THE LIOB UNIVERSITY IF im V LgTO-YKAK ^^QLASiLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t. L» Am OtOrn et PsfcMasUas» iftM Botlk Lswadak Am Sacco in Van-zetti Izgubila zadnjo bitko \t KtRHg skriva poročilo o Saooo-Vaazattijavi afari O tem poročilu ni bilo nič znanega. — Zanj ae je izvedelo, ko je ameriški podanik v Ar. gentinlji podal opravičbo za državo Maasachusetta. Waakington, D. C. (F. P.) — Uradniki državnega departmen-ta ao odklonili, da se objavi strajk. Sacco je izgubil zadnje upanje in se poslovil radevi,°ki°je bilo^JT^leti od sina. Vanzettijeva sestra prišla v Boston, Vrhovno državno sodišče v Massachusettsu je zavrglo vse najnovejše apele zagovornikov. Edina pot, ki še ostaja, je zvezno vrhovno sodišče, če bo hotelo sprejeti priziv. Se trije dnevi so do justičnega umora. Pozivi 'na nove demonstracije in svetovni generalni •w awIHn« at a»Mial rmto mt Chicago, HI., sobota, 20. avgusta (August 20), 1927. »a, Al sf Pet ». lilT, iiSnM m Jaae 14 ISIS. Subscription HH »Hi STEV.—NUMBER 196 Boeon, Msss^ 19. avgusta. — Vrhovno državno sodišče Massachusettsu je danes pred-[ poldne zavrglo vse apele odvetnikov Sacca in Vanzettija, glede katerih je Arttiur D. Hlll, glavni zagovornik, argumentiral zadnji torek. S tem je izčrpana zadnja instanca masacbu-settskih sodišč in preostaja še zvezno vrhovno sodišče, če se bo botelo odzvati in sprejeti apel. Zagovornikom ostajajo še trije dnevi za akcijo do eksekucije, ki je določena na 22. avgusta ponoči. Hill bo nedvomno storil vse korake, ki so fizično mogoči, da se Sacco in Vanzetti rešita smrti na električnem stolu. Sacco-Vanzettijev obrambni odbor je danes poslal vsem delavskim unijam v Massachusettsu telegram sledeče vsebine: "Poziv je bik poslan na delavce vseh detel sa svetovno protestno stavko v pondeljek 22. avgusta, kl je zadnji dan Saccovega in Vansettijevega življenja, ako do tega ^ssa odpovejo vsa legalna sredstva sa rešitev naših dveh bratov smrti ns ~ eTdfc stolu." Odbor je sklical za nocoj konferenco zastopnikov vseh delavskih organizacij v Bostonu in okolici glede izdelanja načrta za efektivno generalno stavko. Boston, Mass., 19. svg. — Ni. cola Sacco je uverjen, da zanj ni več pomoči in da bo ubit z električnim tokom nekaj minut poslano ameriškim poslanikom v tujini. Nihče ni vedel, da U potem, ko odbije polnoč prihod- dokument eksistira, dokler niso nji pondeljek. Tako je dejal brzojavke iz Buenos Airesa po-včeraj, ko se je poslovil od svo- vedale, da je ameriški poslanik jega štirinajstletnega sina Dan teja. Jetničar č..sa dečku za pogovor z oče. torn. .. Sacco bi bil rad povedal sinu vse, kar je imel na srcu, a ni mogel, ker čas je bil prekratek. Končno ga je premagalo in krčevito je stisnil sina k sebi ter ga poljuboval. Ko je moral deček oditi, je Sacco gledal za njim, dokler ni izginil na drugem koncu hodnika, kjer so se odprla in spet zaprla težka železna vrata. Nato je Sacco padel na žim-nico v svoji celici in zaplakal na glas. Vanzetti v sosednji celici se je naklonil na omrežje vrat in skušal tolažiti tovariša, ki ga ni videl, slišal pa je njegov jok. Odvetniki pravijo, da je Vanzetti popolnoma izpreme-njen človek. Nič več ni v njegovem glasu in besedah znanega sarkazma in ironije. Edina stvar, kl ga še zanima, je prihod njegove sestre Luigije, katera es v New York. Mrs. Sacco in dva njena prijatelja so se včeraj odpeljali v New York, da jo sprejmejo in pripeljejo v Boston. Luigija pojde naivnost v ječo k svojemu bratu. Kasneje bodo branitelji skušali izposlovati, da jo sprejme go-verner Fuller, na katerega bo osebno apelirala za svojega brate. 4 je dal eno uro za državo Massachusetts, ki je slonela na vsebini poročila. Državni department zanika da je bilo poročilo izdelano v zvezi z justičnim departmen. tom, katerega aktivnost je precej zakrivila, da visi smrtns obsodba nad italijanskima delavcema. Poročilo je slonelo na Informacijah distrifetneg* pravdnika Združenih držav v Bostonu. Tsko je bilo poveda. no. Odklonitev je bila odgovor ns zahtevo Federaliziranega tiska po eni kopiji tega poročila, v katerem so bile instrukcije zs zsstopnike Združenih držav v tujezemstvu. Ta dokument je zaupen, so povedali in je namenjen samo za privatno informiranje ameriških diplomatov. ■Akcija ameriškega poslanika, ker je formklno branil prizadevanje Amerike za elsktroku-cijo Sacca in Vanzettija poka-zuje, kako je ta zadeva prisade- v,,mmum Intervencija je pomenila dol tja^jatao^Ameriko. Časniki v fp in kprsvo vojn^edteov ko mmmm "" rajne levi- preklic embarga za uvos orož- 0 izgakljaaih letakih še al diha aa slaba Petdeset bojnih ladij išče dvoje letal, ki sta izginili na Pacifiku. $40,000 nagrade onim, ki ju najdejo. I San Francieeo, Cat, 19. avg.— Snoči je kabel pritiesel vest iz Honolula, da so našli letelo "Mi«s Doran," v katerem so bi. 11 Auggy Pedlar, poročnik Vilas Knope in miss Mildred Doran. Danes zjutraj pa poročajo, da je bila vest brez podlage. Našli niso nič. (> dveh letalih s petimi ose-hafn> (Štirje modfki in ena žen« Hka), ki sta se v torek udeležili letalske tekme iz San Francia-ca Na Havajake otoke in potem feginili med potjo, ni še dšnes duha ne aluha. v'es aparat ameriške morna. rire na Paclflčnem morju ju Na delu so tudi vojaški 'etalci in mnoge trgovske ladje. Najmanj 50 bojnih ladij — rutici in podmornice — je v ak-C1J' te od srede večera. . Kapitalist James D. Dole, ki J* iniciatiral tekmo is razpisal nagrade za zmagovalce, je zdaj ¡opisal $20,000 onemu ali onim. kl najdejo kako sled za izgulje-J'ma letaloma. List "The San '■'ancisce Examiner" je razpi-nadaljnlh $10,000 in W. M. Malloska, kl financiral polet Učiteljice Mildred Doran iz Flin-u* Mich., js tudi obljubil •10.000. Honslëfc Havaj. 19. avg. — "to vnosu, ki so se imele vršiti ) ¡K*'»*t zmagovslcem v Dole-jev| ukl|l| ^ Parifik, 1 "»«tale vsled nesreče, ki je ^dela dvoje tekmujočih letal; Ernesto slavlja vlada tukaj po. irtost Zmagovalec Goebel, kl Zraiaa aksprasaa t laika prl&aa kmala Baje se otvorl s 1. septembrom regularna zračna črta od obali do obali, čas prevažanjs paketov skrajšan na polovico. . i New York, 19. avg. — Ame-riška ekspresna družba nszna-nja, da s 1. septembrom prične z regularno zračno paketno služ. bo, ki bo |la od New Yorka do San F^ancisca. Paketna pošte bo s tem skrajšala prevozni čas na polovico in cene pošiljanju bodo zelo nizke. Paketi, ki bodo tehtali do 200 funtov, bodo dospeli iz New Yorka v San Frsncisco v dveh dsefc in bo pošiljanje v tej rsz-dalji stalo približno 50 centov za četrt funte, če ne bo zavzemal več prostors kot 50 kubičnih palcev. Prevoznina za nsj. manjše pakete bo stals 91. Prvotno je American Express družbs Imela v načrtu postaviti regularno službo ssmo med New Yorkom In Chicagom, toda predsednik družbe je mnenja, ds bo čezkontinentalnš postrežba bolj uspevala, ker je možna vršiti delo. V službi bo nad 100 zrakoplovov, kl so last družb, ki ims-jo že sedsj podpisane pogodbe s poštnim departmentom Združenih držav in kl sedaj prena. šajo pisma. Vrednost paketa ne bo smela presezsti več kot $6,000. Družba ne bo spreje-msls nobene živali zs odpošilja nje. Psketl bodo morsll biti na rt jeni čim najbolj mogoče msjhni, ds ne bodo zavzeli preveč prostora v zrakoplovu je prvi dospel v Honolulu, je de-jal včera: "Moja zmage v pričo te nesreče je prszaa." v Argentiniji podal opravičbo Buenos Alresu, od skrajne ce pa do biznilkih listov, kot ste dnevnika "Nacion" ln "Prensa", so obsodili masaachu. settsko justico in zahtevali prostost za Sscds in Vanzettija. Kltajakl iakakal Nanking vrnili letalo. reokupiran. Kitajci Angležem zaplenjeno Ssngsj, 19. avg. — Privatne poročila se glase, da so čete diktatorja Sun Cuanfanga deloma reokupirale Nanking. O-krog 40,000 vojakov in civilistov js zapustilo mesto v zad. njih petih dneh. m Spor radi zaplenjenega brlt-skega letela je bil danes poravnan. Kitajci so vrnili odvzete krila in Angleži so popravili železniško progo, katero so raz. drli v reprisalijah za letelo. Druga vest se glasi, da je vdova dr. Sunjatsena prevzela poveljstvo nove revolucionarne armade, kl je bila organizirana v južni Kitajski. Zena odpustila možu. obdolže-nemu blgamlje. Chicago, 19. avg. — Les Ur Goodhesrt je bil včeraj sreti. rsn, ko je njegovs drugs Žena dobila pri njem pisma prve žene, zs katero pa ons ni vsdela, ker je mislila, da ni bil preje poročen. Prva žena mu je plsa-Is v pismih, ds mu vse odpusti, ker se je drupič poročil nepo-stsvno. Sodnik mu je dal odlok do 15. sept.. da se lahko premL sli, če želi razveljavit» poroko z drugo ženo In živeti s prvo, s katero ima petero otrok, ali pa se bo moral zagovsrjatl radi bi-gsmije pred sodiščem. OUE NCEPI KABINET Nesporazum je b|l tako velik, da bi bil Heever kmalu reeig-nlral. — Kellogg je vesten naslednik H*gfce*e. Washington. D, C. (F. P.) — Olje, ki js strgalo diplomatično in trgovske stike s Sovjetsko unijo in tako povsročilo največjo krizo od leta 1914, je ustvarilo nesporasum V Coolidgevem kabinetu, odkriva Bail Manly, ravnatelj Ljudske legislstivne službe v svojem pregledu ante, riške politike napram Mehiki. Nesporasum je bil tako resen, da je Herbert Hoover, trgovski tajnik spomladi podal skoraj resignacljo, izjavlja Manly. Državni tajnik Kellogg je po-dedoval svojo oljno politiko od Oharlesa Evans Hughess, odvetnika Standard Oil kompani-ie. Tsko pripoveduje Manly. V kabinetu je tudi Andrew Mel. Ion od Mextoan Oil kompanije. TI dve osebi,ste gospodarili v ameriški državni politiki in skušali priveiti mehiškega predsednika Callsaa tako daleč, da bi ne gledal na isvajanje mehi-tke ustave, da ss tujezemške družbe odpovedo absolutnemu lastništvu in ga samenjsjo z na. jemništvom zs petdeset let. Di-plomaticija železne roke js bils skorsj pri kraju s.tvojimi sredstvi, ki js Kslloggu ostala alter-native, da prekliče embargo za uvoz orožja v Mehiko, ali ps in. tervsnirs v Mehiki. Dalavakl položaj j Ja zala Majalaa za Madajalaa Truma brezposelnih delavcev ae veča. — Zima prihaja, dela pa ni. — Za kapitaliste ss ps napoveduje novo znižanje davkov. malih Največ prometa v trgovinah. Chicago, 1». avg. — Največ trgovine je še vedno v malih trgovinah v Ameriki, je dejal A. Brayton Iz Des Moinsa, is, na seji meddržavnega trgovskega koncila v ftherman hotelu. Pravi,daje 65'/ blaga na drobno prodanega v malih trgovi. ja v Mehiko povzročil, da reak cij ona me sile strmoglavijo CaL lesa. Manly pravi, da so grožnje s silo, kl bi uničila Callesov režim, ogrožale mogočne Interese. Ti interesi so bili bsnklrjl v Wsll Streetu, ki jih vodi Mor-gan in ki so posodili velike vso. te denarja . Callesovi upravi kmalu zatem, ko je bila priznana od Združenih držav lete 1928. Odplačila so se vršils redno, a Morgan in njegovi bsnklrjl so videli, ds njih posojilu grozi nevarnost, ako ss Kslloggu dovoli, da nadaljujs svojo delo in pshne Mehiko v anarhijo. In tako je prišlo, da so mogočni Interesi udsrlli drug ob drugega: oljsl interesi in finančniki. Mehika ss ima zahvaliti za ne. odvisnost, kolikor jo ima, boju med temi interesi. Hoover se je obrnil z enim očesom na stran wallstreetsklh bankirjev. Z drugim očesom Je ps gledsl smeriAko trgovino s tujezemstvom. Videl Je zsplet-Ijsje brez konča in kraja in ško-do, ki pride iz teh zapletljajev ne samo v Mehiki, smpsk v vsi latinski Ameriki. Dne 2. aprila je izjavil v New Yorku, da naj uživajo In Isatujejo vsako zemeljsko polovico ljudje, kl prebivajo na nji. Vrhtegs naj po njegovem mnenju uživajo Ideal svobode, da je vsak narod prost gospodstva drugega naroda. Te besede so našle fin odmev v latinski Ameriki. Tskrat je George Barr Baker, osebni Hoover-jev prijatelj, povedal v člankih v dnevniku "Ne* York Post," da so britsks kompanije spre. Jele Callesove oljne odloke in ds je Edward L. Doh«-ny, vitez male črne vreče, glavni ameriški zabavlja«. Baker je odkril Kel-logg-ttheffleldovo korespondenco. Sheffield je iiisarll Keltog. gu. kako se lahko1 revolucija prične. Kellogg mu je ps odgo. varjal, da bodo Združene države kmslu prlprsvljene zs Inter-venci jo ali reaknjonsrnlm CaL leno vim sovražnikom. Ta korespondenca je prišla C si lesu v roke in srveds Je nanj hapra-vila globok vtis. Najbrž je pokazal pisma Bak'rju, ki je raz. «Delit ss t. »trsaU Chicago, III. Po mnenju Glenn Griswolda, urednika 'Chi. cago Journal of Commerce', postajajo delavske razmere ide-jalne za podjetnike. Njegov u-redniški članek je izšel deaet dni preje, preden je ilinojski de. lavakl department naznanil, ds je Število zaposlenih tovarniških delavcev padlo v mesecu juliju za tri odstotke in šest desetink odstotka. To pomeni, da je zaposlenih devet odstotkov manj delavcev, kot jih je bilo lani v ravno tem mesecu. Zdi se, ds je Isstujoči razred pričel opazovati sence depresije ln poveča nje brezposelnosti. » Grlswold pravi, da ni treba reči, da je teka filozofije bru. talna, ako se reče, ds je tek po-ložaj za podjetnike Idejalen ako je dosti delavcev ns izbiro. Tu so ljudje, ki prsvljo, ds je bru-tslno, ako ss o delavstvu rszgo-varja kot o blagu ln se rečs, da mamo preostanek delavstva! kot imamo preostanek kapitala, bombažnih produktov sil kru. hs. Ampsk če se govori splošno, je dslsvstvo ns boljem, sko je msjhen preostanek delavstva. z drugimi besedami majh no število brezposelnih delsv« cev, modrujs Grlswold« Kapitalistični urednik smatra majhno število brezposelnih de-Isvcev za dobroto, ksr se dslav ci ns menjsjo v tovarnah, kot se to zgodi pb čapu Itsvke. V tem so si podobni vsi kapitalistični uredniki, kakor jajce Jajcu. Ko se je na pr. brezposelnost« v letu 1921 hitro širila, so uredniki kapitalističnih listov — "Wall Strset Journals" in drugih podobnih listov — mo-drovall, ds je brezposelnost nsj-boljše zdrsvilo proti delavski poteljlvosti, ker postanejo ds. lavcl bolj krotki ln ponižni ter so pri volji sprejeti pogoja, kl Jih nsrekujejo "openšapsrJI". Poročilo delsvsk'egs depart-menu za mesec Julij pove, ds se letošnji delsvskl položaj hitro bližs razmeram, kaksršne so bile v letu 1921. V državi Illinois ni letos v tovarnah zapo. slenlh v mesecu Juliju Is dsvet odstotkov msnj delavcev kot Isni v tem messcu, ampak Jih Je 17 odstotkov msnj, kot v letu 1923. Število brezposelnih delsvcsv je tsko vtliko, ds ns morsJo sprejeti vseh brezposelnih tovarniških delavcev v delo na fsrmah in v stavbinskl industriji. Za vsskih sto praznih mest, kl so razpisana v brezplačnih posredovalnicah za delo, ss zgla. si 170 delsvcev, ki nimsjo dels. Lsni je za vsakih sto praznih mest vprašalo le 139 delavcev. Ampak v Chicagu js položsj zelo slab, kajti za vaaklh 100 praznih mest se zglssi 209 brez. poseinih delacev. Statistika, ki ne laže, potrdi, da niso prazn« besede, sko se reče, da ss delavski tioložaj obrača na slabo, da se Število brezposelnih de Rudarji pregovorili stavkokaze k odhodu 110 stavkokazov je odneslo pete od premogovnika t Steubenvillu, O. Bossje so jih zaman čakali, da se vrnej» na delo. PrlAII so Iz Penne In odftll spet tja. — Nove začasne pogodbe v Illinoiau. Steubenvltte, O., 19. avg. _ Stodeset stavkokazov je včeraj obrnilo hrbet tukajšnji odprti jami Tafa In Winston Dear pri Cadizu. Bossje so Jih zastonj čakali, da prldeJo zjutraj na delo. NI jih bik». Začela so se poizvedovanja ln bossje so na veliko jezo dozna-II. da so stavkokazi Imeli obisk prejšnjo noč v kompanijski hiši, kjer so bili nastanjeni. Objskali so jih stavkarji ln pregovorili, da je bolj pošteno za njs, če od. Idejo tjs, od koder so prišli. To •s je tudi zgodilo. Jamski bossje so seveda raz-111, da so rudarji izgnali stavkokaze z grožnjami, za kar ps nimsjo dokszov. Csstnlfcl državne milloe. kl tukaj opazujejo položaj, Izjavljajo,, da niso videli nikogar, ki bi s silo u-stayljal stavkokaško delo v odprtih jamah.; V drugem slučaju, pri odprti jami Winston Dear blizu Cadi-za. so stavkarski plkstl govorili s stavkokazi, ko so ss peljali v dveh truklh k Jami. Prvi truk ghu je adirjal dalje, drugi pa ss js, ustsvil in stavkokazi so kmalu zapustili truk ln odšli, toda ne na delo. Bossje so tudi lavedell ns svojo žaloat. da js od odprte js-me Hsrmon Creek pri Csdlzu izginilo dSset stavkokazov. V hiši, kjer so bili nastanjeni, nI videti nsjmsnjšegs »namenja o kakem nsallju. Možje so ne. dvomno govorili s stavkarji ln potem so pobrali svoje eule In se odpeljali s prvim ylakom v Pennsylvanljo, od kjer so msn-ds prišli ssm. Herrin, III. — Lastniki pre-mogovniks Ogmore blizu Cam« brije so v Četrtek podpisali začasno pogodbo z unijo nk podlagi stsrs mezdne lestvice in rudarji so se v petek vrnili na delo. Centervllle, Iowa. — V tu. kajšnji okolici so bili 18. t. m. nemiri, kl so jih izzvali šerlfovl deputlji, kstsdi sprsmljsjo stsv-kokaze ns delo v premogovnik. V spopadu so bili štiri možje ranjeni, dva menda tiftko. \ stopijo prall moaarWjl programu pri. strokov- Vsšas točke koda jega nlk unij. London, 19. svg. — Ns dnsv-nem redu prihodnjega kongresa delavskih strokovnih organi, zscij, ki ss vrši v Blackpoolu prve dni oktobrs, se med drugimi priprsvljsjo tudi sledsčs važne točks: 1. Odprsvs monsrhljs. Or-ganlzirsno dslsvstvo ss Izreče za odpravo britsks monsrhljs ln ustanovitev demokrstlčne rs-publike. • 2. Nsdvrodnostni dsvsk v znesku dvrfi šilingov (okrog 50c) ns vssk sterlingskl funt (okrog $5) prof i ta, kl znsšs več kot 500 funtov (okrog $2500) letno. 8, Odprsvs premlrnegs dne. Delsvcl zahtevajo, da se praznik premirje ln vse druge kspl-talističns, ImperiJslistKns In millterističns slsvnosti odprsvl-jo Is rsslogs, ker tsks slsvljs izzivsjo nepotrebne slaba razpoloženja msd ljudstvom ln obuj s Jo mržnjo pri IJudsh dru. gih nsrodov. • . Silna povodosj udarila SlUrlJo 40,000 ljudi satslo brez strehe. Vladlvostek, 19. svg. ~ Reke v sibirskih obmorskih pnvlncsh so vsled neprestenegs deževja prestopils bregove In vod* js zalila ogromne planjave. Koli. kor je do danes znano, je sto _____ oseb utonilo In 40,000 kmetov Is vre v večs ln ssbliša siiiîa.~kiN9 br<>« itr#hrt-zs delavce napoveduje Izrsdno _Vode še vedno nsraščajo. Na trde čaae. Medtem ko Je polo hribčku ob reki Uzur se Skoraj polavlaa Mavk v iBdaatrllak anaiaaa V umu—H S^OTOT To pomeni, da marajo danss šs- as pomagati k prshranjevs- «j« drušlas. ^ r - Wa4ilngton, D. C, — Blroj sa delavsko štStlstiko iskssujs, da ns delsjo v Industriji ssmo mlsds dekleta, smpfk da js v Tennesseeju in Dslswsrt| sko. raj polovica dslsvk v Industriji omožsnlh. To pomeni, da js kapitalizem ustvaril tsks rasme-^ rs, ds mors žsns pomagati k* prshrsnitvl družin*. V Delswsru Js vsč ko polo-vica dslsvk stsrs vsč ko 25 Ist. Ts delsvke zsslužijo povprečno pO $11 h* teden; v lesnih ln tobsčnfh podjstjlh, v pralslcah In prodsjslnsh, v katerih Js va* ns prodsj |>o pet ln dssst centov, p* zaslužijo povprečno manj kot d*s*t dolarjsv ns teden. V Tennesseeju zaslužijo ds-lavke tudi po enajst dolarjsv na taden; v pralnicah In prodajalnah, v ksterl so predmeti ns prodsj po deset In pst centov, pa zaslužijo povprečno komsj o-koll devet dolsrjsv ns ted*n. Zamorske delavke zsslužijo vs-liko msnj, njih povprsčni zaslužek Je I« sedem dolarjev na t*, den. Okoli |iet In* sedemdeset odstotkov delavk v Tennesseeju dela po devet ali vsč ur ns dsn. okoli petdeset odstotkov ps deset sil več ur na dan. Blroj poroča tudi o razmerah pri delu In pmvl, d« skoraj vsčlnoms vse delevk* stoj* pri delu skorsj ves dsn, medtem ko tsm. kjer delsvke sede, veliko stolov nima naslonjsla. Kassvetljsva Je vefinl tovarnah slaba. V Tsnnesseeju dela največ delsvk v tekstilni industriji. žsj slab. pa polltičarjl napov«'. du je jo, da se premožnim ljudem zopet znižs davek sa tri sto milijonov dolarj«v. nahaja 4000 begunov, kl so popolnoma odrezani od suhegs In v vsllki nevarnosti zs življenje. Mellon se povrne Is Kvrep*. Washington. — Državni za. kladničar Mellon a* povrne |z včeraj dvamesečnega potovanj* v IC-!ir4,u v ropi sem dne M. avg. l)smp*ey v ( hlracu. Chicago. — Hmičl je dospel iz Kalifornije znani boksar D«m pmmy t njegovo ženo. Priprsv-¡Jal w bo za bitko s čsmpijonorn Tunneyjem zs dne 22. se|K. Turki rtreljajo n* Grk*. I^ndon, 19. svg. — Iz Aten poroč*jo, d* je turšfk* mejn* str ti j s U n* dv* Gršk* vlada pri-prsvlja protestno noto. Mumunel ar*llr*ll 59 Re*ov. Dunaj. )9. svg. — V*st iz Buksrešte se glasi, ds so munskl žandarjl aretirali 59 Kusov v Benarebiji pod pretvezo vohunstva. vataja Holl vijaka Indijanska udušens. U Paz, Bolivija, »9. avg. Indljansks révolte Js ptHlsčena In vlada Je sklenila umakniti vojaške čete Iz prizadetih oko. lis*v Pot/ml In Hiallante v najkrajšem času. liai j* življenje z* č*vlj*. De l^niak Springs, Fla. — John J*rnig*n J* 1. t m. izgubil življenje, ko je luk*j planjl na-ru-|saj v gorečo iH.lnlinko, v kateri j* pozabil par novih č*vlj*v. Streh* se j* zrušil* in Jemlgan Je zgorel. PROSVETA SOBOTA, 20. AVGUSTA. PROSVETA GLASILO ILO?EN 1KB NARODNI PODPOBNB JEPNOTB LASTNINA SLOVENSKE NAKOPNB PODPORNI /EPWOTE Rokopisi oglasov po dogovoru- M M vr*¿*jo Naroénin»: Zodiajono driavo iintt Chlc*go\ $6.00 no loto, |8.00 M pol Uta; Chicago in Cicoro 97J0 ua loto. 13.7* t» pol UO, ln *a lao-samstvo tO JO. ___ Nuk« M fM, kv I« «il i Mrnurnt' -PR08VKTA" tM7S9 S» LavaSab Avoma. Ckksgo. z drugimi reakcijami po svetu zasnovala zaroto, da ljud« stvo v Avstriji ukkne zopet v staro tužnost Poročilo, ki ga jt delavska in socialistična centrala o teh dogodkih poslala v svet, potrdi, da Je tako, kot je gpvedala "Pro-sveta." 'Te resnice ne izbrišejo vsi klerikalni uredniki, pa magari če porabijo na čebre črnila za svoje laži. -THE ENLIGHTENMENT" Of tito Slovo— Nafras I lab h lan roAM Neki metodlstoveki duhoven ft bo zete pogreieL — Coke po tisoč dolarjev je dobival od éé OwMd by Um Sla»—t Noti—al Boaofl» Sod*» Adgggajaa ratas oa sgroomanl. Subscription: Unitod Sutes («xcopt Chicago) 17.60, and foreign countries »0.00 por year, and Canada 16.00 por foar; Chicago - If EMBER of THE FEDERATED PREST IM Dotam v oklepaaju n. pr. (Jaljr 31-1037) polog vsšoga iaieaa ns aaalova 4š tmm Je s teai d»e»o» potekla aaroCalaa. Poaovite, Iß pravi is ae no ae aeteef Ust T ROKA KLERIKALCEV V DUNAJSKIH NEMIRIH RAZGALJENA. Klerikalno izzivanje ni obrodilo pričakovanega sadu. Klerikalni listi kar pihajo jeze, ker je njih zarota na Dunaju tako žalostno končala. V duhu so videli, kako "fajmošter" Seippel postane diktator Avstrije, da z železno pestjo potlači socialistično gibanje. Veselili so se dneva,, ko bodo v krvi zadušili hipni izbruh ljudske jeze, da nato nastopijo sodišča, ki bodo poslale trume socialistov za jetniško zidovje. Dogodki so pa šli drugo pot, kot so jih zamislili glavni stebri svetovne reakcije — klerikalci in njih zavezniki Zaraditega prihaja jeza in ta jeza se zliva na socialiste, ker so jim preprepčili dobro premišljeno igro, s katero so mislili v Avstrijski republiki vpostaviti diktaturo in streti socialistično gibanje. Da se razume klerikalna poteza, je treba preudariti tri člene dogodkov, ki so se odigrali na krvavi petek na Dunaju. Oprostitev morilcev v Šhattendorfu je bil zad nji člen na dolgi verigi krivic, ki so jih uganjala avstrijska sodišča. Delavci so prišli do prepričanja, da avstrijska buržoazija lahko nekaznovano mori delavce in da se buržoaznim morilcem ni treba bati, da se jfm skrivi las na glavi. .Zgražanje delavcev nad tako pravico je prikipelo do vrhunca v petek zjutraj, ko je postala znana razsodba. Ulična železnica je prenehala voziti za eno uro, delavci v tovarnah so prenehali delati. Bil je hipni izraz razžaljenega delavskega čuta, kajti delavci niso mogli pojmiti, da so bili morilci na sodišču oproščeni. Bil je torej iz bruh ljudskega gnjeva proti takemu deljenju buržoazne pravice. Prav nič ni bilo organiziranega, nihče ni organiziral demonstracije. Kajti proti komu naj bi se bila organizirala demonstracija? Proti sistemu porotnih sodišč? Ko so se prve delavske skupine prikazale na Ringu, so sestale iz občinskih uslužbencev. Vsakemu dunajskemu delavcu je pa znano, da med občinkimi uslužbenci ni boljševikov in komunistov, ali pa fanatikov in vročekrv-nežev. Znano je, da že leta ni bilo na Ringu žandarjev na konju. Pri vseh demonstracijah je skrbela za red republikanska straža, ki sestoji iz socialistov. Nepričakovano se je pa pojavil oddelek žandarjev na konjih in se z golimi sabljami zakadil med delavce, sekajoč na desno in levo. Ta sirov in popolnoma nepotreben napad na ne-oboroženo ljudstvo, je pa silno razkačil delavske trume ki so prihajale na Ring. Ljudstvu je zavrela kri, ko je videlo, kako padajo Žrtve pod golimi sabljami Žandarjev in zabučal je ljudski orkan. Pričela je goreti sodnijska palača, ognjegasne kompanije so hitele od vseh strani socialistični župan Seitz in drugi socialistični govorniki so splezali na seBalkein govorili ljudstvu. Ljudstvo se je že pomirilo in se je hotelo raziti, ko je zopet padla prva salva iz policijskih pušk, nato druga, tretja itd., ljudski orkan se je zopet obnovil in je šele polegel, ko je nastopila republikanska straža in pričela delati mir in red. Govoriti o komunistični zaroti je največja neum nost. Na Dunaju, sploh v celi Avstriji je pest komuni stov, ki nikakor ne more prirediti takih dogodkov, ko so se odigrali na krvavi petek na Dunaju. Vprašanje je, kdo je odredil žandarje, da naskočijo ljudstvo s golimi sabljami, ko se prikaže mimo korakajoče na Ringu? ,Kdo je dal policiji povelje, da strelja v salvah, ko se je županu Seitzu in drugim socialističnim govornikom posrečilo pomiriti ljudstvo, da je bilo pr volji se mirno raziti? Kdo je na U način zopet razburi ljudstvo? Ali niso bile to reakcijonarne sile, ki so isdelale premišljen načrt, da najprvo napadejo neoboroženo ljudstvo, da ga tako razplamte k nepremišljenim činom in nato pozovejo pomoč soldateske iz tujezemstva, da zavlada najtemnejša reakcija zopet v Avstriji? Chicago, III. — Metodistovski duhoven rev. Maitland, ki žup-nikuje v metodiatoviki cerkvi eklarskega mesta blizo Pittsburgh«, Pa. bo zelo pogrešal pogojnega jeklarskega kneza EL bert H. Garyja. Maitland se je navadnega jeklarskega delavca povspel za vodnika duš v nebesa, ker je Gary zapopadcl litro, kakšna stike ima vera z ndustrijo. Zgodilo se j«, kakor je Maitland sam nekoč pripovedoval poročevalcu Federall-ziranega tiska, ko ga je kom->anijaki tiholazec zasačil na ko-enlh v molitvi in ga naznanil superintendent Oliverju. "Paziti sem im* na vodo v hladilnici, ki je bila šestdeset čevljev od tal," Je pripovedoval Maitland poročevalca. "Živel sem več let pregrešno, nakar sem sklenil moliti vsak dan po eno uro. Vohun me je zalotil na kolenih pri mojem delu in pričakoval sem odslovitve. Todr superintendent mi je rekel, d so pobožni ljudje dobra pridobi tev za kompanijo in da lahke molim, kolikor želim. Od tiste ga časa sem pričel študirati zr duhovnika in molil sem 8,27C ur na kompanijski čas." Gary je slišal o delavcu, ki moli med delom. Povabil ga je da nagovori delničarje' E. S Steel korporacije na glavnem zborovanju in jim pove, kaj vera stori za delavce. Maitland je bil kmalu na to posvečen v metodistovskega pridigarja. Garyjeva verska sekta je dobila majhno cerkvico, ki je bila opuščena, ker je bila metoda jeklarskega trusts, da je impor. tiral večinoma delavce iz južne Evrope, ki so bilo rimsko-kato-liške vere. Od tistega časa Maitland pridiga v jeklarskem mestu. "Cek za tisoč dolarjev dobim od časa do časa," Je Maitland priznal poročevalcu," ki ga pošlje kompanlja ali pa sodnik Gary sam. Gary ju lahko tem v roko in grem v njegovo pisarno ob vsakem čaau." * Maltlandovo delo je, da pazi, ako ae med njegovimi farani pojavijo radikalne ideje ali pa kje drugje v jeklarski kneževini. On je vedno navzoč, kadar zboruje Metodlvstovska federacija za socialno s'"£bo, v kateri ao združeni napredni pridigarji pod vodstvom Harry Warda, da delajo za boljil socialni red. On sledi Wardu vseskozi po deieli, kot pravi tiholazec v gumijastih čevljih. On je dobro rejen človek, ki bo zelo pogrešal Ga. ryja. Pred ^katerimi dnevi je u-kiiznik fašistične stranke "II froglio d'Ordkii del Partito Na-zionale Fascista" objavil, da je bilo 6. julija t. 1. vpisanih v fašistični stranki 960,690 moških in 70,061 ženskih članov, ki so prejeli redno strankino izkaznico za leto 1927. V tem številu so všteti tudi člani fašijev v italijanskih kolonU&h, niso p« všteti Člani fašijev v inozemstvu. Če se računa število prebivalstva Italije in njenih kolonij nad 40 milijonov, bi potemtakem fašisti tvorili okroglo eno četrtdese-tino ali Z6 odst. vsevkupnega prebivalstva. Ta Četrtdesetina prebivalstva ima potemtakem danes absolutno nadvlado, dik-turo nad vsem ostalim prebivalstvom. Število članstva fašistične stranke bi bilo seveda znatno večje, Če bi vodstvo stranke ne bilo ž« lani odredilo zafeljučenja sprejemanju novih članov. Tako je bilp dobe PAMETNO PRIPOROČILO. Senator Shlpetead je priporočil r legijonarJem Študiran Je rtro-kov ga vojne. HJbblng, Mlnn. — Senator Henrik Shlpstead je na državni konvenciji legijonarjev v Min-nesoti dejal, da se boj sa kontrolo slrovln ln trgovskih potov še ravnotako bije, kot pred voj. no. "VI legijonarjl ste se vojskovali ln videli brezuepešnoet vojne. VI ste poklicani in vaša dolžnost je tudi, da delate sa laboljšanje teh razmer, je pripomnil senator. Bečlarjl so se organizirali. Stanley, Wis., 19. avg. — Tukajšnji bečlarji, ki so se organizirali za "medsebojno protek-cljo proti vsiljevanju fleparic. ki Jih skušajo dobiti v svoje mraše in v rakon." bodo zborovali v soboto, da izdelajo načrte za boljše odbijanje '«naftnega spola**. Frank Wrtoaek je pred. aednik bečlarske organizacije. V kratkem bodo obdrftavali svo-Ko so dospele prve brzojavne veeti o dunajskih ne- Jo prT? <1ruUbno funkcijo, ko mirih, j. "PrcveU" t^i ^l, d. n. Dun.ju ni moiudje, ampak da je klerikalna reakcija v sporazumu na. za letos odrejeno, da nico stranke edinole tisti, ki se izkažejo z lansko izkaznico. Sprejemanje novih čla-iov, to se pravi, ljudi, ki doslej liso pripadali fajistižni stranki, er sploh niso bili člani nlkakrš-le stranke, ali pa 90 svoječasno >ripadali kaki drugi stranki, /odstvo fašistične stranke je xiredllo zaključen je sprejema-iju novih članov iz razloga, da >i se sedaj, ko je stranka na vi-iku svoje moči in j "avangu^rdistov" znašalo 897,866, obojni redno vpisanih, opremljenih g odnoeno Izkaznico. Ker so "belili' razdeljeni na osem letnikov. Jih prihaja na en letnik povprečno okoli 60 tisoč, na štiri letnik» razdeljenih "s- 100 tisoč. R§zmerje med "belili" in "avanjfaerdisti" potemtakem ni še pravo in se zato tudi s strani stranke dela z vsemi močmi na to, da ae število 'balilov" poveča do pravega razmerja s številom "avanfuardistov", ds bo tako ustaljen vsakoletni prehod približno sto tisoč narašča-a iz letnika v letnik in končno v milico, oziroma stranko. S tem prehodom je zagotovljen stranski krepak, zanesljiv, po njenih i tačelih vzgojen pomladek, o ka-erem se pravi, da bo dajal stranki prvovrsten vodilni razred in tvoril lriogočno etično jedro naroda. Ker je v svojem : adnjem velikem govoru gospod flue solini omenil, da bo fašizem lo leta 1962. dovršil svojo no-1 ran jo organizacijo, se more to-•ej začunati, da bo dotlej, ¿e )ride vsako leto okoli stotisoč laraščaja v milico, oziroma v itranko, pridobila „fašistična mi-Ica, ozir. stranka okoli pol mi-ijona naraščaja in bo torej šte-stranka okoli poldrugega mi-ijona članov, milica, ki šteje < lanes gotovo najmanj 250 tisoč nož, pa bo porastla na 700 do 100 tisoč, v ogromno silo, ki bo reč kot štirikrat presegala moč redne vojske in bo gotovo naj->djša opora fašističnemu režimu v vsakem slučaju. Fašistični režim peč dobro ve kaj ima v svoji milici in njenem naraščaju, in zato se tudi ne straši nikakfii žrtev zanje. Saj je samo za organizacijo "bali liv" in "avanguardistov" treba nič manj ko približno 10 tisoč miličnih častnikov in okoli 16 tispč miličnih podčastnikov, ki jih seveda plačuje država, oziroma italijanski davkoplačevja lec, da mu vzgajajo 'vddilni raz red", ki bo v resnici znal vihteti bič gospodarja nad njim, ubogo suženjsko paro. Ce se Italija, italijanski narod ne reši fašizma v najkrajšem Času, se ga potem, ko na podlagi te organizacije doseže tako moč, kakor jo ima začrtano v svojih načrtih r ne reši nikoli več! Iščejo Izgubljenega v jami. Chattanaoga* Tenn., 19. avg — 2e 86 ur brez vsakega uspeha iščejo v tukajšnji podzemski jami L. S. Ashleyja, ki se je podal na preiskovanje jame Nick-aJTack. 2e peta reševalna partija se je vrnila na dan brez vsakega sledu za izgubljenim raziskovalcem, četudi so raziskali vse stranske in glavne hodnike v jami. Posrečilo se jim ni, da bi morali slediti njegovim stopinjam več kot še s milj v podzemskih hodnikih. Na tem prostoru so opazili njegove začetnice "L. S. A." s kazalom ki je kazalo v jamo. V tem drugem prostoru v jami so sle. dili njegovim stopinjam do nekega podzemskega potoka, kateri teče pod zemljo dve milj na daleč. Se v drugem prostoru so našli gazolinako svetil ko in dve manjši svetilki Ashley je doma iz Paytona, 111 Blažev žegen. "Američana" bo še nekaj čas* bogata na materijah iz Življenja idijotov. Žolti dnevniki so te dni prinesli sledečo vest: VCfntinnati, O., 16. ay|.—'Tukaj nameravajo ustanoviti prvo avtomobilsko svetišče," aii postajo za blagoslavljanje avtov v deželi. Rev. tf. P. CCenpor je dovolil, da se svetišče ustanovi v njegovi cerkvi &t. Vincent de PauTs ob aUtntskO-pacifi&ii ce- Delavčeva opazovalnica Piše Ivan Molek. OLJE JE POCEPILO AMERI SKI KABINET. (Nadaljevanje s L strani.) tresel fižol v časopisju. Ako je Hoover navdušil Bakerja, da to stori aH ne, se ne ve. Vsekakor pa to odkritje ni izboljšalo njegovih stikov s Kelloggom Mellonom in Coolidgem. Preveč hitro je Coolidge naznanil ako bo moral Kellogg resignira. ti zaradi udarcev delavskih in liberalnih elementov, da Hoover ne bo dobil njegovega mesta. Samoposebi se razume, da je ta moralna zauinica ujezila Hoover j eve prijatelje In da so silili v Hooverja, da naj poda resig-nacijo. Coolidge je pa zopet vse izgladll pri mirovnem zajuter-ku. Ampak to še ni koačalo razprave. Nekaj dni kaapeje je Hoover na panameriškem ko. mercijalnem kongresu priporočil. da naj Wall Street ne poeo-di denarja v vojaške namene v latinski Ameriki. To se je zgodilo nekaj dni kasneje, ko je CodUdge naznanil posojilo kon. sepratlvcem v Nikaragvi, da atarajo liberalni element Manly meni da se vojna v kabinetu le vedno nadaljnje, In zaključuje, da je le vedno velijo vprašanje, ako Hoonr ostane v kabinetu po roolldgevrm vanguardfatov" pa akoraj po povratku v Washington. a ti, po kateri gre na satine avtov dnevno. Turisti bodo tamkaj tudi lahko dobili sveti-njfco sv. Krištofa, ki se pritrdi na avtonwWl. Sv. Krištof je namreč j>atron popotnikov." Y blaženih starih Časih, ko je eraljevala sveta neumnost na vseh črtah, je imelo vsako človeško dejanje patrona ali pri-prošnjika v nebesih. Jehova je licer skrbel za vse pravoverni-ke, ampak to še ni bilo dovolj in dali so mu armado pomočnikov n pomočnic. Armada je slabo pričala o vsemogočnosti Jehove, ali take so bile "skrivnosti svete vere". Vsak stan in poklic je mel patrona. Se morski roparji so imeli svojega svetnika, h kateremu so se zatekali v varstvo. Da li je imelo tudi vsakdanje oddajanje gnoja svojega patrona, nam zgodovina ne pove, a najbrž je bil tudi za ta posel. Sveta neumnost pa noče crkniti še danes, ko se že precej svita. Se diha in se roga zdravi 17 PRIHARJA _____ y Okoli Urške Bistrice se vrše izkopavanja in našli so staro grobišče, o katerem sedaj ugibajo, iz katere dobe je. Poročajo pa tudi že o vandalizmu. Baje so "surovi deielani" razbili neko starinsko posodo na grobišču, ker so menda mislili, da so v njej zaklagi. Tržaška "U Ve-detta" poroča, da se vrši velika preiskava. Končno je osumljen neki deček, da bi bil hodil po grobišču in posodo razbili Bpj med finančnimi atralniki in tihotapci. V noči na 30. julija so prišli na Cerkljanskem čez mejo štirje moški, vsak je imel na rami vejiko vrečo. Finančni stražnik Márignoni jih je opazil iz svojega skrivališča iri\ko so odšli mimo njega, je stofeil za njimi ter zahteval, da se ustavijo. Da bi jih oetrašil, je u-strelil enkrat v zrak. Tihotapci So obstali, se vrgli na tla in pričeli iz pušk in revolverjev streljati na stražnika, ki je bil tudi gadet. Drugi finančni stražnik je streljal za tihatapci ali ti so se hitro poskrili in so potem izginili. Marignoni je dobil zdravniško pomoč v Cerknem. Orožniki in miličniki so nato preiskali obmejne kraje, niso pa dobili o tihotapcih nobenega sledu. Na Tolminskem imajo sedaj 61 mlekaren, v katerih se producirá dnevno 19,660 kg mleka, ki se vporablja za izdelovanje masla, iz ostalega se pridela sir. Letno se na Tolminskem producirá 8.169 stotov sira in 1423 stotov skute, masla pa 1626 stotov. V mlekarne treba sprsviti prevdarno organizacijo glede izdelkov in razpečevanja, številna poalopja bi se morala preurediti In živinoreja zboljšati. V gor-njeaoiki dolini se redi danes pri-blišno 21,890 glav goveje živine, ki pa ni vsa belanske pasme. V Komnu na Krasu je umri dbmačin "vicepodešta" Karol Bunc. "Popolo di Trieste" hvali pokojnika kot izvretnega pristaša fašistične stranke, kot moža. ki je razumel pomen In nalogo fašizma med drugorodci in se tudi po tem ravnal vedno in po-vsodi. Svojega očeta je v prepir« ra- «U Danijel Stekar v Gorici, kakor amo že poročali. Sodišče Je obeodilo besnega sina Danijela na en meeec-in pet dni zapora, kazen pa ae mu podari za dobo petih let in se tudi ne vpiše. Toča je napravila v Kajskem. Njivicah in Podaabotinu v Brdih veliko škodo Uničila je tri Htr-tlne vinskega pridelka. Si kab io in pameti, kar dokazuje gornja vest. Avtomobilisti pojerbajo starega patrona popotnikov in za dolar ali dva jim bo avto po-žegnan. Poleg tega dobi avto svetinjico sv. Krištofa, nakar se laljko brez skrfri zaleti kamor hoče, škode ne nobene—onemu, ki svetinjico'proda. Moderni čas s številnimi novimi industrijami in iznajdbami vsekakor dela sive lase potego-valcem, ki še prodajajo magijo iz styega veka. Patronov bo ¿manjkalo! Pravoverniki še ne vedo, kateri patron je za telefon kateri za aeroplan, kino, rani latiln i stroj. Je pač smola. Sveti Krištof morda še vzame avtomobiliste pod svoje okrilje, ne more pa vzeti avija-tikov, kajti v blaženi dobi kapitalne svete neumnosti ni bilo nobenega svetnika niti svetnice, ki bi bila s kostmi in mesom letela po zraku. To so delali samo angeljcl, a "skrivnost sv. vere" se glasi, da angeljci nimajo mesa in kosti. Požrešni privatni kapitalizem, ki je polnokrvni sinček fevdalizma in vnuk despotizma, Je odgovoren, da še cvete idijot-ska trgovina z žejpi, svetinjica-mi, škapulirji in priprošnjami. Dokler kapitalizem slepari in odira proizvajalce dobrin, imajo tudi žegnarski sleparji proste roke. Ako bi bil kje patron za neumnost—tedaj bi človek skoraj verjel, da ta še najbolj pomaga. K italijanlzaciji priimkov. t>asi fašistično vodstvo odločno zahteva, da mora vsak Italijan, ki ima "tuj" priimek, iti k oblasti in zaprositi za izpre-membo, je vendar 1 še vedno polno primorskih Italijanov, ki nočejo nič slišati o italijaniza-ciji svojih slovanskih priimkov. "Popolo di Trieste" jih zopet ostro prijema in goni na prefek-turo, da dobfjo italijansko zveneče priimke. Fašistično glasilo ugotavlja zanimivo dejstvo, da je mnogo Neitalijanov s temno preteklostjo, ki izpreminjajo z vso naglico svoje priimke v pristno stoskanke s končnim "i". List je hud na nekega-KohnA, ki se piše sedaj Coen, češ, da to ni nikako italijansko preobgličenje priimka. Dekret določa dugače. Fašisti hočejo, da se njim nevšečne izpremem-be priimkov, izvršene po želji dotičnikov, pretvorijo oblastnim potom v dobre italijanske. To bo še kolobocija z italijanizacijo priimkov F Občinski načelniki iz sežanske okolice so imeli zborovanje, na katerem so se znova zavzeli za kraško vodovodno vprašanje, ki se nikamor Več ne zgane kljub tako slovesnim obljubam s fašistične in vlddne strani. S sedanjim vodotokom so težave in kmalu ne bo več vode. Glede e-lektrične razsvetljave je ravno tako vse v zastoju, dasi je bilo napovedano, da jo dobi Kras gotovo in sicer v kratkem času. Gotovo je, da od fašistov ne bo imel ftraa nikdar ne vodovoda in ne elektrike. Moofttraaco, razbito na tri kose, so našli pastirji pod Stjakom. Pokrivala jo je k#menita plošča, katero so dvignili, da jo zakota-lijo v dolino. 8tari ljudje prkvi jo, da je monštranpa last tam<» nje cerkve in da je bila ukradena leta 18f4. V Solkanu ae je pripetile v Valentovi žagi velika nesreč» Stroj je odtrgal levo roko I61et nemu delavcu Ivanu MOoet. Dečka so spitvili v goriško bolnico. V Vipavski dolini Ifaže letina precej dobro. Zadnji ^iež je oživil polja, ki ao trpela j>od vročino in sušo. Trta kaže lepo in pričakovati je obilnega »vinskega pridelka. Da bi le morfti kmetje svoje pridelke tudi Matil . Svojega očeta potnik Lovro Stekora Šču -v Gorici ee je nei svojim sinom. Slednji Ml kuhinjski noft in očeta v prsi. Očeta so bolnlro, sina pa ao od< pore. fodno ra7- rl. Ta-Rsbsti-l) «PH 4 pOfT»' zassdii M*li V v ta- SOBOTA, 20. AVGUSTA. Vesti iz Jugoslavije PUNT V KLERIKALNI STRANKI. K dogodkom pri Veliki Netie-a katerih smo zadnjič poročali ¡t* pripomniti še naslednji-: Rt* vol ta med klerikalno mladino na kongresu pri Veljki Nedelji, kjer je takzv. napredna mladina zavrgla Bedanje vodstvo, napodila konzervativnost voditeljev in se izrekla v boju proti kapitalizmu za razredni boj, je vzbudil med klerikalnimi starinami in zlasti med mariborsko duhovščino strašno jezo ¡n nevoljo. "Slovenec", ki je do-sedaj poročal še o vsakem mlad. kongresu ni dosedaj o tem napisal besedice! Že iz tega se jasno vidi, da jim je zadeva skrajno mučna in da hočejo razkroj v svojih lastnih vrstah javnosti prikriti. Se strašnejša nevolja je pa nastala, ko je "Del. politika', "Volksstimme" in "Jutro" poročalo o tem kongresu, o uspehih klerikalne vzgoje in ko so pozdravljali Krekovo mladino in ji ponudili roko za bpj proti klerikalcem. Kaj pa zdaj početi? Voditelja kongresa, bivšega bogoslovca, niso mogli prijeti, zato so pa navalili na mariborskega bogoslovca, ki je (za sedaj!) popolnoma v njihovi moči, na referenta glavne teme "Razgrnitev socialnih problemov'. Omenjeni bogoslovec je prejel od domačega župnika uradno pismo ravnatelja, v katerem zahtevajo od njega sledeče : ( 1. Kako je mogel on kot bogoslovec prevzeti referat na zborovanju, kojega vodstvo je odklonilo škofovega zastopnika. 2. Zahteva se, da javno (menda v "Slovencu"!) prekliče svoj govor in da naj poskuša poročilo nasprotnih listov označiti kot neresnico. 3. Zahteva se, da naj pride v Maribor se opravičit in natanko opisati potek kongresa. 4. Ce se to ne zgodi v teku 14 dni,, je vsako nadaljno pogajanje izključeno. Iz tega se jasno razvidi, kakšen je klerikalni "ultimat" in s kakšnimi sredstvi skušajo še v nadalje obdržati oblast nad maso. Omenjeni je bil mož na svojem mestu, ki se "ultimata" ni zbal, temveč je pogumno šel v Maribor in povedal g. Ravnatelju še enkrat cilje mladinskega gibanja in preklical ni niti najmanj! Prireditelji pa so poslali "Izjavo", v kateri pravijo med drugim sledeče: . . . sramotno je, da verjamete časopisom, ki ste jih sami javno obsodili in jih dali čelo na indeks. Ce želite vedeti več ,smo Vam na razpola-fo!" ... V tem stavku se dovolj jasno vidi, da še kaj dajo na naša glasila. Mislimo, da k temu ni potrebnega komentarja. Stebri klerikalne stranke «e vedno bolj majejo in razultat njihovega dela bo — pogin pod ruševinami, ki so jih sami postavili! •Njihovo socialno mladino pa pozdravljamo in ji želimo pri »vojem socialnem delu največ uspeha! masten zaslužek se je reduciral na Din 1 (eden). In ta delavec ni edini, ki je te dni prejel tako mastno plačo. ! S tako plačo se da lepo živeti. Ce ne ravno delavcem, pa onim klerikalnim poslancem in ihinistrom, z neokrnjeno dnevnico 300 Din in drugih ministrskih dohodkov, ki jih prejemajo, da morajo tako skrbno dela* ti na znižanju budžeta za železnice in Mezničarsko osobje in delavstvo. Prav na mestu je, da izdajajo klerikalci sedaj posebno brošure o klerikalnem delu za železničarje. Potovanje vlade. Vlada je na po tavanju. Prej je bila na dopustu, odnosno v krizi, sedirj je na potovanju. Jugoslovani dajemo že več let vsemu svetu nazoren primer, da se da tudi brez Vlade izhajati, odnqbno, da bi najboljše izhajali, ako bi vlade sploh ne imeli. Kajti doslej nas je rešilo samo to, kar niso vlade storile, kar so storile nas je samo ugonabljalo. Končno se je vlada, ki se je menda zaveda, da ni nikjer neobhodno potrebna, preselila v državne salonske va-gjone in se veselo guga in leta semintja, širom države. Vsi ministri so na potovanju, pravijo časopisi, in delo v Belgradu počiva. Kedaj pa ni delo v Belgradu vedno počivalo. Zato so združenim Jugoslovanom vsilili Bel-grad kpt glavno mesto, ker je pač tradicionelni patriotični običaj Belgrad, da počiva. Prav nobena škoda tore^j ni, če se vlada vozi. Bo toliko, hitreje za-vozila. Konec "Orlov" na Štajerskem. Odkar vodi klerikalna stranka najgnusnejšo gonjo zoper socialistični tisk — z namenom, da ga ugonobi,^se od dne do dne opažajo zle posledice tega klerikalnega početja v njenih lastnih vrstah, Najprej so se ji uprli mladini v Ljubljani, sedaj pa še "Orli" v Mariboru. Orlovska organizacija ni v naprednem in svobodomiselnem Mariboru nikoli dosti pomenila, vendar je bilo "Orlov" še vedno toliko, da so se javno vsaj lahko pokazali. Danes pa to ni več mogoče. Ni jih več. V nedeljo 31. julija se je vršil namreč v Vuzenici neke vrste zlet in na kolodvoru je pričakovala lepa vrsta tujih "Orlov" mariborske goste z godbo. Ko se je vlak vstavil, je zaigrala godba in iz koroškega vlaka so prikobacali — trije uniformirani "Orli". Mučno situacijo so rešili —-s takojšnjim odhodom. .■J" Dober business čikafikega tramvaja. ' Chicago. — Uradno se na-znarija, da je bil business čika-ške pocestne železnice v zadnjih sedmih mesecih zelo dober. V tem času se je prepeljalo več ljudi kot je bilo beležiti v prej-šnjih časih. Samo meseca julija je bilo plačanih 128 milijo, nov prevoznin, kar pa je veliko manj kot istega meseca lanskega leta. Toda v zadnjih sedmih mesecih kot celota, pa je bilo raznamovatl velik napredek. ('bledice klerikalne socialne politike. V mariborski kurilnici n delavnici so delavci te dni dobivali "plače". Mesečni zaslužek J* bil tu ilu in kalkulaciji težave i Drobižem. Za to mu je ta ogrom-• *ek ostal v dobro za pri-'"Injl mesec. (Milni delavec, ki je kvalifi iran profesionist in ima čedno ilo službenih let za seboj, bi to i al za štiričlansko družino do- j -kupno do 1000 Din, pa jt * to tukaj tivilsko skladišče, [jer je treba kupiti vsaj kruha 'niiino, in so nadalje ie raz-'' drugi odtegljaji za bolniiko pa j no, provizijski sklad. itd. — kratkomalo ves njegov PROSVETA prohibiškj agentje SMRTNO ranili ; ŽENO. V gorah iščejo morilce suhaške-ga agenta, .ki je bil baje uatreljen v bitki s butlegarji. Peteraburg, W. Va., 19. avg. — Clara Brotemarkle, ki stanuje v. mestecu Strobyju, deset milj oddaljeno od tu, je bila smrtno obstreljena, ko so navalili. na njen dom prohibiški agentje in se jim je postavila po robu ko so pričeli uničevati njeno pohištvo v iskanju pijače. Eden izmed suhačev je oddal nanjo «strel, ki jo je smrtno zadel. Odpeljana je bito v bolnišnico v Cumfberland, Md. Kot je izpovedaf šerif, so se podali na njen dom suhači z namenom, da aretirajo njenega moža. Ona pa se jim je odločno postavila po robu s samokresom v roki, Če je verjeti Šerifo-vim besedam/ter da je oddala strel v zrak. . Nato je suhač streljal nanjo. Logan, W. Va., 19. avg. — Tukajšnji šerif Hatfield se je podal y gorovje, da izsledi izpo-vedane morilce, ki'so baje ubili Ed Hensleyja, suhaškega agen. ta, in njegova dva spremljevalca. - '■•': ■ Tri dečki utonili v jeseru. Chicago, 19. avg. — Policija jo včeraj potegnila iz jezera trupla treh dečkov, kateri so postali žrtve podtoka v jezeru, ki je nenadoma nastal prošlo nedeljo, ko je bilo veliko kopalcev v jezeru Michigan. CHAPLIN SE BO POBOTAL. Los Angele«. Cal., 19. avg. — Charlie Chaplln, svetovno znani filmski komedijant-artist, se bo baje pobotaj s njegovo ieno, Uto Gray, v razporočnem boju, ki se plete že od zadnjega decembra in ki je grozil upropa-stlti CharlijetoHar^ero. S|K>r se bo končal, ko ho Chaplin dal Liti vsoto približno $850,000, na katero je Lita pristala. Ome. njeno vsoto ji bo izplačeval na obroke. S tem se bo končala senzacionalna razprava na sodišču, ki je jav-nosti nudila te dosedaj toliko "užitka", Vlože-na bo seveda nova razporočitve-na peticija, da se razporoks uveljavi. » "S- Tihotapcem zopet napovedana vojna. Detroit, 19. avg. — Zvezni pomožni tajnik zakladnice, S. Lowman, ki je tudi na čelu en-forciranja prohibiškega zakona, je zopet napovedal tukaj ti. hotapcem opojnih pijač boj. Država Michigan bo spremenjena v posebni distrikt v pogledu enforciranja Volstendoveg« zakona, ker tihotapstvo cvete tukaj imenitno. Iz Kanada se čez reko Detroit prevaža na debelo opojne pijače. ■i' 1 Zrakoplov prisiljen pristati. Hobart, Ind., 19. avg. — C. F. Giles je t*U> včeraj prisiljen tukaj pristati ker je zmunjkalo gazolina v tanku njegovega ero-plana. Dejal je» da nI pogledal v tank ko je odíete) iz Detroita proti Chican če ima dovolj gazolina. ORGANIZIRAN^ DELAVSTVO V MINNESOTI ZBORUJE. International Fail. Minn. — Konvencija Minnesotske držav, ne delavske federacije je pričela zborovati v tem mestu dne 15. avgusta. Program konvencije je obsežen. de- Slovanska Nirodm U>tanovli*na a. aprila 1904 Podporna Jidnota Inkorp. IT. JM^a I SÉ? v drtavi lllinvia GLAVNI STAN: 2*87-6* SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILLINOIS Izvrševalni odbor: UPRAVNI ODSEK: Pradaadnlk Vlnc*nt Calnkar; podpradaednik Andre« VMrlah, IL F. a f nos loa, Juhn-tuwn, Pa«I. tajnik Ulaa N»v*k; tajalk bolnttkcgs «Malkn Lovrenc CradUek; gl. blagajnik John Vogrirh; urednik glsails Ješ* Zsrart-nlk; upravitelj gU.il« Filip (¡«»din* { vrhovni idravnik Dr. F. J. Krrn, «tU K«. Clalr Ave., Cleveland. Ohio. GOSPODARSKI ODSKKi Frank Somrak, pradaadnlk. m 8. 741 k Kt„ Clatalaad, Oh Um Frank Alaak. II14 8. Crswford A*»« Ckicaio, 111.; Jasak ZupaMU, UV B. lUdga-«u Avsh Ckicaiü, 1U. POROTNI ODSKKi > Joka Gorlek. pradaadnlk. 414 W. Hay BI., Sprlngflald, III» Joka TrtalJ. Bo* IS. S t raba s«. Ha; Tony Sckragal, K. F. I). No. 1, Johaaton Cltf, HL| Ropar uklenil postajnega lavca in odnesel $200. Chicago. 19, avg. Snoči je nepoznani ropar napadel na Madison streetu v Oak Parku neko gazolinsko pos ta ju, uklenil C. Uuuerja. postajnega aten-danta, ter ga prisilil, da nui je odprl postajno blagajno, v kate. , ; aonn v , »"■"•««i »«»«J amr»i»i, I*, r. i#. no. i, jonaamn tli nM *200' ^«to je ropar I Krt|lk VodhoU fr* «1, Park Hi». Pa. s Aatos ftular, Uos IM, Crass. odšel ter ragrotil Hauerju, naj nikar ne vpije, ko ga je privezal k nekomu drogu tako visoko, ds je moral stati le na prstih. Toda Haucr je vseeno po odhodu roparja klical na pomoč, ki ga je neki poličaj slišal ter mu po. magal. " Otok Koraika v ognju. Pariz, 19. avg. — Otok Kor-zika je v plamenu od enega kon. ca do drugega, kakor sporoČ* današnja brzojavna vest. Najhujši požar, kakršnega 4«? ni bU lo v zgodovini otoka, je že uničil ducat vasi. Goreti je začelo v Cap Corsir In ogenj se je razširi! preko kantonov Venaco, Vez/a ni In Omessa. Nekaj o-tieb je mrtvih, mnogo ranjenih in škoda znaša milijon dolarjev. (Korzika, nekoč italijanska last, je v Sredozemskem morju med Francijo in Italijo. Tam ju bil rojen Napoleon.) BOl.NI£KI ODSKKi - 08REDNJK Oh KO/J K; Luvreno Cradilok, 9««7*5« So. Uwndala Ara., Ckicago, HI. VZHODNO OKROllKt Joarpk Zorka, R. F. a S. Res 1H, Wsst Nsvtsn. Ps.i Anton Abraat, I1A0 K. 7«th 8t., Ctoralasd, Okle. ZAPADNO QKROtJKt Jaeob ikalok, R. R. R, Ras II. PtlUbsrg, Rana, u Jugoaapad; Frank Klus, Bo* MS, Cklakot», Mlns^ ss ssf. ssp-l Jaka Re-lob, Ras 144, Ročk Hpring«. Wya. , * Nadzorni odbor: Frssk Zajr. pradaadnik, II» W, Ntk StH CklMf«, III.) Lsdrlk Nslfe iak, 640S BL Cbir Ar»., Clrviland, Oklo: Albart Brest, Ul So. Piam «L, Mllvaakss, Wls. Združitveni odbor s Frank Vidsisr, pr«da«dnlk. ISOI Augu.ta 81., Ckissgs, III; Joks Otip, 2426 So. Cllfton Park Avr., Chicago, III. { Prtar CaahsL IMS Bo. liroad«ay, Danvvr, Colo. POZORl—Karaspoadssrs s glarslsil odborniki U Maje v glsras« uradu, sa rrU Iskolai VSA PUMA. kl ss nanaiajo ss poala gl. pradaadslks, ss nsslsvei M> aadnlllva S. N. P. J.. MSM» Ho. Uwndsl« Ara., CMss|e, HI. VSK ZADKVK ROLNIAkH PODPORR BR NASLOVRi RsInMks lajni-fttvo B. N. P. JH tMT an Bo. Unndsb Ara., CkUsge, 1U. DRNARNR POftlUATVK IN BTVARI, M ss tilsje gl. Imlanlssts odbora In iMlnsts voWa sa naalorat Tsjslitrs B. N. F. I. HIT-ftf Bs. JLawn> dsls A*r.. Ckicago, lil. VBK ZADKVK V ZVKZ1 Z ULACAJNlAKIMI POBU se pnllljsjs na naalov: Blagajnfitvo B. N. P. J , t6(lT-A» Bo. Uw««als Ara., Cklcafo, III. Vaa prtloftba glada poalovssjs v gl. tivrlsvslas« sdksrs ss asj asMJeJe Frsnk Zsicu, pradaadniku nadaorssva adksrs. šigsr naslev Js sflaraj. 1 Klopotača pičila učiteljico. Auburn, I1U 19. avg. — Miss Vera Grabili se nahaja v tukajšnji bolnici, ker jo je pičila klopotača. Delala Je na čebulnem polju, ko ko je skrita kača napadla in usekala na palec roke. Moški, ki so delali v bližini, so prihiteli in strupenko ubili, ki je imela devet klopotalk v sebi. Policaj aretiran. Chicago, 19. avg. — Včeraj je bil tukaj aretiran probacijski policaj Joseph SwiUlski, 25 let star. živeč na 4719 S. Elizabeth cesti, na obtožbo, da je ukradel avtomobil. Pridržan je za obravnavo pred visoko poroto. On trdi, da je vzel avto, da ga zabeleži med ukradene, ker ga je dobil puščenega na eestl. Mehiški polet. Mexico City., 19. avg. — Mehiški vojaški pilot Emllio Cnr-ranza se pripravlja na brezpre-stanl polet Iz Mehlškegs mests v El Paso. Pilotlrsl bo mono-plan mehiškega Izdelka. Natančno do pike! Okus, tako pripravljen, da mora biti dober. DOZOREL, aromaticen tobak je tak j pripravljen, da vnebnje \ ho naravno tobska. dobroto, tsga finega drugi P »Hje rlH I »ko prijetnega rigsretah ne n* «ajde naravnega tobako. vegs okusa. Naravna sladkost, narav nepristni fobnkov okno—vse kar zahtevate od cigarete» najdete v ChpsterfMd, Nalsnčno do pike—In vaš okus % s« lio prepričal o len». • pravi naravni tobakov okus - je to! Chesterfield ^m*^ Z CIGARETE anje se mora u P o S t e v T I ' r i ti fP J. lirlep (Parte): u Prišel je iz mode. Mnogo časa je minulo od tistih dob, ko je bil vsakdanji predmet razgovar-janja «mtrašenlh Paritanov. Nešteto risb in skic ga je oveko-večilo. Videl si gs v predmestnih ulicah s klasično čepico na glavi, s svileno ruto okoli vratu, prepaaanega z rdečim pa-Bom, za katerim je tičal nož In nabasan browning. Tedaj je bil najpopularnejša oseba. Predstavljsli so ga na odrih in v kinematografih. ,V nočnih kavarnah so se klanjali ' njegovim metresam. Se več. Bonton je zahteval, da si se o-blačll v apaške kostume In plesal apaške plese, kakor so srednjeveški pierotl in vitezi plesali neini minuet.' Skrivnostno je izginil. Brezskrbno so se zdaj vračali meščani v pozni noči domov. NI se jim bilo bati, da jim pride naproti človek z rdečim pasom In s tradicionalno cigareto med ustnicami. Vendar apaši niso bili tako strašni, kakor je prvotno mislil meščan. Giljotina je napravila konec grozni romantiki. Apaš je bil mrtev 1 Mrtev? Ne! Samo krizo je preživel. Razvil se je — evolu- cijoniral, ako se smem tako Izraziti. Maščuje se druibi, ker gs preganja radi njegove romantičnosti —. smeje se ji — smeriksnizirsl se je In znaatve-no dvignil. Zapustil je temno predmestje in se preselil na velike bulvarje. Vozi se s kolesom, avtomobilom, celo z aeroplanom ln uporsbljs zdsj revolver, zdaj bombo, sko nanese potreba. Ni mu do tega, da bi postal član dostojne človeške družbe: na temelju ultra-modeme sociologije se proglaša zs individualnega anarhista — libertera. On ne izvršuje več razbojništva, ampak atentate. Ne pleni ln ne ropa, ampak samo jemlje druibi, kar mu gre. On ne napada "žrtve", napada samo še "nasprotnika". Spet je gospodar situacije — on, strah in trepet meščanov — idol slabih in perverznih! Opustil je akcijo "črne roke", nič več ne misli na grožnje ln Izsiljevanja. On je koncilljan-ten, v svojih sklepih neomahljlv. Ne spušča se v kompromise in ne nastavlja zank. On uvažuje samo realno vrednost, naj precizne j še orožje In svojo energijo. On ni zadnji v naši civilizaciji. Clta in piše dobro, ume se vesti v najodličnejših družbah; pozna mehanizem najmodernejših strojev. Avtomobil mu je igračka — in ne samo to: žej davno se dviga v aeroplanu. Današnji apaš je strateg, iz-1 vrsfen računar in izumitelj. Marljivo in strpljivo zbira na tisoče informacij, preden izvede svoj načrt. Zavode, na katerih namerava pokazati svojo individualnost, pozna od vrba do tal, od bančnika pa do blagajnika. Naobrazen je. Pozna vrednost draguljev, ki si jih hoče prisvojiti. Dobro loči original od imitacije, skratka, on je inteligenten. Ce je potrebno, žrtvuje za pridobitev znanja ogromne vsote. Dobro ve, da mora naložiti kapital, če hoče od njega prejemati obresti. Nikoli se ne loti slabih ali pustolovnlh poslov. Minuli so časi; ko jeokrvavljal svoj nož za prazen nič. Finančnik, kapi-taliat, draguljar, ti so zanj. On dela transakcije samo z ljudmi, ki so *dobri", ne spušča se pa v posel i neslgurnlm kapitalom, niti ne s pogodbami. Ume se tudi udržati. Ne mara hladnih žrtev. On ve dobro, da surovost in naailje v dobi civilizacije ne vodita do uspeha. On te ustavi sredi ulice, te pobije z enim samim udarcem in izgine. Postavi se pred trgovino, razbije izložbeno okno, ali ga pa z neverjetno brzino oprezno prereže z diamantom in pobere že preje izbrane dragulje in zlatni- PROSViETA no. Nisffce *e zivedei, ksj se je zgodilo, ko je te neksj milj od tebe. V avtu (n z železnico prevozi vso Francijo. Med tem ko ga po apaških skrivališči!) pariških predmestij išče policija, potuje, skrivnostno šepetajoč z lepo miss, svojo metreso, po Velikem oceanu proti Ameriki. On je nadapaš. Ima sposobnosti in talent, da bi lahko dostojno živel. Inteligenten je, da to lahko aam izprevedl, ako ga preje ne ujamejo. Lahko se nam popolnoma prilagodi, ne moreš ga spoznati. Kot pošten človek ima dostop v najodličnejše kroge, kjer se hitro udomači Jn nadaljuje svoje delo . . SOBOTA. 20. AVGUSTA. AVTOMOBIL NA PRODAJ. Proda m dobro ohranjen, kraaen avtomobil izdelka "Vaiie,"-jui 6 cilia-drov, prostora ta 0 oseb. Ona samo $140.—Oglasite m na: Z380 So. Trufa-bull Ave., l«t flat (Eear), CMcago. tUg=(Adv) . SLAVNI POLETNI DNEVI KMALU POJ IDEJO! Vžite vsak dan poletja! Njega tedni so zelo kratki. Poletje je tu, da vam vzbudi sladke spomine za bodoče prihajajoče Mesece, v sled tega, ne dozvolite nobene najmanjše sence bolezni, ki bi vam pokvarila vaše dobre I čase! Trinerjevo grapko vino . (Dalj«.) Pri takem odgovoru se izkaže, da odgovor ne odgovarja na vprašanje. Meni Je treba poznati zmisel mojega življenja, to pa, da je moje življenje del neskončnosti, mu ne samo ne da nobenega smisla, temveč uniči vsak mogoč zmMel. Tistih nejasnih kompromisov pa, ki jih sklepa ta stran izkustvenega, točnega znanja z prioriatlčnlm, po katerih se govori, da je zmisel življenja zapopaden v razvoju ln v sodelovanju pri tem razvoju, zaradi njihove netočnosti ln nejasnosti ni mogoče smatrati za odgovore. . Druga stran znanj, apriorlstlčna, če se ravna strogo po svojih temeljih in če naravnost odgovarja na vprašanje, odgovarja in je odgovarjala v vseh vokovlh eno in Isto —: svet je nekaj neskončnega In nerazumljivega. Človeško življenje je nedoumljiv del tega nedo-umljlvega "vsega". Zopet izključujem vse tiste kompromise med apriorističnlfnl ln Izkustvenimi znanji, ki tvorijo ves balast poluved, tako zvanih juridičnih, političnih, zgodovin-. aklh ved. V te vede sta zopet prav tako nepravilno uvedena pojma razvoja in izpopolnjevanja, samo s to rasliko, da pri onih — razvoj vsega, tukaj pa — človeškega življenja. Nepravilnost pa je ena In ista: razvoj in izpopolnjevanje v neskončnosti ne moreta imeti ne* cilja ne smeri in z ozirom na moje vprašanje ne odgovarjata ničesar. Tam pa, kjer je apriorlstlčna veda točna, to se pravi, v pravi filozofiji, ne v tisti, ki jo Schopenhauer imenuje profesorsko filozofijo, ki služi le temu, da razpredelji vse bitne pojave po novih filozofakih rubrikah In jih imenuje z novimi imeni, — tam kjer filozof ne izgubi izpred oči bistvenega vprašanja, tam je odgovor vedno eden ln isti, — odgovor ki so ga dali Sokrat. Schopenhauer. Salomon, Buda. "Resnici se približamo v toliko, v kolikor se oddaljamo od življenja," — pravi ' Sokrat, ko se pripravlja na smrt. — "Zakaj stremimo mi, ki ljubimo resnico, k «mrti? — Zato, da bi se onvobodili telesa in vsega zla, ki izhaja iz življenja telesa. Ce je tako, kako naj se tedaj ne radujemo, ko pride umrt k nam?" "Modrijan išče smrti celo življenje In zato mu »mrt ni «trašna." Takole pa govori Schopenhauer: . "Ker urno spoznali, da je notranja bltnost sveta volja, in ker urno v vseh pojavih od nezavednega »t rem I jen J a temnih prirodnih sil pa do zavesti polnega delovanja človeka priznali samo predmetnost te volje, se nikakor ne more-„ mo ogniti tej poaMici, ds izginejg obenem s svobodnim zanikanjem, »amouničevanjem volje tudi vsi tisti pojavi, tisto nepreiitano stremljenje in vrganjanje brez cilja in počitka na vseh stopnjah predmetno«!I, v ksterem in potom katerega svet oh«toja. Irgine raznovrstnost zaporrdnih oblik, izginejo ob enem z obliko v«l njeni pojavi « «vojima nplošnima obli. kama, prodorom in časom, kontno pa tudi njegova ponlndnja osnova oblika — «ubjekt in objekt. C« nI volj«, ni predstave, torej tudi sveta ne. Ne o«tane nam t«daj drugega ko nič. Tisto, kar «e protivl temu prehodu v nič. naša narava, pa ravno ni nič drugrga kot zopet ta volja živeti (Wille zum l^n), ki tvori na« same* kakor tudi naš svet. To. da «e tako bojimo preiti v nič, ali kar pomeni i«to, da tako hočemo tivetl, pomeni le to, da «ami niomo nič drugega kot to hotenje življenja in da ne poznamo ničesar drugega razen lega. Radi tega pa je tu- di tisto, kar za nas, ki smo še polni volje, ostane po popolnem uničenju volje, samo po sebi u-mevno — nič; nasprotno pa je za ti«te, katerih volja se je okrenlla ln se odrekla sama sebi, ta naš tako realni svet z vsemi svojimi solnci ln rimskimi cestami — nič." "Ničevost ničevosti," — pravi Salomon, — "ničevost ničevosti — vse je ničevosti Kaj ima človek drugega od vsega svojega dela, i katerim se ubija pod solncem. Rod odide in rod pride, zemlja pa ostane na vekomaj. Kar je bilo, to tudi bo; in kar se je godHo, se bo godilo; nič novega nI pod solncem. So stvari, o katerih pravijo: "Glej, to je novo"; toda to je že bilo v vekovih, ki eo bili pred nami. Mi ne pomnimo poprejšnih stvari* pa tudi o tem, kar bo, ne o-stane spomina pri tistih, ki bodo Še pozneje. Jaz, Eklezljast, sem'bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu. In namenil sem se v srcu svojem modro preiskovati ln preudarjatl vse, kar se godi pod solncem: to teško opravilo je dal Bog alnovom človeškim, da se ž njim ukvarjajo. Vse sem videl, kar se godi pod solncem, ln glej vse je ničevost in muKa duha . . . Govoril sem v svojem srcu rekoč: Glej, velik Bem postal, presegel sem v modrosti vse, kar jih je bilo pred menoj v Jeruzalemu, ln moje srce je videlo obilo modrosti ln spoznanja. In namenil sem se v srcu svojem spoznati modrost ln spoznati brezumnost in nespamet; in sem uvidel, da je tudi to muka duha. Kajti v veliki modroatl je veliko žalosti, ln kdor množi znanje, množi bolečino. * "Rekel sem si v srcu svojem: pojdem, preizkusim se z veseljem ln se nasledim z dobrotami; pa tudi to je ničevost. O smehu sem dejal: nespamet, o veselju ps: kaj ml neki da? Namenil sem se v srcu svojem streči telesu svojemu z vinom in se udajati tudi nespsmetl, med tem| pa naj vodi srce moje modrost, dokler ne spoznam, kaj je dobro za sinove človeške, kaj naj delajo v kratkih dneh svojega življenja pod solncem. Lotil sem se velikih del, zidal sem si hiše, nasadil vinograde. Uredil sem si vrtove in gaje ln al nasadil v njih vsake vrste sadno drevje; napravil sem si vodnjake, da bf namakali gaje raetočih dreves; preskrbel sem si sluge in služabnice in imel sem veliko družino; ravno tako sem imel velike črede živine in drobnice, več kot so jo imeli vsi, kar jih je bilo pred menoj v Jeruzalemu; nakopičil seih si srebra in zlata In dragocenosti od kraljev in dežel, najel »em ai pevcev in pevk in si pridobil, ksr je «Inovom človeškim v veselje — razna godala. In po«tal sem velik in bogat, bolj od vseh. kar jih je bilo pred menoj v Jeruzalemu. Tudi modrost moja je ostala pri meni. Karkoli so poželele moje oči, ničesar jim nisem odrekel, in srcu svojemu nisem zabranil nobenega veselja. In ozrl sem ae na vsa svoja dela. ki so jih napravile roke moje, in na trud. ki sem si ga prizadejal pri svojih delih, in glej, vse je ničevost in muka duha In nI je od njih nobene koristi pod solncem. In sem se dzrt, da bi pogledal na modrost in brezumnost in ne«pamet. Toda videl nem, da Jih vse doleti enaka usoda. In dejal sem ai v srcu svojem: tudi mene doleti ista u-'soda kakor nespametnika — zakaj «em tedaj postal tako moder? In sem si dejal v srcu svojem. da je tudi to ničevost. Kajti modrega, kakor nespametnega ns bodo pomnili večno; zakaj v prihodnjih dneh bo vse pozabljeno, in — o groza, modri umrje prav tako kakor nespametni! ln zasovražil «em življenje, ker so se ml zagnusile vse stvari, ki «e gode pod «olneem. kajti vet je niČevo«t in muka duha. In zasovražil «em ves trud svoj. s katerim sem se ubijal pod solncem. ker ga bom moral zapustiti človeku, ki bo prišel za menoj. Kajti kaj bo I-mel človek od v«ega svojega truda In skrbi srca «vojega in od tega. da «e ubija pod solncem ? (Dali« prihodnji*.) nezvestoba in ledenica. Dnevi so vroči, zato pa so včasi ljubezenske neprillke hladne, da, celo ledene. V Welsu vše mesto govori o izredni smoli, ki jo je imel neki mesarski pomočnik, ki je živel v ljubezenskem razmerju z mlado, brhko ženo priletnega mesarja, pri katerem je bil v službi. Mesar se je šele nedavno poročil z lepim dekletom, ki ga je zvabil v petdeset-letnikovo hišo varljiv blesk bogastva. A srce si je kmalu poiskalo zadoščenja in ga našlo v zalem pomočniku. Prevarani soprog pa je brž spoznal, da mu hodi zajec v zelje ln je Čakal primernega trenutka, da se nad njim maščuje. Načrt, ki ga je zasnoval, je dokaj originalen-Dal je postaviti v zakonsko spalnico omaro za led, kakor jo navadno imajo mesarji in jo je spodaj napolnil z ledom. Nekaj dni nato je rekel ženi, da pojde po kupčijskih opravkih na deželo. Žena mu je verjela in se na tihem razveselila, vendar pa je njeno veselje trajalo le nekaj ur. Ponoči je tnož nenadoma potrkal na okno ln zahteval, da mu odpre. Pfešestntca pa je pravkar imela pri sebi nič hudega slutečega ljubimca. Položaj je bil obupen. Kam z ljubimcem? Urno je odprla omaro za led, ne sluteč, da je v nji led in poti* nila vanjo preplašenega fanta. Mesar je niilrno stopil v sobo, dejal, da se ne počuti dobro in se brž vlegelina posteljo. Star lisjak pa J^ farav dobro vedel, kje tiči njegor tekmec, zato je zaklenil ledenico in vzel ključ s sabo v posteljo. Kakšen kes je lomil oba grešnika -— pfrešestnico v zakonski postelji ln ljubimce v ledenici — tega nam w«l*k* kronika ne pove, lahko pa si mislimo, da sta slabo prespala noč. Prevarani soprog pa je ohranil vse do poldneva hladnokrvnost in se delal, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. dele opoldan je izpustil jet-nika na prosto. Le-ta pa je bil že napol zmrznil in padel v nezavest, zato eo ga morali naložiti na voz in peljati v bolnico. Tu je čez nekaj dni okreval. Vsekakor se je njegova ljubezen temeljito ohladila, brez ledenice, od sa- MOfiKO OBLEKO » lat ¿mirnim. mmU é»U Uémm 2105 a. Millard Ar«.. Chicago, IIL Kako Gradi Naga Tone Zdrava in Jaka Telesa »uva-Top. «mM« xnm*im «nt« ialMo. ki *9*iMte mSIm nU4» in itam krvi. Yw-buj* tudi fosfor, tako aa »Unuvitn. in Jak« ti ve« s pote« to* ta> iMt drugih tU Mih tdravil, ki jik rabijo najbolji «travniki 90 rmm avotu m «radko »dravnih teka — ja-kik moi in iena. v \ Nu«n-Ton« paja£uj« la umirjuja Mrtit. popravi tek in pomagu praha vi. c gpprWuJe odi na plina in napenjanja, popcnvija na-rad dr»v, «vaja trdno in »trt»® apanja (n povezava telo «ubija, iidalanim ln iunotsa-nint Undjam. Nupa-Tone oalnjn naprijaten iuHb. odstranjuj« kaiino U jaaika. odpoaore K la vohata, savijanjam, ladieam, jetra» In raadraiaaju mahurja, odpomorr pri «aprtju. 1« «no najboljih adravii tnanlk i*d*laac, u«rp.n« in narvoanh, botekn«. bol a« in obupan« no*« in Nusa-Tpna dobit« po lekarnah. Jemljite pn 20 dni. in trn ne boete popolnoma andovoUni t uapahi, vrnite ostalo lekarju in val denar bo vrnjen. Bodite stpurnl. dn dobite Nngn-Ton« kajti nadomantiln ne kodo iavrilln POSEBNA UGODNOST ae nudi vsem potnikom pri NORTH GERMAN LLOYD Potujt« v staro domov i no in oaza j na najnovejših in mo. dernih parnikih kot «o Colum-bus-Berlin, Muenchen, Stuttgart, Dresden, itd., kateri Bo opremljeni s udobnosti. Itvfit-na postrežba. Znižana cena sa izletne listke. Naravna in najbliija pot v vašo domovino s North German Lloyd. Posebna zniiana oena n« železnici is Bremena v vse kraje Evrope. Za nadaljna pojasnil* vprašajte pri lokalnem isBtop-niku ali v glavnem uradu pri NORTH GERMAN LLOYD lee N. U Salle St. Chicago. III. sa "Prosveto"! vam jamči izvrstno dobro zabavo, ker ono odpravi vse želodčne nerodnosti, kot slabo alaat do jedi, neprebavnoat, glavobol, nervoznost, utrujene počutke. "Chagrin Falls, O.On, ki nima apetita do jedi, naj bi poskusil Trinerjevo grenko vino. To je izvrstno zdravilo. Jaz bom vedno priporočal to zdravilo mojim prijateljem. Vaš, Jos. Brej-ska/- Rabite tudi druga zanesljiva Trinerjeva zdravila in priprave — Trlner's Dental Cream, Triner's Liquid Shampoo, kateri naredi vaše lase .svitle in krasne in druge zmesi. Ako vam vaš lekarnar alf trgovec z zdravili nemore postreči, tedaj piši te na: Joseph Trlner Company, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) AU želiš mall pravilno plaati in Citati angleško? Narod al uSIovensko-angleško slovnico", katere jo izdala In Ima na prodaj Književna matica 8. N. P. J. KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J. Ima t zalogi aledeče knjige: AMERIŠKI 8LOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna ovoje ©ene, atane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščino, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo—.......................82.00 Zakon Blogenesije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro....«.....»....»..........—........$1.50 Pater Malavanturn—V Kabaretu—zanimiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- vrstno s popoln jena s ilikuni.»«..,»..........................11.50 Zajedalci—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Amerild..$1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, Id jo je opisal sloviti ameriški pisatelj tJpton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek -----------$1.00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 202 strani mehko vesana, stane samo.................................................... "Hrbtenica"—drama v.treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.~»«.».................*2Se "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. k. J.—eelo priporočljiva sa člane^-stane samo..20c Pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S« N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave„ Chlcago, ML NI DVOMA II I. i V ' ' ■ r £ O da so naše hipoteke (morgeči) in bondi ali obveznice, danes ravno tako varni, kakor eo bUi profilih 40 let. Razsodnim ulagateljem služi pri njih odločevanju, naše izkustvo. KASPM AMERICAN STATE BAS 1900 BLUE ISLAND AVE„ vogal 18. ulice CHICAGO, ILL OTTO KASPAR, predsednik. ___ Denarne pošiljave v Jugoslavijo po zmerni ceni. s mega strdhu — pa se je ohladilo tudi vtiče srce mlade gospodinje, ki Se je skesala svojega greha ln s* pobotala s soprogom. Zanimivo je, da je mesarski pomočntii.Že prijavil tožbo zoper svojega mojstra zaradi omejeva nja osebne svobode. Pravi, da mož ni imel pravice zapreti ljubimca svoje Žene v ledenico in ga tu držati na ledu. Brez dvoma bo ta proces zelo zanimiv. Dve darili za nov« naročnike P«ji itiril kder se petradi v sji ia Mi eeea "Preevete" lh peš$e cele IN. P. J. % • . 'o Kampanja za dnevnik mmmmmmmt^^mm yai aktivni Oani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mo-, ra imeti preko 10,000 naročnikov še to leto. Agitatorje, Id bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade« J Kampanja aa nove naročnike na dnevnik Troaveto" se stvori 16. februarje 1827 la eo zaključi 15. novembra 1827.' Vsakdo, ki eo aam« na dnevnik "Proeveto" tn k! doslej le al M naročnik, bodisi za pol leta ali sa eelo leto, ali če stari naročnik pošlje dve aH več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrado v knjigak Is aa« loga Književne Matico S. N. P. J. .. Pogoj sa nagrado je NOV NAROČNIK In vsakdo more peski! cele vsoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine aH provizije upiafalva "Proeveta". V tejdtam panji nI dovoljena nobena provizija. Kdor al vrnune provizijo, mm doM aagrede. Ze eno poletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj delelen knjige "Jtmmle Higgina," Id jo vredna 81.00. Ze eno celoletno naročnino je pošiljatelj deležen "Slovensko-angleške slovnice," vradne $2.00, aH pe drugih knjig Is aalsgo Književne Matica v vrednosti $2.00. Za dve celoletni naročnini dobi pošiljatelj knjige "Ameriški 9 vradne 85.00, ali pa drugih knjig iz zaloge Književna Malico v •ti 85.08. WiWtWn Brnijo In eeetro S. N. P. JU kakor tudi drugI rojaki la rojNridaja, Id le da al aa Maajhne veotíeo nabavite dober let la polog tega dobita |s knjige ZASTONJ!' Podarite eo s nsroibe! PešljUe le dan tel Narotekm svete" aa eno leto je 86.00, sa pel leta 83.00. (Za Chicago In Cicero je 87^0, Heal plačajo 86 J8, se Evropo pa 88.08.) Ckni ft. N. P. J " 84.80 sa osle leto ali 82.40 sa pol leta, ker člani plačajo pri 81.20 na Iste sa tednik. Mladinski Ust stane sa eno leto 81J0. NAROČITE 81 KNJIGO 'AMERIŠKI SLOVENCI." Van Ave* In m. pošljite na : Proeveta, 2657 Ba. Lswndale