaj ia, omaro«. MIcbel Zčvaco: 139 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Prijel je zanjo in napel vse moči, da bi jo zaprl. Težki kamen se ni premaknil. Gringaille .ie odnehal. »Očividno ga zapira skrita vzmet,« si je dejal. Krenil je nizdol in spotoma štel stopnice. Ko je stopil na šesto, je videl, da se je kamen sam od sebe vzdignil in zaprl odprtino. »Krasno!« je zamrmral. »Stvar je preprosta, da bolj biti ne more. Zdaj gre za še to, kaj je treba storiti, da se pokrov odpre.« Bil je v temi. Prižgal je svojo slamnato kito in jel iskati. Šel je do konca stopnic. Dvanajst jih je bilo. Ko ni ničesar našel, se je vrnil. Opazil je, da je bila šesta stopnica — tista, ki je zapirala poklopec — na enem koncu obkrhnjena. Odlomljem kos je bil sirovo pritrjen. Ko je pritisnil z nogo na ta kos, se je plošča odprla. Ista stopnica je torej odpirala in zapirala vhod. Gringaille je nekajkrat poizkusil in vselej je šlo kakor ura. »Čudovito!« je dejal sam pri sebi. Vrnil se je po tovariša. Cez deset minut so bili spravili v klet vse orodje, železni drog, drva, trske, slamo in seveda tudi vsa živila in kuhinjsko pripravo. Ko so skrbno zaprli poklopec, so se čutili kakor doma. »Tu smo varni,« je rekel Griimgaille. »Ni verjetno, da bi nas kdo odkril. Lahko si zakurimo brez skrbi, da bi nas dim izdal. In zdaj si oglejmo klet natančneje; potlej bo še vedno časa, da se lotimo večerje.« Prostor, v katerem so bili, 'je utegnil bifti deset korakov dolg in sedem ali osem korakov širok. Nasproti stopnic je bil hodnik, tako prostoren, da sta dva lahko vštric stopila vanj. Ta hodnik se je dokaj strmo spuščal nizdol. Krenili so vanj. Po kakfh dvajsetih korakih so prišli v drugo klet, ki je bila bolj podobna prostorni, obokani votlini brez vidnega izhoda. V tej votlini jih je čakalo veliko presenečenje. Najprej so zagledali v kotu kakih dvanajst snopov slame. Zraven njih je bila skladanica plamenic. Hitro so vzeli eno in jo prižgali: v primeri z njihovimi slamnatimi kitami je vendarle pomenila napredek. Dva soda. Pretrkali so ju in spoznali, da sta polna. OdmašiH so prvega: vino! Spogledali so se in usta so se jim raztegnila do ušes. Hitro so odmašili drugi sod: vino, še boljše od prvega! Kar zaplesali so. Ta votlina je bila čudovita reč! A to še ni bilo vse. Štiri velikanske skrinje. Odprli so jih. Dve sta bili polni orožja; mečev, bodal, popolnih oklepov, halebard, samokrasev, arkebuz... Toliko je bilo vsega, da bi bili lahko oborožili celo stotnijo vojakov. »Človek nikoli ne ve!« je zamišljeno dejal Gringaille, ko' so za" prli ti dve skrinji. • , Tretja skrinja je bila polna pepela. Pobrskali so po nJem..., Klobase, gnjati! Klobas in gnjati brez konca im kraja!.., 'Vriskali so, se smejali kakor iz uma in od veselja bunkali drug drugega s pestmi. Nikoli še niso bili doživeli takega praznika. Pomislite; .stanovanje in živež za več mesecev naprej, ne da bi jim bilo treba odriniti le belič denarja! " T '■> Planili so na četrto skrinjo, prepričani, da jo najdejo polno zlata rn dragega kamenja. Na žalost ni bilo tako! V skrinji so našli, samo' osem majhnih sodčkov. Pa ne da bi bila tudi v teh pijača? Vraga, to ni bilo napak! Vsekako je moralo biti kaj posebnega, sodeč po tem, da je bilo toli skrbno spravljeno. Vzdignili so prvi sodček. Zelo težak ni bil— komaj kakih dvajset H ver. Nu, a zato jih je bilo osem! Odmašili so ga/ Nitkakega duha po vinu! • • -- »•Kaj je to vraga? Saj je poln!« Escargasse je zgrabil sodeč in ga nagnil ...Vsi trge so odsko-čili in odreveneli, prepadeni, bledi kakor smrt... V sodcu je bil smodnik!... In oni so z gorečo plamenico v rokah že deset minut iztikalsi okoli njega! V V razumljivi opreznosti so postavili plamenico v oddaljen kot tn nadaljevali pregled. V šestih sodcih je bil smodnik. V dveh So bile svinčenke. »Nu, mi,« je dejal Gringaille, »z vsem tem se ne ustrašimo niti oblege.« • * . v,• ............ In zamišljeno je ponovil: .:,.',.C. »Človek nikoli ne ve!« , .."... . Ni nam treba omeniti, da so nevarno skrinjo sknbno zaprti. Na srečo je bila zadnja v vrsti. Stala je v najbolj oddaljenem kotu votline. Naši znanci so se preselili s svojo plamenico v nasprotni kot. i .?' ". • Ker je bil zdaj pregled končan, so zakurili ogenj ter si spekli obe kokoši , in jajčnico. Seveda so si privoščili tudi nekaj klobas in lepo, dišečo gnjat. Take pojedine se niso zlepa spominjali v svojem pustolovskem življenju! , »Ne pozabita, gospoda,« je modro rekel Gringaille, »da bodo naše kokoši, med tem, ko bomo skriti živeli v tej votlini in jih naša navzočnost ne bo plašila, dan za dnem nesle sveža jajca. Kot skrbni ljudje bomo ta jajca pobirali. V zameno za-jajca bomo dobivali , svetinjice' s sliko njegovega veličanstva Henrika IV., ki jih imenujejo solde, liyre in srebrnjake, kakršna je pač velikost in iz kakršne kovine so, srebrne ali bakrene. Za te svetinjice nam brdo povsod radi dajali vse, česar potrebujemo. . . 'In tako bi skoraj sodil, da smo prišli na dobro pot.« ... , '"'.'- i ' . »To dokazuje, da gospod Jehan sam ni vedel, kaj govori, ko je ..rekel, da bomo od gladu poginih, in postanemo pošteni.« Nato so si s polmmi' želodci natresli nekaj slame in se blaženo zleknili po njej. čez pet minut je trojno smrčanje glasno odmevalo pod oboki začarane votline. " . • Nova gledališka sezona Ljubljana, 9. septembra. Repertoar, ki je določen za nastopajočo gledališko sezono 1932/33 je skrbno sestavljen in izredno lep in bogat. Drama otvori sezono dne 17. septembra z izvirno Kreftovo dramo Celjski grofje. V ostalem bo izvajala naslednja dela: Bartol: Lopez, Vomberger: Voda in Cankar: Hlapci. Izmed jugoslovanskih dramskih avtorjev so na repertoarju: Krleža: Galicija, Miloše-vit: Avtomat, Nušič: Mister Don ar Slovanska dela zastopajo: Dvck: Don Kichot, Langer: Spreobrnitev Ferdiše Pvštore, Do-siojevski: Zločin in kazen, Gogolj: Revizor. Gorki: Na dnu, Merežkovski: Alek-soj. Tolstoj: Car Fjodor. Iz tujih literatur: Bruckner: Elizabeta Angleška, O' Casev: Plug in zvezde, O Neill: Strast pod bresti, Schav: Sveta Ivana, Ibsen: Gospa Inger, Schiller: \Valenstein, Shakespeare: Hamlet in Zuclkmaver Veseli vinograd. Opera ima v svojem repertoarju: Ba- ranovič: Striženo-košeno, Gotovac: Mota-r.a Ha-ze: Adel in Mara iz jugoslovanske-2a rcnertoarja. Slovanska dela zastopajo: Janeček: Jenufa, Krička: . Strah v gradu, Maho'v.-kv: Hlapec Jernej. Čajkovski: P:-kova dama, Prokofjev- Zaljubljen v tri oranže ;z ostalih literatur so vzeta v repertoar raslednja dela: Auber: Fra Diavo-lo, Saint-Saens: Samson in Dalila, Brecht-\\ il: Beraška opera in NVagner: Parsifal. Opereta vprizori dve izvirni deii jn_ sicer: Gregorčevo Eriko in Santlov Blejski zvon. Iz tuje literature pa je prvič na našem repertoarju Benatzkega opereta Pri belem konjičku. V ostalem bodo izvajana najboljša dela poslednjih sezon. Pogoji za abonma so lanski in izredno ugodni. Abonma se plačuje V osmih obrokih. Letos imamo stalni sredin .ibonma, ki bo imel predstave samo •ob sr.dah in abonmaje z označbo A, B, C in D na dosedanji način. Priglasi se ?nreiemajo dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17 ure. Kar ni že zasedeno, je od dane-; napr j na razpolago pn. naslovom abo-nentov. za marmelado, sirove, zrele in SLIVOV-KO nudim po povoljni ceni 11474 Milka R. Vasilič Bosanska Rača. — zavese najnovejši slog — nizke cene Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj. Oglejte si našo razstavo na velesejmn! 11318 HHRSH94BHBEB SADIKE ananas jagod z najdebelejšim sadežem, bujnimi koreninami, po 20.— Din 100 komadov, z navodilom za gojenje, kakor tudi . Jebulice dvocvetnega hijacinta v divni barvi, po 20.— Din 10 komadov, z navodilom za gojenje, dobite lahko po povzetju pri tvrdki 10.884 HIRŠL LADISLAV diplomiran umetnostni vrtnar, Subotiea, Park kralja Petra 5 ; telefon 10. Sedaj zasajene jagode donašajo sadež že pomladi. Brw. posebnega obvestila t JUsmm pogreOol M.VO« Maribor ne lestve v teži 8 do 12 kg, se kupijo. Nujne ponudbe na naslov: Koeb, hotel Miklič, Ljubljana. 11475 . gostilniške in vrtne, 11456 mžbiMP p^Iiištvo v lepi in ceneni izdelavi, vrtne naslonjače s platnom po Din 45"—, razne lesene potrebščine za kuhinjo in dom nudi Stolarna in strugama v Sodražici. — Zahtevajte cenike. PAVLA MAJCEN roj. VABIČ naznanja v svojem, » imenu svojih otrok in sorodnikov pretresujočo vest, da je njen nad vse -.01 j eni soprog, oziroma oče, gospod SREČKO MAJCEN nadiioiteij v pokoju v sredo, dne 7/ septembra 1932 ob 22. uri, v 72. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se je vršil v petek, dne 9. septembra ob 17. uri iz mrtvašnice v Radvanju pri Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 10. septembra ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. 11476 Maribor, dne 8. septembra 1932. v* *r OTVORITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu Maribora In okolice najvljudneje naznanjam, da sem otvo-rila v idiličnem kraju Laznica pri Limbušu GOSTILNO, katero sem opremila po vseh pravilih higijene. Zaradi svoje dolgoletne prakse v gostilniški obrti mi bo mogoče svoje cenjene goste popolnoma zadovoljiti. Slavnostna otvoritev bo v nedeljo 11. septembra t. 1. s koncertom godbe gasilnega društva Pekre. Avtobusna zveza vsako uro od Glavnega trga (ob 15. uri), železniška zveza do Bistrice, povratek z avtobusom do 20. ure. Zadnji vlak ob 20.58 uri. Krasna pešpot skozi studenžki gozd ob progi do Liaznice (brez prahu), 1 uro hoda. Za cenjeni obisk se priporoča vdana - - TEREZIJA POGAČNIK, gostilničarka (teta Rezi od hotela Ha)bwidl), Laznloa št. 31. 11477 Z Hporafeo VITEKOVE VAREKINE se prihrani kuhanje perila, se prihrani na kurjavi in času. (Nemški dekliški dom) GRAZ, Klosterwiesgasse 34 Odlični uspehi pri pouku. Prijetno rodbinsko življenje. Zmerne cene. 11219 riačati zamorete v Jugoslaviji v dinarjih ki krepi in zdravi edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana Vil. Zahvala Ob težki izgubi mojega dragega soproga, gospoda mg* Erasta suberskega podravnatelja Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani se zahvaljujem tem potom vsem prijateljem in stanovskim tovarišem pokojnika, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter ruskemu cerkvenemu zboru. Posebno zahvalo pa sem dolžna ravnatelju Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani g. Ignaciju žislav-skemu za njegovo skrb za pokojnega za časa bolehanja in za iskreno prav prijateljsko sočustvovanje. V Ljubljani, dne 9. septembra 1932. 11481 NINA ŠUBERSKA. Andrej Kregar sinova tovarna pohištva, Št Vid nad Ljubljano. — Telefon 12. Priporoča se, da si ogledate razstavljeno moderno pohištvo v paviljonu E 41—51. Ilustrovani ceniki po 10 do 20 Din. — STALNA ZALOGA. 11400 m !W «s M e. » ® fc 3iahvata Ob priliki izgube mojega ljubljenega soproga ^hliovic dfranka starešine glavnega oddelka finančne kontrole v Kočevja izrekam gg. dr. An te Hočevarju, Id ga je do zadnjega požrtvovalno negoval, odposlancu dravske finančne direkcije v Ljubljani Deržaju Petru, poverjeniku, organom finančne kontrole, predstavnikom lokalnih oblastev, kakor vsem onim, ki so pokojnika obiskovali v dneh trpljenja ln ga spremili k zadnjemu počitku. 11479 Kočevje, dne T. septembra 1932. žalujoča soproga: ZORA CIRKOVIC. Nihče ne more verjeti, da je moja mati stara 45 let — a njena koža je zdaj prav tako nežna in mlada kot moja — pravi; mi EVROPA 1931 Sodobni ženi ni treba, da hi izgledala stara. Izredni izdelek, imenovan Biocel, ki se pridobiva od mladih živali, vrača njeni koži mladostnost. Po poizkusih, ki jih je napravil profesor na dunajski visoki šoli, dr. Stejskal, so gube povsem izginile. (Glej popolno poročilo Dunajskega medicinskega lista). Krema Tokalon, branivo za kožo rožne barve, vsebuje ta izredni Biocel. Z uporabo te kreme se stara in uvela koža hitro pomlajuje gube izginjajo, mlahave obrasne mišice se jačijo in krepe. Gospa Juilla, ljubka 45-letna mati Jeanne Juilla, evropske kraljice lepote za leto 1931, pravi: Cesto me imajo za sestro in ne za mater moje hčerke. Svoj mladostni izraz čuvam enostavno tako, da vsak večer, preden grem spat, uporabljam kremo Tokalon rožne bafve. Ta' mi" daje~om mladostni izraz, ki me napravlja; za 10 let "mlajšo. Uporabljajte kremo Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, zvečer, preden greste spat. Ona hrani in pomlajuje vašo kožo medtem, ko vi spite. Zjutraj uporabljajte kremo Tokalon bele barve, ki napravlja vašo kožo nežno, belo in lepo. KLEIN & STIEFEL tovarna strojev za obdelovanje lesa FULDA Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Peter AllgelO d. Z 0. Z, Telefon 3249 LjUblfotUi, Duttajskd Cesta 31 Telefon 3249 Obširno skladišče tovarniško novih kakor tudi rabljenih elektro-mizarskih strojev v največji izbiri za vse panoge lesne industrije: Universal -.Ti-, schlereimaschinen, Abrichtmaschinen, Diktenhobelmaschinen, kombinierte Hobelmaschinen, Frasen, Kreissagen, Bandsagen, Patent-Ketten-Frasma-schinen, Patent Sandpapierschleifmaschinen, Zimmereimaschinen, Wagne-reimasehinen. RAZNE NOVOSTI! Bogata zaloga skobeljnih nožev in ostalega strojnega orodja Vam je istotam na razpolago. Brezkonkurenčno v ceni in kvaliteti! Cene globoko znižane! NA LETOŠNJEM JESENSKEM VELESEJMU TOKRAT NISMO ZASTOPANI! H367 9 1 © K 9 C < © S © 5 Za dekleta a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj" priporočljiv roman r Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. f ObSaaia . Ljnb!ja.na Meetmi pogrebni uvod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod • •VtiSofa; (Oofettc poslovodja Mizarske zadruge v Trnovem in hišni posestnik dne 9. t. m. po kratkem in mukepolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno preminul. Pogreb bo v nedeljo, dne 11. septembra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu! 7 Ljubljani, dne 9. septembra 1932. 11471 Žalujoči ostali mHBBl Cene malim oglasom 2*nltv* bi dopisovanja: vsaka beseda Dim 2*— trne amktotna pri-Mojbina ta Uho ah ta dajanje naslova Dim 5.—% Oglati trgovskega in reklamnega enačaja: vsaka beseda Din I-—s Po Din /.—> ta besedo ta tm-ačunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najemc. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja oddaa, »Stroji«. »Vrednotec, »Informacijam, mŽivalim, »Obrt« bt »Les« fer pod rubrikama »Trgovski potnikim bi »Zašlo-iefc«, ta ta m ogfasom nmdi zaslužek, oziroma, te te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče zaslužka at tluiba, ptata ta Za odgovor 3 Dii ) v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Dim L— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5«— ta lifro aH ta dajanje naslova. V ti ostali oglasi socialnega tnačaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta Hfro ali za dajanje naslove pri oglasih, U m zaračunajo po 50 par ta vsako besedo, tnala Din NajmanfU znesek pri oglasih po 50 par ta besedo. Je Din 10.—v »rt oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih le vposlati * pisma obenem t naročilom. Službo dobi Vsaka beseda 60 par: u da tanje naslova sli t* fitro pa 8 Din. (1) Gospodično sprejmem takoj k 6 in i letnemu dečku. Pogoj je perfefctno znanje nemškega jezika m daljša spričevala. Ponudbe oa naslov: Janko Novak, tovarnar, Radovljica. 34o96-l Postrežnico »Ii perfektno sobarico — pridno iJi zanesljivo, ki obvlada vsaj nekoliko nt-mišoimo, sprejme boljša družina. Naslov v ogla-s. odde'ku »Jutra«. 3«» i Klepar, pomočnika samostojnega delavca ta-koi sprejme Sadmik, Žalec 34797-1 Natakarico wnr«inieim. Naslov v oglas. ocdeiku »Jutra«. 3K89-1 Krojaški pomočnik »po= oi»en pomagati prt ki n f ekc.ijskem urezovamju, diiij meeto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. »4843-1 Hišnika Vez flrtrok, vajenega dela ti a vrtu. sprejmem za vil« Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 34885-1 2 mlade naučnice tTažim, k oje imaju volju r. -iraj srirabi i pevati. Plačam 300 Din mesečno j eelii oakirtra, sadjem put-ni trošak. Ponud.be s fo-togra.fijom: Dimič, Poste restante, Novi Sspebom dovršil ljudsko šolo in 1—ž razr. meščanske šole, sprejme Franc Mastmi k, trgovina mesenega blaga. Sv. Jurij ob jirž. žel. 34784-44 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmne trgovina papirja M. Tičar, Ljubljana, Š-elenburgova uiica št. 1. 34848-44 Vajenca za slikarsko in p! eskar^f o obrt sprejme Vimfko Oto-reipec, Dolenjska četrta 7. 31873-44 Pouk v klavirju prvovrsten — dojema po zmerni oeoi. Grem t odi na dom. Dunajska reeta 85 (Livarska lilica štev. 9). Peetjoik***®. »4853-4 Inštruktorju oddam leipo sot». Najemnima deloma pro4t imstruk-eiji. Naslov pove oglas ni oddelek »Jutra«. 34878-4 Prodam Vajenko sprejmem v prvo^-r^nn modni salon v Ljubi ja™. Z do?e]e iakiljuičeine. Naslon-- poT»e oblastna oddejej: ».Tutrn*. " 34SfTo-44 Šiiviljslko uoenko sprejme modni atelje Vida Renčelj, palača Ljubljan. s,ke krediit.no baTike — IV. nadstr. 34895-44 Potniki KiW iUe motno po*. nika, piafts za mak« besedo 50 par; aa da-ianje t^elova ail ni Šifro J Dm. — Kdor sprejema potoike. plača besed,o po 1 Din: Za dajanj« naslova ali za Šifro pa S Din. (S) Potnik komfekcijiske stroke, z lepim nastopom, se sprejme za obisk boiijsiii stramk Položit; je 5000 Din kav-eije. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Mariboru pod »Konfekcijski pot.nik« 34800-5 Kdor i I i « ustnika, plača ea vsak« besedo nO par; u naslov sli šifro 3 Din. — Kdor nudi zasiniek, pa sa vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova alt »a šifro p« S Din. (3) Fant priden, pošten, žen služ-be, vajen dela pisarniške sluge, hišnika aJl kuj s ličnega. — Nastopi lahko takoj. Naslov pustiti v ogl. odd. s,Ju— tras. 34755-2 Periekten knjigovodja tilanclst z dolgoletno prakso in prvovrstnimi referencami ter spričevali Išče nameščenja. Ponudbe na ogi. oddelek ^utra« pod »Bilan-cistc. 34659-2 Admin. podoficir mornarice UJe zaposlitve v pisarni, skladišču ali slično. vešč .ie sloven., srb.-hrvat. in rem. jezika ter strojepisja. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »430«. 34478-2 Šivilja za perilo t lastnim emtel str-ojeim, primerno mesto — T»riva,titH> ali v trgovini. P"n idTf-B na podraž. Jutra v Mariboru pod »A. H.« 3479*5-2 Zastopstva in tudi zalogio za Ljnb-lja.no in celo Slov eni jo prevzaimo trgoivska agentura z volikiim krogom odjeroalceT. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod iiifro »Usipešna prodaja«. 33G48-3 Šivilja gre šivat na dom obleke. Naslov v og'.a,3n-em odd-elku »Jutra«. 34853-3 Imam novost Potrebujem 16.000. Zaei-guran dobiček 2000 %. — Pr»rvu>fbe na o^la«. oddelek »Jutra« pod »Prvii dobi«. 34SOO-3 Pouk Beseda 1 Din; xa dajanje naslova ali šifro 6 Pii. Dijaki, ki fš6ejo kistmkoije, pla-&ajo v»ako besed« 60 parj za šifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4) šoferska šola Gojko Pipenibacher so je preselile na Go&po-svetiko cesto štev. 1 (pri Figovcu na dvorišču). I^eto dni dela vse življenje uspeh, to je princip Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Praža,kova 8, ki dopisnim potem nauči vsakogar vse trgov-s,ko in zaidružine znaoostii, vseh modemih jozikov itd. najhitreje, naj,bolje in najceneje. Pišite po tofoTma-oije! 292-4 Ogla* K«. Mateja M 1 Di» besed«; m dajanj« aaak»»a *a sa tok* • Dtm. — Oglasi socialnega nate)* vsaka beseda 20 par; m dajanja aastnT« ali sa Pa » DU. Čevlji »Tempo« oa obroke Ljufedjana, Ofedattika aitoa H. 4 (nasproti oper«). saooi-e Malinovec priston la Baraven, • čistim sladkorjem vknban, se dottt na mate So veiiko ▼ leksrad dr. 0. PieeoU, Ljubtjaaa, Da naj ska eesta 6. 2S6 Cementno strešno opeko maio rebl.jetto, okoli 1600 komadov pocemi prod« A. Rabšč, Ljobljana, Biievje št. E. 3457»^ Bakren ko-leko, ki bi se dala pre-narediti za petnajstletnega revnega dijaka, naj blagovoli sporočili svoj naslov oa oglasni oddelek »Jtttra« pod »Obleka«. 34826-13 Posest Vsaka beseda t Dks; sa da>aj« aaahrr* al sa Ura pa I Du. (SO) Lepo parcelo ra vilo, na vogalu Skrabčeve in Kocenove ulice, prodam po ceni 100 Din za kvadratni meter. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34719-20 Hišico z vrtom ali njivo, t bližini Celje »■li Ljubljane kmipiim ra ceno 15—20.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek ijvtrai. 3t804J-X) Ako hočete zidati neka/j v gotovim, 40 % v mesečnih obrok iih za odplačevati, Va,m da.mo parcelo im Vaim zidamo hišo. Pojasnila daj« Martineek, Streliška uiica 10 — med 14. in 16._n,ro. 34674-20 Hišo ali vilo ktipim v Ljubljana aJi na periferiji. Plačam v Dim ali dolarjčih taikoj. — Ponudbe na ogla«ii odod šifro »Doibra pek arija« na ogi. oddelek Jutra 34893-17 W£SBBB& Orehova jederca dobite najceneje pri Sever k Koanip., Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 5. 341,19-43 Hišo v predmestju r eemi 100.000 Dim kupim. Posredovalci iakljnsiSfeii. — Samo resno poniidbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Kupec«. 34846-20 Vsaka beaeda t Din: sa fejaaja oaalMa ali m lih* pa S Dia. (08) Prostorno delavnico oridmm »a ključavničarsko ah' sličmo o>brt. — Istotam oddam tndi en osebno sta-novainije i« sobo 8 »tedil-nitar»m. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. »483!-19 Mlekarno p ata-noivainjeim jšč<«n za twkoj v LjitiibLjara. — Po-irudbe na oglas™ oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovski denar«. 34010-19 Dva dijaka (inji) (nižješolcl) sprejmem v p>o polno dobro oskrbo v sredini mesta. Nemška konverzaclja. Na slov v ogl. odd. »Jutra«. 34289-22 Dijaka sprejmem v bližini obrtove šote. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34530-22 Dijaka (inji) sprejmem v popolno dobro oskrbo v Bohoričevi ulici štev. 20. Kofralnica, klaivir, ntmšlka konvorza-oijr«iime v vso oskirivi nčl-fc«ljisika diruraima. Cefiter. strogo nadzorstvo, pomoč pri ipfeinju. kiaTTT ta vrt. Naslotv v oglaemom oddelku »Jutra«. 3486,1-22 Sostanovalca-dljaka sprejmem v lopo in veliko sobo z vso skrbo — po smerni remi. Miklošičeva cesta IS/IV, deeno. 34853-22 Dva diiaka (inji) spre jmiem v vso dobro oskrbo. BližSma realke in II. drž. girTMia-r/vje. Naslov v ogiasjvem oddolku .hrtra 34S76--32 Dva dijaka (inji) sprejmem na stamovanje i« hrano, aii eaimo z zaj-trbom. Elektr. raisn-etlja-va. Gorbičeva siiea št. 5. 34925-22 Dijakinjo siprejmom v dobro oskrbo v bližini »v. Jakoba. — Pomoč v nemftčimi. Nasioiv v oglasmem oddelku Jutra 34931-32 Stnokovni uči tej j sprejme dva boljša dijaka na stanovamje im prvovrstno oskrbo po smerni 'eni — Gledališka ulica IS/HI, lovo, desna vrala. smie-sč' Dva dijaka sprejmem na stanovanje i zajtrkom — poleg obrtne šole. Kolezijska u-I. št. 16 (nova hiša). 34680-22 Tri dijake b boljših hiš, sprejmem v vso oskrbo »redi mesta, blizu vseh šol. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34923-22 Opremljeno sobo lepo, oddam dvema gospodoma, (ičnama) aH dijakoma v centru mesta. Poseben vhod. elektrika im klavir. Lambert, Grad.ieč« št. 17. 34838-33 Sobo lrradimoi ali (fijakmji oddam za 350 Din. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra« 34787-33 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34835-23 Opremljeno sobo s poseib. vhodom, elektriko in parketom oddam boljšemu gospodu aii gospodični. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 348&4-33 Lepo sobo ividam takoj boljS gospodični. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34812-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom oddam boljšemu in solidnem« gospodu na Tržaški cesti št. 31 34800-2S Dijakinje sprejmem v veliko soimčmo sobo t dobro h ramo, v sredini mesta, po nizki ceni. Klaivir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34917-22 Stanovanje odda Dvosob. stanovanje i vsemi pri tik linami, kopalnico in plinom tak oj oddam — Bežigrad. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34771-31 Dva dijaka sprejmem k srrojemu sinu jurismu. — Francoska io nemška korcverzaoija. Na-sprotii učiteljišča. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34859-32 Ugodno lahko kupite šivalni stroj ali kolo po znatno znižani ceni in sicer: Kolesa original Torpedo po Din 1.350 Šivalni stroj s central bob in čolničkom Kobler po Dia 1.750 Orion po Din 1.600 le pri stari tvrdki s kolesnimi, avtomobilnimi ln rimsko športnimi potrebščinami E J. Goreč Auerhammer LJUBLJANA, Miklošičeva c. št. »O 11242 nuiHRiiiRimi S 1 2 in sicer pristno milo iznajditeljf. stoletji svetovnega nspeha. AH ni to najboljši dokaz kakovosti izdelkov GI BBS !! 1 Po vsem svetu GIBBS posnemajo in kopirajo, toda kopije nikdar ne dosežejo vrednost originala. Če hočete res brezhiben proizvod, uporablinit^ Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. Stanovanje 3 sob, kuhinje in vseii pritiSklin, z eleiktriko in vodovodom oddam v Mostah, Predcn-ioeva ul. 9. 34816-31 Stanovanje 5 »ob im pritiklin oddam 6 1. novembrom na Miklošičevi eesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34810-31 Stanovanje 3 velikih sob, kabineta In pritiiklin, na Aleksandrovi cesti oddam za luOO Din mesečno. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34792-31 ' Stanovanje 2 sob im kinbinje, e parketom in elektriko oddam na Rimski cesti štev. 33, v bliižimi tehnike. 34849-21 Stanovanja ▼taka aa dajaaje sa htm • Ste. JO Stanovanje S ali 3 aoi>, B pritilklima-mi, zdravo, v eentm mesta išče mirna družina s 1. novembrom. Ponudbe t navedbo najemnin« pod »Manjša družina« na ogi. oddelek »Jutra«. 3M1S-21/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo — Bežigrad, Staidion ali v bi rži ni šišenske stare cerlkv« išče mirna stranka. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra« 34,891-31/a Dve sobi po možnosti s kopalnim im pritiklinami. v mestu išiče družin« brez ot-ok. Pmrninihe na oglas, oddelek »Jutra« pod zmaoko »Nmn-ember 1032«. __3490.5-31/s mTTrrn Opremljeno sobo s poseama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34789-33 Gospoda sprejmem v sredini mf»ta na stanovanje s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 34791-23 Gospod k.i nj želi č.e«lino in zračno -obo z elektriko, parketom iin zc.io dobro hrano, sploh vso oskrbo pod eno. naj vpra.^ *a naslov v o«r'as. odd eTku »Jutra«. 34837-33 Onremljeno sobo z elektriko jn parketom takoj odda Kosec na Zrimjsiega testi štev. 7. 3467,1-33 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom in ? posteljama oddam v Krakovski ulici štev. 1/1 — dvorišče. 34645-33 Mesečno sobo lepo. s posebnim vhodom takoj oddaim v Floriiamski ulici št. 1E/I. 34866-23 Sobo leipo opremil jemo. z vhodf^in iz stopnjilšča odda-m miT-ni dama. Naslov pove o^l. oddelek ».lutra«. 34885-23 Lepo sobo s c-ent.ra.lno k,urjavo oddam boljšemm. srtalnem-u gospodu na Miklošičevi e. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34868-23 Snažno sobo r. dobro hrano taikoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34881-23 Sostanovalca uTadiritika sili dijaka, z vwo oskrbo sprejme Hrifbar na Starem trgu 38. 34887-23 OpremHeno sobo s hramo a'li brez, bli®u tsčiiteljiačia n i 1 a m budi dijaiku ali dijakinji. Naslov poo-e oglasmi oddelek »Juitra«. 3491S-' Velika izbira blaga za damske plašče finih kvalitet ugoden nakup A. Zlertder Ljubljana, Mestni trg 22 II 2 sobi s shrambo pripravni za lokal aii obrt evont. stanovanje, oddam i oktobrom v Rožni dolini, cesta 11/7. 34907-23 Sobe išče Sobo iščem Ponudbe s ceno na po-družnioo »Jutra« v TrWr-ljai pod značko »5oba«. 34795-33,'a Opremljeno sobo v bližini Tabora iščem t 16. septembrom. — Ponudbe na ogžasni oddelek »Ju*ra« pod šifro »Soba«. 34813-23/a Opremljeno sobo sa stalno iščem s 15. septembrom ali 1. oktobrom, ozir. poeneje. Ponudbe na «g'a«rr>i oddelek »Jutra« pod značko »25«. **>30-33'a Dopisi Vsaka keaeda a Sta: sa 4a)a*)a aa4a*a dt Ur. pa | Dia. (M) Žalosao siroče Kada vidorrje? 3^90-24 Gospodična Al. VII Odgovor dobite 4. sept. v oglasnem oddate Jutra 34802-34 Gospodu v stalni poziciji Prepomno prejela. Sestanek danes kakor sporočeno. »Reeeoa«. ;W8f5E-31 Hiromant-grafolog Timofejev, ostane v hotelu »S'on« še do 15- septembra. 34879-24 Glasbila Vsaka fesaefe 1 Dry as dajanj. aa«*o*« «9 •a Bfca pa t Ma. (H) Informacije Vsaka beseda 1 Din; za dajanje oaakn-a aH n šifro oa 5 Diu. (31) Člane »Vzajemne pomoči* ki imajo zaivaravan« svoj. ce do 70. lota porrvemo, da »e z^rfaee pi«meiio a 11 osebno pri »Solidarnost«, regiistriT. p^m. b' .igajind v Ljubljani. Ko!od"-oriika 8. Opozarjanio, £j ima »Solidarnost itrsdue ut* "u-v nodeljo lil. septemi--*. 3OT2 od 8. do ':E. irre dopoldne. 3^06-31 Vsaka beseda 1 Dk, . sa dajanje naslova ali sa »ifro pa 5 Din. (32) Prostovoljna dražba V nedeljo dne lil. septembra t. I. ob treh popoldno bo prodaja od Čolnar Vailentin«, posestnika Je4k*e štev. 27, lastim ga zemljišča okrog 3400 m8 staA-ibntsga siroto z izklicno ceno po Din 35 za 1 m-. Zbirališč« prod pošto na JečiiVi. Okrajno sodila"e v Ljutrijan-". odVielrik Vffl, dine 1. soptcim.^a i-^- ■ 31S33-S3 Razprodaja katera je bila glede tt, Mlrfa d. z o. z. v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5, v »Jutru« št. 133 z dne 26. avgusta 1932 prlobčena. ne odgovaria resnici, se s to objavo popravlja. 34652-32 Vsaka beseda 1 Di rita dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (i>7 Citre pooeni kopim. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 34636-26 Rabljeno violino kupim. Haritrr pove Ofti. oddelek »Jutra«. 34635-26 Pri Taboru r»ddam leipo opremljen« so. bo « posebnim vhodom im elektriko. Nasloiv v o