THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSK i prvt stnvt?m«¥t t.tffl PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gesio: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! * GLASILO SLOV. KATOL. QELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLQVAN5KE ZVEZE V DENVER, COLORADO. IHHHBBR9BHHI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 8. CHICAGO, ILL., SREDA, 12. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 12, 1927. LETNIK XXXVI. V V PREDSEDNIK COOLIDGE IMA DOKAZE, DA JE MEHIKA POŠILJALA VOJNE POTREBŠČINE UPORNIKOM V & NICARAGUA. — MEHIŠKA VLADA NI HOTELA IZDATI IZVOZNE PREPOVEDI OROŽJA V NICARAGUA NA PRIPOROČILO ZED. DRŽ. -oi Washington, D. C. — Nekateri kongresniki kritizirajo Coolidgejevo nicaraguansko politiko, vsled česar se je zdelo predsedniku potrebno, da je izdal posebno poslanico na kongres, v kateri pojasnjuje svoje stališče. Med drugim navaja v poslanici, ki se je prebrala kongresu v pondeljek, tudi sledeče: , Vojne potrebščine, s katerimi so založeni v Nicaragua Sa-casajovi revolucijonarji, so bile last Mehike. Toraj je Sacasa prejemal od mehiške vlade pomoč, česar se ne more utajiti. Čolni, natovorjeni z orožjem1 in municijo. so bili naloženi v me-! hiških pristaniščih, kar je bilo j dobro znano mehiškim uradnikom — celo dokazi so tukaj,' da je bil na takem čolnu v j enem slučaju poveljnik in drugo moštvo sestavljeno z Mehikancev. Ko je vlada Zed. drž. priporočala drugim državam naj izdajo izvozno prepoved orožja in m uniči je Nicaragui, tega mehiška vlada ni hotela vpo-števati. Dalje tudi navaja Coolidge v poslanici, da so interesi A-merikancev v Nicaragua ogro-J ženi. Ako bo revolucija traja-, la še nadalje, investacije A-j merikancev in trgovski intere-, si bodo zelo prizadeti — akoj ne popolnoma uničeni. Cool-idge tudi pravi, da nima Amerika namena, vmešavati se v notranje zadeve v Nicaragua — pripominja pa, da ima posebne interese na tem, da se v sedanjem času vzdrži mir v dežeii in ostane na površju xlo-j bra vlada. Coolidge pravi, da je njegova dolžnost, da se po^ služi vseh mogočih sredstev, da, nudi primerno protekcijo A-( merikancem in njih interesom^ v Nicaragua, pa najsibodo o-| groženi od notranjih nemiroVj republike, ali pa od kakšnega zunanjega sovražnika. AMERIKI MANJKA VOJNIH POTREBŠČIN. Zedinjene države nimajo modernih tankov in so za vojno slabo pripravljene. — Kongresniki preiskujejo stališče za obrambo naše dežele. —o— Washington, D. C. — Ako pride nenadoma kaj proti A-meriki — smo brez moči, niti enega tanka nimamo, ki bi odgovarjal sedanjim razmeram. Tako pravijo izvedenci. Kongresniki preiskujejo stališče, v katerem se nahaja naša obramba. Brig. Gen. Rockenbach, ki je služil v svetovni vojni pravi, da je videl na svoje oči, kakšne važnosti je tank za premikanje čet, ko gre pred njimi in jim dela pot. Preiskava je dognala, da ima Amerika kakšnih tisoč tankov, ki pa so za vojno nesposobni; za tri leta je Amerika zadaj za Anglijo, kar se tiče moderniziranja. Ameriki tudi manjka truckov, ki se potrebujejo za transportacijo tankov. Vse te pomankljivosti so nastale vsled tega, ker ni! zadostnih sredstev za vojne! naprave. --o- GASILCI REŠILI OTROKE IZ GOREČEGA POSLOPJA. AMERIŠKI EKSPERTI MODERNE KITAJSKE. I I I Nerednosti na Kitajskem dajo veliko misliti politikom in voditeljem držav, katerih pripadniki živijo tamkaj..Predsednik Coolidge in državni tajnik Kellogg so o vsem dobro poučeni o ondotnih razmerah, za kar skrbijo možje, ki jih vidimo na sliki. Oni so eksperti moderne Kitajske, ki dajejo našim državnikom tozadevne nasvete. TUJCI ZAPUŠČAJO MESTAj EKSPLOZIJA BOMBE; 4 OB REKI YANGTZE. 1 OSEBE MRTVE. Ameriški topovni čolni v Yang-| Birgerjeva kabina ŽELEZNIŠKA NESREČA; STROJNIK MRTEV, VEČ RANJENIH. Savannah, N. Y. — V nedeljo se je tukaj zgodila velika železniška nesreča ,katero je povzročila gosta megla. Uradniki železniške družbe zvrača-jo krivdo na strojnika "20th Century" vlaka, ki je edina žrtev. Dvanajst potnikov je za -dobilo poškodbe, nekateri težke, katere so takoj prepeljali v bolnišnico. Strojnik, ki je prišel ob življenje, Walter Scovil-le, doma iz Buffalo, je bil star 49 let, službo je opravljal že dvajset let. Megla je ovirala, da ni dobro videl signala, ki je kazal, da proga ni prosta, kar je povzročilo nesrečo. Ko se je zgodila nesreča, je bilo zelo mrzlo, toplomer je kazal 3 stop. pod ničlo. Sreča v nesreči je bila,*da ni bilo nikogar v klubovem vozu, kateri je bil razbit na drobne kosce. Širite amer. slovenec Philadelphia, Pa. — V katoliški šoli "Our Mother of Sorrows", na 17. cesti in Lancaster ave.. je izbruhnil ogenj; v poslopju je bilo petnajst sto o-' trok in petintrideset šolskih1 sester, ki pa so se vse rešile, j Gasilci in prostovoljci so bili takoj na licu mesta: pristavili so naglo lestve, po katerih so znosili na varno tiste, ki so bili v tretjem in .četrtem nadstropju. Front Royal, Va. — Dve sto petdeset dijakov Randolph Macon akademije je ogenj pognal v nočnih oblekah in mrazu na ulico; trinadstropno poslopje je popolnoma požar uničil; pet dijakov je zadobilo težke poškodbe, prepeljani so bili v bolnišnico. -o-- OBRAVNAVA BAPT1VSTOV-SKEGA PASTORJA. Austin. Tex. — V pondeljek se je začelo s pripravami za obravnavo pri tukajšnem o-krajnem sodišču, proti pastorju baptiskovske cerkve, ki je obdolžen da je usmrtil Dexter E. Chipps-a, premožnega lesnega trgovca. Vdova po umor-jenemu.^Mrs. D. E. Chipps in njen sin Eliot, zahtevata od pastorja $150,000 odškodnine. Državni pravdnik zahteva za pastorja smrtno kazen. Zagovornik pravi, da je pastor dejanje izvršil v silobranu in bo najbrž oproščen vsake kazni. -o- • — Washington, D. C. — "Frances gown shop," so tatovi po noči obiskali in odnesli o-blačila v vrednosti $10,000. Za tatovi nI sledu. tze reki pomagajo Ameri-kancea, ki zapuščajo ogrožena mesta. — Angleški misijonarji odpotovali v Amoy. Hankow, Kitajsko. — Z največjo naglico zapuščajo ino-zemci mesta ob reki Yangtze; ameriški topovni čolni pomagajo beguncem. Dva čolna sta prepeljala celo ameriško kolonijo iz Čungkinga- v Šang-haj. Amoy, Kitajsko. — Angleški poslanik v Pekingu je izdal povelje misijonarjem, da se morajo takoj podati na pot proti Amoy in zapustiti mesto Hankow, kjer niso varni življenja- je v razvalinah; bitka je bila podobna oni v Franciji v svetovni vojni. — Shelton je napadel s svojimi pristaši. Marion, 111. — Bratje Shelton, katerih dva sta v ječi in eden se nahaja na svobodi, živijo v smrtnem sovraštvu s Charles Birgerjem — do kar je privedla kompeticija v raz-pečavanju prepovedane pijače. KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — Iz u-rada angleškega zakladničarja naznanjajo, da je Portugalska plačala prvi obrok — $625,-000, vojnega dolga v smislu pogodbe, ki je bila sprejeta, dne 31. dec. — New York, N. Y. —- Poročila se je Miss Louise Wise, dedinja 60. milijonov dolarjev vredne lastnine Henry M. Fla-gler-ja. — Panama. — Panama-ame-riška pogodba ima tukaj svoje nasprotnike. Dobili so se agitatorji, ki ščuvajo ljudstvo proti pogodbi. Vlada si prizadeva pomiriti duhove; zborovanja prepovedujejo, ker se bojijo izgredov. — Columbus ,0. — Robert F. Thompson, star 54 let, ki je meseca julija na brutalen način umoril neko žensko v bliži- | ni Coshocton, je v soboto umrl J na električnem1 stolu. — Pariz, Francija. — Francoski listi zahtevajo, da vlada omeji priseljevanje in napravi naselniški zakon, kakršnega ima Amerika. Francozi imajo povod za vznemirjenje, kajti tuje delovno ljudstvo prihaja trumoma v Francijo, dočim francoski narod izumira, ker se ga je polastila "moderna kuga." .» — Chicago, 111. — Tukaj je umrla Indijanka, Mrs. Mary Robinson Rager v starosti 100 let. Mrs. Rager je bila hči indi- j janskega poglavarja, ki je po takozvanem Dearborn masaki-j ran ju dal zavetja belokožcem.! i -o- Iz Jugoslavije. GROZNA ZLOČINSTVA POŽ OKOLICI. — POŽIGALC NAPOVEDOVALI KJE B MIVE VESTI. IGALCEV NA JESENICAH IN I, SO POŠILJALI LISTKE IN O GORELO. — DRUGE ZANI- i: p^c™ zaba! I PODROBNOSTI 0 TRAGEDI- rikadiral v gozdu v svoji kabi- jj y MONTREAL." ni,katero je spremenil v trdnjavo. Zakaj ni policija to oboro- . _ ženo gnezdo razdejala, ni zna- Ur ~ « • • •+ a •• - XT- t-i i L , i V natlačenem kine lJroti-angleski agitatorji so se no. Ni bilo drugega pričakovati, kakor to kar se je v resnici zgodilo. Shelton, ki je imel vedno intenzivno na delu. Sanghaj, Kitajsko. — Ino- zemske oblasti v Sanghaju so Bergerja že dalje časa na piki, izdale proklamacijo na Kitaj- je s svojimi pristaši napadel ce, naj ne prirejajo izgredov v Birgerjpvo trdnjavo; prasketa- ozemlju kjer prebivajo ino-zemci. Policija, katero tvorijo inozemci, bo streljala na iz- le so strojnice, revolverji, puške in padale so tudi bombe, ki gledališču je nastal ogenj, ki sicer ni bil velik, a je povzročil paniko; šestinse dem deset otrok je prišlo ob življenje. Montreal, Que. — Včeraj je že bilo na kratko poročano o , . , . , , strašni nesreči, ki se je dogo- , v . , . S° trd,nJaV°. "dejale — med ;di] v Laurier PaIace kine le. grednike. V ogroženem kraju razvalinami so pa našli štiri je nad 20,000 Amerikancev in trupla, ,tako nakažena, da jih Evropejcev. n -o- KONFERENCA POLICIJSKIH NAČELNIKOV. ni poznati. Krvavi znaki v bližini Birgerjeve koče pokazu-jejo, da se je vršila med napadalci in napadenimi tudi bitka mož proti možu. Natan- Chicago, 111. — Čudimo se, čno, kako se je ta boj vršil ni ko čitamo o roparskih napa- znano, ker preostali so se podih, drznih ropih in umorih, ki, skrili. Policijska preiskava se iih povzročajo profesijonalni 4)anditi. Ni pa prav nič čudnega, kajti šele sedaj je prišlo nekaterim na misel, da bi bilo dobro, če bi se naredila postava, ki bi preprečila prodajo orožja. V to svrho se bodo, dne 28. in 29. januarja v Chicagi zbrali skupaj policijski načelniki vseh velikih mest. Glavni namen te konference bo, da bo vsak izmed navzočih podal svoie mnenje, kako bi se najlažje prišlo do tega, da bi ni-kdo ne mogel priti do orožja in municije nepostavnim potom1. Znano je, da so banditi oboroženi tudi s strojnicami najnovejšega tipa. Te bi se smele izdelovati le za vojni department, kateri bi potem zalagal z njimi policijo. -Q_- Skrite amer. Slovenca i vrši, ki bo gotovo dognala vse podrobnosti. .* TEŽKA NESREČA PRI DELU. Birchwood, Wis. — Jacob Geiger, delavec pri Algoma Panel kompaniji, je padel v kad vrele vode in zadobil tako hude opekline, da ni upanja za njegovo okrevanje. Meso na nogah se mu je dobesedno skuhalo. POZOR! POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj! "amer. slovenec" 1849 W. 22nd St., Chicago dališču. V nedeljo popoldan so otroci, ki so po centih hranili celi teden za vstopnice, napolnili gledališče do zadnjega kotička. Med predstavo je pa izbruhnil ogenj ,nastala je panika, vse je drlo k izhodom. Gasilci so prišli takoj na pomoč. Poročilo pravi, da je pri enem izhodu bila taka gneča, da se nihče ni mogel ganiti, gasilci so bili brez moči. Tragedija je trajala le deset minut, pa je zahtevala 76 žrtev— otrok spod 18 let starosti. Po-, leg mrtvih je bilo Jiad trideseti ranjenih, prepeljali so jih vi bolnišnico, večina bo poškodbam podlegla. v Ogen so hitro pogasili, ki je le malo škode napravil. Da je toliko žrtev, je povzročila le panika. V gneči in dimu so se otroci zadušili. DANSKI TIHOTAPCI ŽGANJA ARETIRANI. Kopenhagen, Dansko. — Sedem in dvajset tihotapcev žganja so oblasti aretirale, plačati bodo mogli kazni v znesku $169,000, katera vsota pripada eolnitiskemu departmental. Zopet nov požar. Odkar so italijanski aeropla-ni v letu 1917. ogrožali Jesenice in okolico, tukajšnje prebivalstvo še ni bilo v takem strahu kot je sedaj, ko zločinci požigajo domove. Straže so se organizirale na vseh koncih Jesenic, Save, Javornika, Dobrave itd. A kljub temu je v ponedeljek 20. dec. zvečer o-kolu šeste ure pričelo goreti v Pikonovem skednju p. d. pri Šuštarju na Blejski Dobravi. K sreči pa so straže ogenj takoj opazile ter takoj udušile, ne da bi napravil kaj škode. Gorje, ako bi bil ogenj ostal neo-pažen. Ker so tam hiše druga poleg druge in skedenj poleg skednja, bi bila lahko uničena vsa vas s cerkvijo vred, ki je takoj poleg omenjenega posestnika. Ravnatelj tovarne na Dobravi, gosp. Becker, je dal na razpolago delavstvo, da straži,' kjer ni dovolj domačih in je sploh pripravljen v vsakem o-ziru pomagati Dobravcem v, stiski in strahu, v kakršnem se nahajajo. Na listkih so bili na več krajih Jesenic in Javornika napovedani požari za 22. in 24. dec. Tudi je stalo na enem teh listkov, da bodo na sv. večer pogorele Brezje s cerkvijo vred. Tujci so pod strogo kontrolo tako na vlakih kakor na cesti in upajmo, da se le posreči prijeti te strašne zločince. -o- Strašna družinska tragedija radi požigalcev. Poročajo, da se je na-Dobravi pri Bledu zgodila velika tragedija, ki je v zvezi s požigi. •Nande Pikon, p. d. Šuštarjev je v noči od 21. na 22. m. m. prerezal vrat najprej svoji hčerki, potem- pa še sebi. Ker so mu požigalci pred par dnevi zažgali hišo se je revežu zble-dlo in je izvršil v tem stanju strašno dejanje. Bil je miren in izvrsten tovarniški delavec, ki zapušča ženo s 3 otroki. -o- Na njivi ponesrečil. V Krištancih se je težko ponesrečil Matija Polanič, ko je oral na svoji njivi poleg železnice Konji so se mirno vozečega vlaka prestrašili, pa jih je M. Polanič držal za uzdo, vendar jih ni mogel obdržati, pač pa so ga podrli na tla in po njem ter preko njega planili na polje. Ponesrečenec seje pri tem tako poškodoval, da je nekaj dni na to umrl. -o- Poroka. Ing. Rudolf Ivan Selak, višji železniški nadzornik v Ljubljani in Minka Močnik, učiteljica v Žireh, sta bila poročena v Žireh 19. decembra. Čestitamo! — Na Dunaju sta se poročila m. m. gdčna Nada Gabr-ščkova, hčerka g. Andreja Ga-, brščka iz Gorice, in inž. Josip Sliškovi.č„ rodom iz RusovaSe v Bosni, ki se je proslavil v radi-foniji s svojimi strokovnim! spi* si in aparati. Odkritje velike goljufije na državnih železnicah. V materialnem skladišču državne železnice v Mariboru so odkrili primanjkljaj 622.000 Rin. Aretiran je bil načelnik materialnega skladišča in predsednik narodno - socialistične stranke v Mariboru Franc Jarh, ki je bil odveden v zapore o-krožnega sodišča. -o- Samoumor pod vlakom. V sredo, 15. dec. dopoldne so našli železničarji na progi Maribor—Koroški kolodvor — Limbuš pri Studenškem gozdu od lokomotive povoženo truplo neznanega moškega. Telo je bilo nepoškodovano, samo glava je bila zdrobljena in odrezana od telesa. Takoj je bila obveščena o tem orožniška postaja, ki je odredila preiskavo zagonetnega slučaja. Orožniki so v mrtvem agnoscirali 60 letnega vdovca Martina Lipovni-ka, tesarja iz Studencev, ki je že dolgo pravil okrog, da bo izvršil samomor. Svojo obljubo je izpolnil v sredo, ko se je vrgel pod jutranji koroški vlak. Radi goste megle ni nihče na vlaku opazil njegovega čina in truplo je našel šele progovni čuvaj.— Vzrok samomora je neznan. -o- Smrtna nesreča v Dravi. V nedeljo, 12. m. m., se je pripetila na dravskem brodu pri Zavrču.nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Štirje moški in tri ženske so se peljali kar na svojo roko brez vednosti brodarja v čolnu preko Drave na haloško stran. Prav tik obrežja na drugi strani, ko so že hoteli izstopiti, se jim je radi nepazljivosti prekucnil čoln. Vsi so padli v vodo, se pošteno skopali in so se rešili na obrežje razven Miklavža iz Zavrča. Kmalu po nesreči so našli imenovanega mrtvega pq" leg čolna na dravskem prodnatem otoku pri Zavrču. Zopet glasen opomin raznim neveščim predrznežem: ne igrajte se z reko, kakor je deroča in globoka Drava! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši- ljali po teh-le cenah: 500 Din---- ______$ 9.45 1,000 Din ............ „1 18*60 2,500 Din ............ _$ 46.25 5,000 Din__ ___S 92.00 10,000 Din______ ---»183.00 100 lir________ ____9 5.20 200 lir .... . jl ..........-.»10.10 500 lir ........ $24.25 1000 Ur _____________ .........$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Žaradi nestalno«ti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodafne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazo* se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in, pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK Sc ČEdARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Y. IS' ' " v. * / "amerikanski slovenec". Sreda, 12. januarja 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi m imj*mrm$H aferemiri Uat Tke fir* aorf the elfeftt Stove- ni an newspaper in America. Established 1891. > Issued daily, except Sunday. Monday, and the day after holidays. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razna nedelj, pon-delikov in d&evov po premikih. Izdaja in tiska: b&inqst pu&usmingxo. Naslov uredništva in uprave: 184» W. ZZnd. Sfc, Chicago, I1L Telefon: Canal 009*. Naročnina: Za celo leto .__....___....... . .— $5.00 Za pol leta _£50 Za Chicago, Kanado in Evropo; Za celo leto__6.00 Z» pol leta____- 3.00 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year .$5.00 For half a year__2.50 Chicago, Canada and Eurot^e: For one year ................-------6.00 For half a year______ 3.00 DOPISI vaxneca pomena sa hitro objavo morajo biti dopostani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v. tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. vajanja pisca teh vrstic. Italija je v veliki politidki krizi; želimo, da bi to ljudstvo, ki je dalo cerkvi toliko svetnikov in svetu toliko umetnikov, razumelo glas sv. Očeta, ki je oče vseh narodov; želimo, da bi Mussolini, ki je toliko proslavljal milega Frančiška, uvidel, da je treba vsaj nekaj te milobe uporabljati tudi v politiki; in to ne samo nasproti Slovanom in Nemcem v Italiji, temveč tudi nasproti vsem manjšim strankam. Frančišek, ta "najbolj italijanski svetnik," je bil apostol miru; sovraštva on ni poznal; tako naj bi tudi njegovi častilci ne poznali sovraštva proti dru-gorodcem in manjšinam v lastni državi. Italija, ki je ob Fran-čiškovem jubileju izdala znamke z njegovo podobo, mora videti v Frančišku ne samo cvetko na drevescu italijanske naci-je, temveč odsvit nebeške milobe; z nebes je zajemal moč za svoj čudovito lep značaj, k nebesom kaže njegova roka. Katoliška vera, ki jo Mussolini hvali, ni pojav italijanske nacije, ni narodna tradicija, temveč dar z nebes, ki ga je Kristus prinesel vsem ljudem: če bo Italija pojmovala katolicizem v tem zmislu, kakor ga poudarja Pij XI. v svojem geslu: Pax Christi in regno Christi, bo mnogo pripomogla k temu, da se uresniči vzvišeni božični program: Et in terr^ pax hominibus! Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Catholicus: in fašizem. (Konec.) Medtem pa, ko je Cerkev po atentatu na Mussolinija molila, so divjali fašisti kot razjarjeni proti vsemu, kar ni faši-stovskega značaja. Katoliške institucije so pretrpele ogromno škodo, v Italiji je vladalo kljub železni roki vojvode prava anarhija. To je ozračje, iz katerega se je porodila alokucija sv. očeta v kozistoriju 20. decembra, oziroma oni del, ki govori o fašizmu. Pij XI. je po poklicu učenjak, radi tega — tudi ko bi ne govoril -s tako visokega mesta — bi vedeli že v naprej, da bo govoril stvarno, precizno, naravnost kritično natančno. Stvarnost zahteva, da se pravično razdeli senca in svetloba, ko slikamo kako osebnost. Samo grajati, je znamenje na-sprotstva; samo hvaliti, je znamenje slepega partizanstva; pravičen človek deli hvalo in grajo po zaslugi. Papež izraža najprej svoje veselje, da se je ponesrečil atentat proti življenju onega moža, "ki s toliko energijo vodi usodo domovine;" Pij XI. je bil med prvimi, ki so zahvalili Boga, da je minister ušel nevarnosti. Zato tembolj obžaluje, da so povodom atentata fašisti uprizorili pravo neurje proti katoliški akciji, da se v svoji razjarjenosti niso ustavili ne pred svetostjo templjev, ne pred častivrednim dostojanstvom škofov (misli na škofa Endrici v Tridentu), ne pred svetim zna čajem duhovnikov. Fašisti so se zagnali nad najboljše katoličane, kar je toliko bolj obsodbe vredno, ker so uprav katoliča ni po svoji veri in religiji najbolj trdni in zavzeti branitelji reda in socialnega miru (per la loro stessa fede e religione i piu valdi e i piu fervidi difensori dell'ordine e della tranquillita sociale). — To so jasne besede! Res je, pravi papež v svoji GLASOVI IZ COLORADSKIH GORA. Leadville, Colo- O zimi v Leadvillu pravijo, da ni huda, a samo zelo dolga. Menda je letos zima hotela postaviti take govorice na laž in se je hudo zakadila. Ker se je zima zakadila, so se kakor za stavo kadile-tudi naše peči, in tako smo se po malem "zglihali." Z novim letom pa je obljubila, da hoče biti zana-prej samole dolga, ker mesto zime je vsaj za nekaj dni prava vigred. Zimi pa ni zaupati, in po svoji stari navadi se bo še večkrat zakadila, preden je bo konec., in tega še dolgo ne bo. to vemo iz skušnje. — Z zimo je nas obiskala tudi smrt, saj pravijo, da zima mori. Mat Purkat se je zgrudil pri delu in izdihnil. John Sever, ki je nekoč bival v naši naselbini, je umrl v Globe v Arizoni in bil sem pripeljan, kjer največ more za napredek fare H koncu mojega skromnega dopisa rečem še to-le, da vsak krščanski človek bi moral vpo-števati tale — naglas: "Le Amer. Slov. je za nas! S.pozdravom Geo Žagar. KAJ PRAVI NAROČNIK IZ PENNSYLVANIA. CIaridge, Pa. mm kratkočasile z lepimi pesmicami ,katere so spremljale na u-kalele. Ne smem pa tudi pozabiti naših vrlih kuharic in "kel-narc," ki so nam tako dobro postregle z vsem potrebnim. Po banketu je bil ogled nove Bodo že pozabili! — (Pri- šole, vsi#udeleženci so ogledali sPevek) — T°ne, ki gara za novo stavbo, ki je delo našega I atatove cajtenge na Cortlandtu slovenskega kontraktorja Mr. j te dni to le PP^edal nekemu Anthony Rot. Pri tej priliki je ; svojemu prijatelju med pogo- Cenjeno uredništvo: — Pri-1 rekel Mr. Rot, naj se veselimo vorom> ki se Je tako le vršil: loženo najdete svoto $5. za list kolikor se hočemo — če bomo A .S.^katerega zdaj dobivam kaj pokvarili, bo on sam vse že deset mesecev. Naročila sem,! popravil, kar pa seveda ni bi-ga od moje prijateljice v jubi-1 lo treba. Nato se je pa vršil le j ni kampanji marca meseca "Grand March," katerega je rep. Naša najvišja slovanska župnija na svetu je tudi v preteče-nem letu precej napredovala s splošno požrtvovalnostjo vseh župljanov in posameznih večjih dobrotnikov. Mr. Anton Korošec je potrošil za notranjo opravo cerkve do tisoč dolarjev, z večjimi svotami so se izkazali Mr. Frank Zaitz st, družini Joe Matjašič in* Martin Gornik ter naš dobri Dalmati- 1926. Rečem Vam, da list je izvrsten in se mi je zelo priljubil. Iz tega lista se človek res nekaj nauči, kar se iz dru-zih ne. Moj brat je naročen na par starokrajskih listov, a vse to se najde zopet v nekaterih tukajšnjih listih, tako da se jih res ne splača naročat. V A. S. so pa originalnosti, kakorš-nih ni najti v nobenem drugem listu. Zato bom držala list še; za naprej. Drugih posebnih novic ni, kot da je pred tedni ubilo rojaka Matijo Hrovatiča, doma iz Cerovca, občina Stopiče pri; drej in njegovi zločin Novem mestu. — Zapušča ženo in devet otrok. Tukaj se dela vsak dan. Zime letos ni in je jako prijetno za vsakega. Novoletni pozdrav vsem či-tateljem! Naročnica. -o- NOVICE IZ SLOVENSKE VRHNIKE V AMERIKI. Waukegan, 111. Cenjeni gospod urednik: — nec, Ante Lozančič. Kakor sli- Prosim malo prostora v našem širno, hoče tudi družina P. Ma- priljubljenem listu Amer. Slo- vodil Mr. Joe Jadrich, kakor tudi prvi ples, nakar se je razvila prosta zabava; mladina je rajala, da je bilo veselje. Takih prostorov smo potrebovali, sedaj je naša želja vresničena. Ne smemo pa tudi pozabiti naših godbenikov, ki so tako izvrstno igrali. To so bili naši mladi fantje od cerkvenega orkestra. Za nadaljnji program ne vem — le to vem, da bo prav življenje se začelo v tej dvorani pred pustom. Društvo sv. Jurija bo imelo svojo igro, "An- podrob- nejše poročilo o tem še sledi, vendar že sedaj opozarjamo rojake na to prireditev. Ta veselica se bo vršila v Frank Sve-tetovi dvorani na 10. cesti. Naj pri tej priliki še omenim novo izvoljeni odbor omenjenega, društva za leto 1927. Alojzij' Prijatelj: "Ja ampak pv-mej. . • Vi liberalci pa tudi nimate nobenega srca. Kar takole na lepem ofrnažite slovenske delavce v Ameriki za cele štiri tisoč in več pri zavetišču!" Tone: "Bejž no, saj zavetišča nobeden izmed nas ne potrebuje? Čemu pa bo?" Prijatelj : "To ni vprašanje, če je potreben ali pa ne, ampak zakaj ste pa od nas denar pobrali?" Tone: "Kaj boš to spraševal. Pozabi če si kaj dal. Drugi bodo tudi lepo pozabili, pa bo 1 gmah. Kaj si boš to v glavo rQ I gnal, na, vzem še enga na mene, zavetišče pa pozab. Saj nismo tako revni, saj smo v Ameriki." Prijatelj se je res vdal, vzel je na Toneta enga takratkega, potem pa še newyorcana. Za tisti večer je na zavetišče pozabil. Drugi dan je pa zopet rentačil, kje je denar od zavetišča. Taki smo vidiš dragi Mimogrede v New Yorku.—e. X. je njegova sestra, Mrs. Frank alokuciji, da je vihar že precej prešel, toda škoda, ki jo je vi- j Hren. V naših majnah ni samo har povzročil, je ostala: "Tanto piu gravi e veramente lagri- rmeno zlato, tudi nevarnosti mevoli restano i guasti, le rovine, i danni." Res je tudi, da je , prežijo na majnarje. To je vlada izdala stroge naredbe proti takemu nasilju, da je dala skusil mladi Dalmatinec, John mnogim tlačenim tudi zadoščenje, toda Pij XI. nima do vlade Bielič, ki je zdrknil v globok pravega zaupanja: Purtroppo la fiduria non e aneora ne pie-na, ne sicura. Zakaj pa nima papež zaupanja do fašistovske vlade? Zato, ker drži fašizem Damoklejev meč nad "Azione ca-tolica," ki je papežu tako ljuba kakor zenica očesa: la pupilla degli occhi nostri. Dalje, in posebno radi .tega, ker fašistovsko pojmovanje države ni katoliško: "Una concezione delio stato, che non puo cssere la concezione cattolica." Država je mnogim političnim strujam malik, tako tudi fašistom: "Država jim je smoter, državljan pa zgolj sredstvo, ki ga država monopolizira in absorbira." Te jasne obsodbe veljajo neposredno fašistom, posredno pa vsem državam. Mussolini ju je treba priznati, da je velik organizator, kar se tiče zgolj tehnične strani, toda on ni ne filozof ne psiholog. Hotel je močno stranko, stranko, ki bi se istovetila z državo, zato pa je sprejemal pod znamenje snopa vse, kar se je zgla-silo, da hoče nositi črno srajco. Take mase ni mogoče nadzirali in na ta način so se vrinili v stranko tudi ljudje, ki so (kakor se pritožuje Pij XI.) sicer sprejeli nov napis in novo ime, so pa ostali, kar so bili, nasprotniki religije: "nomini che, sotto nuove insegne e nuovi nomi, rimangono sempre gli stessi set-tari di ieri, sempre gli stessi nemici della societa e della religione." Malo čudno je, ako vlada uradno manifestira za religijo, pri tem pa postopajo njeni organi na nedostojen način z duhovniki. Onim, ki so razglasili, da je papež v zadnjem konzistoriju zagovarjal Mussolinija, bi priporočili, da čitajo vso papeževo alokucijo: neke stavke smo nalašč citirali v italijanskem jeziku, da se ve, da so to precizne besede sv. Očeta in ne šele iz- mič z večjo svoto pomagati pokriti stroške za notranjo opravo. Ako našo cerkev še poslikamo, bo pravi gorski biser. Za opravo smo samo to leto izdali do tri tisoč dolarjev, poleg tega pa plačali še 25Q0.00 dolarjev na cerkvenem dolgu. Iver smo se mogočno postavljali že celo leto, smo se tudi še na koncu leta izkazali, ter zložili na Božič $706.75, kakor še nikoli, kar bivamo pod zvonom Prav čudno se rni zdi, da nikdo nič ne poroča iz naše prijazne naselbine, ko je vendar vedno toliko zanimivosti, ki so vredne, da se jiii opiše. Mnogo imamo takih, ki bi lahko od časa do časa kaj poročali, a so vsi tako tiho, kakor bi cela naselbina spala, kar pa ni res. 2. januarja je bil pri nas dan, ki bo nam vsem ostal še dolgo v spominu. Na ta dan je bila namreč otvoritev nove šo- Župec, predsednik; John Gr-čar, podpredsednik; Fr. Kozina, ,prvi tajnik; Joe Drašler, drugi tajnik; Fr. Opeka, bla-gajničar; Joe Zalar, nadzornik za tli leta. S prijateljskimi pozdravi Fr. Kozina. -o- UPNIKOM SLAVENSKE BANKE. Ponesrečen napis. Na nekem mestu na deželi je stala spominska tabla, kjer je bilo napisano: "Tu je pastirja in kravo strela ubila, naj bi jima \eč-na luč svetila!" Konj in avtomobil. Kmetic je peljal po cesti s svojim- konjem. Na vozu je sedel poleg očeta tudi mladi zvedavi sinček. Kar je pripihal avto, konj se ga je ustrašil in kmetič s sinom, vozom in konjem je na- Xa podlagi podatkov, ki jih objavlja ljubljanski "Slovenec,', ki jih je dobil odbor upnikov Slavenske banke na me-|en^rat ležal v obcestnem jar-rodajnem mestu, obveščajo up- j ku- ^o ie avto mimo in ju nike o pravem stanju zavoda, j kmet s težavo spravil vse zopet sv. Jožefa. Korajže in dobre i^ in dvorane, za kar so se dol-i Gospodarilo se je tako, da je cesto, ga je zvedavi sinček volje nam pa tudi naprej ne ! go č*sa vršile priprave. Sloves- "gubljena vsa delniška glavni-;s strahom vprašal: "Oce, za- šeft, in se tako hudo pobil, da je par dni pozneje umrl. — V celem letu smo imeli 22 pogrebov. Krstov je bilo malo manj, namreč 20, pač pa smo imeli S ženitovanj, kar kaže, da se svet še ne bo tako hitro podrl. V rudokopih menda dobro delajo, a oni, ki "lisajo',. so pač igralci, drugi pa imajo samole svojo dnevno plačo, ki ni visoka. Enako je-z delom v topilnicah, kjer je tudi le dim velik, plača pa bolj revna. Izhaja se pa, če je le zdravje. Naš gorski kraj je sicer zdrav, a razne bolezni se kaj rade prijavijo v gorah, in marsikdo mora si poiskati kak bolj prikladen kraj. Naš dobri John Štibernik se skuša otresti nadležne vodenice v Glenwood Springu, naši cerkvi zelo naklonjena družina Joe Matjašič se je preselila v Pueblo, ker mož boleha, in Frank Mohar se je naselil v Salidi, ker trpi na revmatizmu. Drugače pa sije pri nas solnce 350 dni v letu, ako je verjeti tistim, ki hvalijo svoj kraj, kakor lisica svoj pa tudi napi manjka. Sam Bog daj, da bi tudi — zlata ne zmanjkalo--o- V BARBERTONU PRAVIJO ROJAKI: LE " AM. SLOVE-. NEC" JE ZA NAS! Barberton, Ohio- Prosim nekoliko prostora v našem cenjenem listu, da se dvorana, ki je bila javno zahvalim Mrs. Okoliš, ki otvorjena. ^Med banketom so nost se je pričela s sv. mašo ob cai v 2nes^u 100 milijonov di-! kaj Pa se 10 konJ tako avtomo-10:30 omenjenega dne. Po ma- narjev, od katerih je bilo že j blla "strašil," Oče pa mu je š-ši je bil obhod in na to slav- spomladi 1926 vsled zgub od-j m.aI° nevoljen odgovoril: "Saj nostni banket, za katerega je V^ano 40 milijonov dinarjev, j ,J1 se tl tlldi "strašil, če bi videl poskrbelo Društvo Krščanskih Izgubljene so vse rezerve v Prazne hlače pO cesti iti!" žena in mater. Banketa se je -1,esku okoli 14 milijonov din., udeležilo nad 500 oseb, ena iz-'^i so se morale istotako že od-med največjih dvoran v okoli-j Piyati spomladi 1926, in ci, je bila natlačena — to je! razen tega je primanjkljaja na ta dan!^e 63 milijonov dinarjev. Delničarji enske banke nam je preskrbela list Amer.i sledili govori govorom — vse'so toreJ SV°J v delnicah naložen Slov., ker je to v resnici naj-'je čestitalo častitemu gespodu1 denar izgubili definitivno, boljši list za ameriške Sloven-J župniku, Francetu Ažbe, ki za-! terjatve vlagateljev in o-ce, ker že ime pove, da je tako.'služi vsega priznanja pri tem|stalih upnikov Slavenske ban-List je nadvse zanimiv in hva- velikem delu. j ke, katere se bodo morale iz- le vreden, meni zelo ugaja. Še' Med udeležniki je bilo tudi plačati, pa vsled omenjenega nobenega lista nisem tako z1 več čč. gg. duhovnikov, med primanjkljaja ni iz premože-veseljem čital kot tega. V njern1 njimi č. g. prof. Vencel Šolar nja Slavenske banke kritja niti so lepe povesti in poleg drugih! in č. g. Plevnik. Z velikim ve- 50 odstotkov!!! zanimivosti tudi za ženske ved- seljem so sprejeli čestitke od Poživljajo upnike Slavenske no kaj koristnega, dobro znanega č. g. Father banke, da ohranijo mirno kri. V Barbertonu je Amer. Slov. Bajca iz St. Paul, Minn. .Odbor upnikov Slavenske ban-zelo razširjen, skoro je ni ka-j Na banketu so bili tudi za-, ko, pod predsedstvom Mestne toliške hiše, kjer bi ne bilo te- stopani nekateri odborniki mega lista. . sta Waukegan in Chicage. Tu- V naši fari vlada med farani di ti so čestitali našemu č. g. sloga, zakar vsa čast našemu župniku in faranom za požr- dobremu . gospodu župniku tvovalnost, ki so je skazali s družba in Landerbank na Du-Bombachu, ki imajo za vsake- tem, da se ne bojijo nobenih j naju pokrijejo primanjkljaj ter ga prijazno besedo— skrbijo žrtev, katere so potrebne za'se tako privede Slavenska ban-za nas kakor pravi oče, pa tu-i napredek verskega prepriča-'ka k mirni likvidaciji in predi mi jim-vračamo ljubezen in nja. Slavnost so še povečali na- jjerči konkurz, ki bi imel za po-smo jim udani. Zato pa je vsa- ši cerkveni pevci, šolska mla-| sledico še mnogo manjše kritje kogar dolžnost, da stori kar dina in Ukalele girls, ki so nas terjatve. To objavljamo, ker ni hranilnice ljubljanske, je intenzivno na delu, da predvsem upravni odbor Slavenske banke, kakor tudi Trboveljska Ce prideš pozno domov. Neki kmet se je vračal s sejma bolj pozno kot bi sicer z ozirom na hudo ženo smel. Ko je mimo kuhinje srečno prišel v sobo, je tam hitro razpel dežnik in sedel sredi sobe na tla. Ko je prišla žena z burki jami, se ga je vstrašila in ga vprašala: "Ljubi mož, kaj ti pa je?" A mož je molčal. Žena ga je znova klicala, potresla, a mož ni dal nobenega glasu. Tedaj je začela jokati: "Moj Bog, naj-brže je znorel!" Mož pa je vstal in zaprl dežnik in rekel: "Sem mislil, da bo huda ura, tresk in grom, pa je le pohleven dež! Le nič mi ne zameri, ljuba žena!" — izključeno, da ima kakšen izmed naših rojakov v Ameriki tamkaj naložene svoje prihranke. IT AL V/AYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC". Rev. Aleksander, O.F.M.: NJENA MOČ. (Odlomek daljše povesti.) Štel sem: res sveta noč je danes v Rusih. Obenem se mi je oglašala vest: sinko, previdno, oprezno. Tak goljat te pohrusta s puško vred. "No, da ne boš rekel o meni, pogan je. In ena majka naju je rodila, bodi. Do vasi pojdes z menoj, potem se pa pobereš ne-kain." Šla sva. Jaz dva koraka za njim, pripravljen na vsak napad. Pa govorila sva. Ne, samo on. je govori} . . . Zaupaš mi pa, sem mislil. Bog mi odpusti, da sem- tako. mislil, ta misel je spočela greh. Pravil je o sveti noči, o majki svoji in o ženi in deci — kar ti seže v žep* Bože pomagaj! Ne vem, kedaj sem potegnil puško z rame, kedaj sem ustrelil_ le to sem videl, da se je valjal v temnika-stem snegu . . . Dobrota je sirota. Tiček zlobni, kako si me prekanil! Kakor, da-se ni ničesar zgodilo, sem se sklonil, da mu odvzamem samokres ali nož, ali kar je že bilo . . . Tedaj je zadnjikrat vztrepetalo orjaško telo: Dobruška mo—ja," je grgralo, grgra-lo . . . ,;S^releteio me je.J Potegnem mu roko iz suknjiča,; krčevito se je oklepala samokresa, ne* — o Bog, neznatne slike se je oklepala, fotografije. Obšla me je črna. slutnja; Pogledam sliko: žena. rožnih lic z otroci, na robu nero* den podpis: Tvoja žalostna Dobruška te čaka, čaka . . . To je ona: njegova žena z deco. — To je ona. Lepi, žalostni Dobruški si umoril moža I O Kajn vseh Kajnov, je bučalo v lesov-ju, je bučalo v meni . . . Valčka! Dolgo je že tega, a še vedno mi ječe na uho glasovi, kakor da joka nebogljena deca za očetom — žalostna Dobruška še morda danes čaka moža. Clej, tako je Bog poklical mene. Napravil sem še isti dan zaobljubo, da bom za-stil za veli ko .pregreho in bom vstopil v vrsto služabnikov božjil* Žrtev moja je toliko večja, ker vem, da me TS, Valčka ljubiš in čakaš. Pomisli, kako ljubi Dobruška svojega moža in čaka . . . Bog je hotel, da se odpovem Tvojemu objemu, ker sem njega ugrabil njenemu objemu . . . Bog je hotel, da se odpovem Tebi, ki si mi bila najdražje, ker sem Dobruški vzel najdražje . . . O Valčka, ne jokaj in ne išči me, rotim Te pri živem Bogu. Nikdar in nikoli ne bom Tvoj Štefan." Nisem mogel skriti ganotja: razlilo se mi je srce v tihe solze. Valčka, lepa deklica. Koliko velikih solz bo šele sedaj v tvojih očescih. Da bi te ne razjedle zarje v licih. Ta Štefan. Če je dal besedo tebi je tvoj, to vo tudi Bog in ne more ti ga vzeti. "Pa kdo je ta Štefan, gospod župnik? Moral* je s prvimi na fronto, kajne?" "Seve, seve, 2alaznikov je, gozdarjev. Saj pravim, pameten dečko, pa tako nepreviden. No, sam se bo že še uživei v novo življenje, dasi prej ni bil zanj. Toda dekle, dekle. Žalostno je. bati se moram zanjo." "Pa bi vendar kaj ukrenili. To^pa res ne gre. 'Njej je dal prvo besedo, Bogu drugo, ni je dolžan spolniti." Ošinil me je z razočaranim pogledom: "Ti, ki si ves zateleban v Cankarja, ne veš, kaj je zapisal ravno on o tej reči: Če daš besedo ljudem, izpolni jo, če more', če jo daš Bogu, izpolni jo, če moreš ali ne. Vidiš. Sicer pa pustimo to. Pismo sem ti dal, da povzameš iz njega dober nauk: na svetu ne moreš dosti skrbeti za dušo. Ne rečem, da bi moral v lemenat. Toda — star si zadosti." 2e prvi dan po počitnicah sem se oglasil pri semeniškem vodji. (Dalje prih.) Sreda, 12. januarja 1927. sssssass "AMERIKANSKI SLOVENEC" geeeBeeseeeeeeee ii—r. Zapadna Slovanska D E N VES, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: . UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Rermnd ave., Puoblo. iar in druge take stvar. Ja-ko praktičen. PRAVE HOHNER "CHIMES" ORGELJCE, srednje velikosti dvojestranski tremolo v dveh različnih durih, 48 perfektno uglašenih strun, poniklane pokrove z okraski, v lepi močni baksi. 1 Cena ^ ŽEPNI NOŽ, ena velika klina, ključ za odpiranje pločevinastih posod in steklenic, screwdriver, koščeni ročaj, obrobljen z medjo, praktičen Is Vse skupaj za $2.50. Ponudba velja samo toliko časa dokler zaloga ne poide, *zato naročite i. takoj! , Chicago Trading Co. p. o. box 1844 chicago, ill. 1 ^jv-'TP^Zr : tehtala 160 funtov. Po • J :-kti:ila jc skoro ie vsa zdravila in r.dravnike v onrm kraju : !:or,čno so jo mislili operirati. Tot'a njena dobra prijateljica Mrs. Belovic i. West St. jI j? operacijo direktno ^svetovala ; vedno jo odločno trdila, da ima Mrs. Loncaric trakuljo. Končno so pisali v Pius-mirch/ Pa. po zdravila 7.oi»er trakuljo, in dva dai pred nameravano operacijo ja vrjrbi od "h - čevljev do]j;o trakuljo. /daj ta žena v cd nr. lilnprnjo oni dan. ko je odločila da bo vzela zdravilo zoper trakuljo. N'« tisoče Tx.'ji. žf>na in otrok se zdravi vslrd rasnih drugih navideznih bolezni, med tem ko imajo v resnici trakuljo v sebi. Dva zna-1 menja teira nepridiprava so njesrovi delci, ki prihajajo iz črevesja. Človek ima slab okus.! b? I kast Jezik, rado se mu kolče, boli pa v križu, udih in nr-frah : boli pa jjlava. prime sej jra omotica, kot bi imel prazen želodec pod j očmi ima črnkaste kolobarje ; želodec trn teži. kjer čuti nekaj posebno premikajočega iz njer^a do črevesja n;l nuoliratno: duši jra tudi j proti ir;-lu. Tak bolnik ima rumenkasto kožo,1 izgublja na teži : ima slabo sapo. vedno pljuje i" nima nobenega pni vetra veselja do življenja. Človeka napadejo tudi božjasni napadi če imi trakuljo včasih didpo do 50 čevljev, če vam ista zleze v sapnik, vas lahko zaduši. Odstranite t';rej tcira parasita. da vam ne Ik> uničil vas"*« življenja. Pošljite nam 510.48 za I.AXTAN zdravljenje, če se res hočete izne-bit i i etra nepridiprava. LAXTAN je povsem nedolžno zdravilo, četudi nimate trakulje. Naprodaj s»rr,o pri ROYAL LABORATORY, 89 Netting Bldp., Windsor, Ont. Za zavarovalnino zavitka pristejte 25e. zraven. Mi ne pošiljamo blapa po povzetju C. O. D. (Copy 21) —Adv. NAROČNIKOM V SO. CHI-, CAGI! Naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš z-astopnik Mr Martin Kremesec, ki je pooblaščen pobirati naročnino in vse, ki je v zvezi z listom Amer. Slovenec. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti katoliški tisk. Vprava A. S. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sebe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno* kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto-zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Xedzie Ave. • SAM. SLOV. KAT. DEL. POD. DR. SV. BARBARE, ST. 2, ELY, MINN. Predsednik: John. Otrin, Podpredsednik: George Pe ternel, Tajnik:.. Joseph A. Mertel box 278, Zapisnikar : Frank Erzar, Blaga j nil: : Mike Cerkovnik Zastopnik: Fmnk Pengal, Nadzorniki: Frank Skalar Frank Sajovic, Frank Erchull St. To društvo je v dobrem finančnem stanju in lastuje sedaj okrog $20,000 ter je že izplačalo bolnim sobratom in vdovam okrog $30,000. Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom na Ely in okolici se nudi ugodna prilika, da pristopijo v to društvo. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo dopoldan v Jugoslovanskem Narod. Dom-u. Za nadaljna pojasnila se obrnite na glavne uradnike. Eden chicaških starih institutov ima par prostih mest v slovenskem oddelku za tri moške, Čedne zunanjosti, v starosti 25 do 35 let, za 3pcc:a"no delo v Berwynu in Cicero. Znanosti ni potreba. Drage volje Vas' izučimo. Dcbra bodočnost za sposobne ljudi. t,sr,č George F. Nixon & Co., 6138 W. 22nd St. J. H. Cenek, Mgr. V Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. "SALESMEN" dobijo službo, tudi taki, ki imajo le nekaj ur časa na dan. Predznanja ni treba. Pokažem kako lahko veliko denarja zaslužite. Jaz vas naučim delati. Tudi ako ne umete angleškega jezika. Pridite med 11. A. M. in 3. P. M. pondeljek, torek sreda. Vprašajte za MR. MAGDICK, manager Foreign Dept. Room 660 — 1st National Bank Bldg. 31. S. Clark Str. 04-t,sr,č WILLYS-KNIGHT taxi sedan type, $400 v dobrem stanju; 5 dobrih gumijev poleg. Vprašajte Robert _ Reilly, 6028 S. Kolin Ave. 98-p do p PRODAM POHIŠTVO za 3 stanovanja kompletno, uključeno 2 kom. "mohair suite", 4 kose za spalno sobo, 7 kosov za jed. sobo, player piano, S tube radio in console fo-nograf, preproge, zagrinjala, etc. —• Vse zgleda kakor novo. Stane več kot $2000, prodam veliko ceneje. — Pridite zvečer po 6. uri. Devore. 726 _Roscoe.^__v_ 99-p,s,t V NAJEM SE ODDA 2-4 sobe flats, "modern stove ht." 2 bloka od I. C. in dva bloka do 6 kar vozečih na vse strani. Stanovanja so nanovo barvana in novi papir na stenah. Mesečno $30. Geo. Bonner 7716 ^Avalon Ave.r _ 00-p do p MILI X E H V OPERATORS EXPERIENCED NA SLAMNATE KLOBUKE. LEPA SVETLA TOVARNA. DOBRA PLAČA. PRIDITE ZA DELO PRIPRAVLJENE — THE ROSELLA CORPORATION' 153 N. MICHIGAX_ A VF_ t,sr IZREDNO NIZKA cena za hiso 7 sob. na loti T : bloka kvadratno. Vrl. hlev. sadno drevje, pripravno za ko-košjerejo. 50 mil zapadno od Chicago. Vprašajte na 804 N. Summer _St.. Woodstock. 111._____16-t.sr.č MODERNO ZID. poslopjeTna.lstr . 5 in r> snb: lit. water ht.: garaža za - kari. 7252 St. Lawrence Ave. _____12-j.-r.č PRODA "COTTAGE" 7 sob. Ima 5 t 12Q AKR. ob dobri ccsti - 1> hiša. Mlin na veter, hlev. shramba za koruzo. 80 lepih trt. 5 akr. gozda. Prilika za lep sadovnik. 30 sadnih dreves, jabolka, breskve, slive in ertš-nje. Blizu je dober ribolov. Ženska jc lastnica in živi v dru«i državi, ju primorana prodati. Samo $160(1. le nekaj je treba gotovine. Vprašajte n to in druge farme tiri Prank M. - D«-i»e1. DHton. Mich. 14 t PRODA 80 AKR. farme v Wisconsin. 60 akr obdelane in lepo poslopje, sadna drevja. $2000 je cena, h- nekaj je treba gotovine. Louis llovce, Lombard, III. 13-t t PRODA TRGOVINO zelo po ceni. 4 sobe za stanovanje zadaj. \ drugem nadstr. 5 sob. Garaža za .? kare in mala delavnica. 551 \V. 4.^rd. ___________do t STUDEBAKER SEDAN na obroke. "8 months guarantee". Sceh-v 5584 -*- 03-t dr. t LOTE NA PRODAJ blizu novega Zoo parka" v bližini bodočega največjega zverinjak^ na svetu", ki so ga te dni že pričeli gradit?, imam več lot na 'prodaj velikosti 50 ali 100 čevljev široke, po zelo nizki ceni. j* Lepa bodočnost je za vsakega v tej okolici, ker z novim zveri-njakom in parkom dobiva okolica vsak dan večjo vrednost. Denar investiran v tej okolici v zemljišča, je najbolj obrestonosen. Improvements so v teh lotah vse, to jo plin, elektrika, tlak in voda. Prodam po ceni radi smrti mojega soproga. Pridite pogledat, ne bo vam žal, ker v v kratkem času bodo cene lotam tukaj poskočile. Ne odlašajte, dokler jih je še kaj na razpolago. Mrs.FRANCES PEČNIK 6833 West 21st Street, Berwyn, III. 9ESB555E3E »JI "AMERIKANSKI SLOVENEC" ^ Sreila, 12. Januarja 1927. ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. Prenehal je za nekaj časa, nato pa je nadaljeval: "Dekle, aH veš, kaj je Saladin naredil iz tebe ? V Evropi so kraljice, ki bi bile vesele, da bi imele to dostojanstvo in ta posestva v bogati pokrajini nad Damaskom. Dobro poznam mesto in grad, ki ga omenja. Mogočno mesto je to ob bregovih Litanija in Oronta in za njegovim vojaškim poveljnikom — tega dostojanstva namreč ne bi dal nobenemu kristjanu — boš ti prva za njim. Zato Je porok pečat Saladinov — najbolj zanesljiva listina na svetu. Povej, ali hočeš iti in kraljevati tam ?" Rozamunda je zrla na bleščeče se dragulje, na pismo, ki jo je dvignilo v vrsto princezinj, in oči so ji žarele, kakor tam pri cerkvi sv. Petra na eseškem obrežju. Trikrat se je ozrla nanje, ko so jo opazovali, nato pa je obrnila svojo glavo kakor od kake velike izkušnjave in odgovorila samo besedico: "Ne." "Dobro si odgovorila," je rekel oče ki je poznal njeno kri in njene želje. "Ako bi bila rekla, da, bi bila morala iti sama. Daj mi črnilo in koženico, Godvin." In napisal je to-le pismo: "Sultanu Salaainu Andrej D'Arcy in njegova hči Rozamunda. "Prejela sva Tvoje pismo in Ti sporočava, 'da hočeva živeti v deželi, ki jo je nama Bog odločil, svoji dragi domovini. Navzlic temu Te zahvaljujeva za Tvojo častno ponudbo, ker sva prepričana, da si pošten, in Ti želiva vse dobro, razun v vojskah proti zastavi križa. Glede Tvojih groženj bova storila po svojih najboljših močeh, da jih preprečiva. Poznavajoč jutrovske šege in običaje-Ti ne pošljeva poslanih darov nazaj, ker s tem bi razža-lila enega največjih mož na svetu; ako bi se Ti zljubilo vprašati po njih. Tvoji so — ne naši. O Tvojih sanjah Ti povem, da so bile le prazne in prikazen je slepilo, ki naj je moder človek pozabi. — Tvoj služabnik in Tvoja vnukinja" Nato je podpisal pismo in za njim Rozamunda, je zvil, zavil v svilo in zapečatil. ■ "Sedaj pa," je rekel sir Andrej, "skrite ta zaklad; kajti ako bi se izvedelo, da imamo pri nas take zaklade, bi imeli tatove za vsakdanje goste. Spravili so z zlatom prevezena oblačila in dragocene dragulje v skrinjico nazaj, jo zaklenili ter jo skrili v veliki z železom okovani skrinji, ki -je stala v sir Andrejevi spalnici. "Sedaj pa poslušaj, Rozamunda," reče sir Andrej, "in tudi vidva, nečaka moja. Še nikdar vam nisem povedal, kako je postala Sa-ladinova sestra, ki je bila znana pod imenom Zobeida, hči Ajubova, in ki je pozneje pri krstu dobila ime Marija, moja žena. Slavni Nar-ed-din je obvladal Damask in je Ajuba imenoval za svojega namestnika; pred kakimi triindvajsetimi leti si je osvojil Harenc, v bitki, kjer je padel moj brat. Takrat sem bil jaz ranjen in vjet. Odvedli so me v Damask, kjer sem bival v Ajubovi palači in kjer so lepo ravnali z menoj. Tu sem v ,svoji bolezni sklenil prijateljstvo z mladim Saladinom in z njegovo sestro Zobeido, s katero sem se shajal na vrtovih palače. Rada sva se imela in radi mene je Oklenila sprejeti krščansko vero in zbežati z menoj na Angleško. "Slučajno pa sem imel še drugega prija- MILIJONAR JE POROČIL SLUŽKINJO. New York, N. Y. — Frank W. Savin, star 71 let, bankir in milijonar, se je v nedeljo poročil četrti pot- Topot le radi ljubezni, kajti ni gledal, da bi kaj priženil, poročil je 41 let staro služkinjo, ki je domačinka iz Čehoslovakije in je pri njemu v službi. ——o- KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA USTA JE NIC I ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" OOOOOOOOOOO-O-OO-OOOOOOOO-OOOOOOOO-O-OOO-O-OOO $ j PISANO POLJE $ ■oooooooooo^ooooooooooooooooooooooooooo Main 7779 JOS. A. SNIDER v zvezi z South 3296 telja, nekega Džebal-a, mladega šejka strašnega ljudstva, živečega v utrdbah pri Masia-fu na Libanonu. Ta človek je bil zaveznik Frankov in nekoč sem mu v bitki s Saraceni rešil življenje; nato mi je on prisegel, da mi pride v slučaju sile na pomoč, najsi ga pokličem od kateregakoli konca sveta. Dal je, mi je dal v znamenje svoje hvaležnosti ta-le pečatni prstan in ž njim, tako mi je dejal, moč na njegovem ozemlju, ki je enaka njegovi; seveda nisem nikoli prišel v to deželo. "Dobro ga poznate," je rekel sir Andrej, vzdignil svojo roko ter jim pokazal težak zlat prstan, v katerem je bil vdelan črn kamen z rdečimi žilami, ki so tvorile podobo bodala, pod bodalom pa je bilo vrezanih nekaj besedi z neznanimi črkami. "In v svoji sili sem se spomnil n£ tega Dže-bala in sem mu poslal 'pismo, zapečateno z njegovim prstanom. Ni bil pozabil na svojo obljubo, kajti tekom dvanajstih dni sva z Bobeido dirjala proti Bejrutu na dveh tako hitrih konjih, da jih cela Ajubova konjiča ni mogla dohiteti. Dospela sva v mesto in tam sva se poročila. Tam se je tudi dala žena krstiti. Ker za naju ni bilo varno ostati na Ju-trovem, sva najela ladijo in dospela srečno v domovino; seboj sem vzel tudi Džebalov prstan. Predno pa je naša ladja odjadrala, mi je prinesel nek kot ribič preoblečen človek sporočilo od Ajuba in njegovega sina Saladina s prisego, da si prej ali slej osvojita Bobeido. "To je kos zgodovine iz mojega življenja, in zdaj vidite, da niso pozabili na svojo prisego, čeravno so pustili pozneje celo stvar pri miru, ko so izvedeli o smrti moje žene. Od tedaj pa je postal Saladin najmočnejši sultan, kar so jih poznali na Jutrovem; in ko mu je izdajalski Lozelle povedal o tebi, Rozamunda, izkuša sedaj dobiti tebe mesto matere; in, povem vam, da se ga prav resno bojim " "Najmanj eno leto časa imamo, ali pa še dalj, in mejtem se lahko pripravimo ali pa poskrijemo," je rekla Rozamunda. "Ta romar mora odpotovati nazaj na Jutrovo, predno more moj stric Saladin dobiti naš odgovor." "Res," je rekel sir Andrej, morda -imamo še leto dni časa." "Kaj pa z onim napadom tam na obrežja ?' je vprašal Godvin, ki je razmišljal. "Tam so imenovali ime viteza Lozella. Ako je Saladin imel svojo roko vmes, je vseeno čudno videti, da je prišel udarec pred sporočilom." Sir Andrej se je zamislil, nato pa je rekel: "Pripeljite mi tega romarja. Izprašati ga hočem." In tako je Wulf pripeljal v sobo Nikolaja, ki ga je poiskal v obednici. Do tal se je priklonil pred sparim vitezom in Rozamundo in ju opazoval s svojim bistrim očesom. Videti je bilo, da tem očem nič ne uidd- ' Prinesel si mi pismo iz daljnih krajev, romar, ki ti je ime Nikolaj," je rekel sir Andrej. "Prinesel "Sem k vam skrinjico iz Damaska, gospod vitez, a o njeni vsebini ne vem ničesar." "Meni se čudno vidi," je dejal stari vitez, "da so izbrali človeka v tvoji sveti halji kot sela Saladinovega, ki imajo ž njim kristjani malo opravila." Hartford Undertaking Co. 1455-57 GLENARM ST., DENVER, COLO. se priporoča svojim rojakom Slovencem za njih naklonjenost. yodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. NOVI NASLOV Joseph E. Ursich M.D. 2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, III. Telephone: Canal 4918. Uradne ure: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer. 4 t 4 V v ROJAKI V SO. CHICAGO AL2 Se ne veste da ima JO S. GORNIK 9476 — Ewing avtnua t zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, svsže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinj« potrebuje? • Vsem se priporoča t po set! t Clevelaitdčastje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SllOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA. CLEVELAND, OHIO. | 4217 ST. CLAIR AVE. f TISKARNA -s- AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE. MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Ill Allen's Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v k ;>em porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v Čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Tople. L o razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak. Ne kupujte peči dokler niste videli tega! W. SzyKlanski — Dealer ir. — FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ill. O SLABEM IN DOBREM. Apologetičen govor Rev. V. Hribarja v župni cerkvi v Collinwoodu. V nedeljo, dne 12. decembra je imel naš domači župnik Rev. V. Hribar znamenit govor ob prisotnosti mnogobrojnih poslušalcev, med kojimi je bilo opaziti tudi dokaj takozvanih svobodomislecev, ki so se pa,-zelo hvalevredno in dostojno vedli ter vztrajali do konca govora- Radi njegove zanimive vsebine, ga hočem tukaj priobčiti v skrajšani obliki. Rev. Hribar je govoril približno sledeče : "Ta govor »je, kakor drugi apologetični govori, namenjen v prvi vrsti za one, ki jih tukaj ni v cerkvi. Ne mislim nikogar žaliti in tudi ne govprim o ose bah, marveč o nauku ali sistemu, kojega povzemamo iz današnjega govora. V prvi vrsti govorim onim, ki se sedaj kro hočejo, da smo tu zbrani v cerkvi, ki trde, da ni Boga, ne du še, ki pravijo, naj pomečemo svetnike med staro šaro, in ki se sploh posmehujejo vsemu, kar je vernikom' drago in sveto. V drugi vrsti govorim onim mlačnežem, ki pravijo, da je vseeno če moliš ali kolneš, če greš v cerkev ali ne. V tretji ,vrsti govorim vam vernikom, ki ste tu v cerkvi, da boste imeli ščit vere v obrambo za svojo vero, ko vas brezverci napadajo v tovarnah, hišah in cestah; moja resnična želja pa je. vsem koristiti. Danes vam hočem govoriti o moralnem dobrem in moralnem hudem. Vsi ljudje na zemlji delajo razloček med dobrim in hudem : civilizirani in divji narodi. učeni in neučeni, dobri in hudobni, državniki in verniki, vsi imajo vsak svoj prav. Neka ženica, ki ni imela vere, ker se je nazobala plev in smeti iz jasli 'Prosvete," "Glas Svobode," in drugih brezver-skih listov, ki trde, da ni Boga, ki poznajo le enega boga, to je naravo — kup peska, prsti, kamenja in vode; ta ženica mi je rekla: "Jaz bom že učila svoje otroke kar je prav." Amerikanci, kar je nekato-ličanov imajo večinoma to svojo moralo : stori, kar je prav in vse bo all right! Tudi mi verniki trdimo isto, da je prav, kar je dobrega in napačno, kar je slabega, ker prva postava nebes je red. Red vidiš povsod 1 naravi; v rudninstvu, rastlin stvu in živalstvu ter sploh povsod. Red zahteva tudi vsaka človeška družina, mesto, dežela in velike države; povsod imajo svoje postave, da se o-hrani ta red. Postava je na primer: spoštuj očeta in mater, postava veli — ne ubijaj! Zato so postave neobhodno potrebne, da se ohrani red. Kdo mi je dal to misel, kdo je vcepil v dno moje duše ta razloček, da ni vseeno spoštuj očeta ali ubij očeta ! frezverec, apravzaprav malikovalec narave, mi bo odgovoril, da je to misel vcepila kajpada narava v dušo; ali jaz mu rečem, kako mi je narava vcepila to misel v dušo, to je narava, pesek in kamenje; kedaj si še slišal, da bi se dva kamena pogovarjala, jaz sem dober in ti si hudoben kamen. Kako more nema in topa narava, brez uma, brez moralnega čuta, dati to, kar sama nima in nikdar imeti ne more; blazno in skrajno neumno bi bilo trditi, da mi je kamen dal čut za ta razlpček med dobrim in slabem. A kako bodeš razložil, da te zavesti med dobrim in slabem nima samo eden človek, temveč vse človeštvo vsega časa, v sedanjosti, in preteklosti; vsa ljudstva vsih ver, vsih civiliziranih dežel imajo ta globoko izražen čut in to globoko zavest, da je razlpček med dobrim in slabim. Ali si je človek sam' nadel to misel ? Kako to, — ker sem jo prinesel s seboj na svet. Nemogoče, ker se večkrat tž misel med dobrim in slabim ne dopade, večkrat mi je zoprno, ker me muči. če storim k^j slabega; kako bolj ugodno bi bilo večkrat za me, ko bi ne imel zavesti, da je razloček, posebno še, ko sem navajen slabega dejanja; v tem slučaju, se kaj rad opravičujem češ, saj ni tako hudo, kakor ljudje trde, a kljub temu me vest grize in peče; iz tega lahko sklepam in more biti vsakemu jasno, da ta misel in razloček med dobrim in slabim, ni od mene samega, ampak je od zunaj, od mogočnega postavodajalca, kateri je globoko zarisal neizbrisljivo in nerazrušljivo postavo v to človeško naravo in ji jasno začrtal: to je dobro, ono je slabo. Večni postavodajalec, kateri je zapisal to zunanjo postavo, je moral imeti v prvi vrsti to močno in veliko idejo v dobrem, ker vidim, da je ta postava tako splošno ukoreninjena v človeški naravi, vseh krajev in vseh časov; drugič ker mi jo topa in neumna narava ni mogla utisniti, sledi iz tega, da mi jo je utisnil neizbrisljivo postavodajalec, začetnik človeške narave, ki je Bog. Torej, da je razloček med dobrim in slabim, mi ne bo ugovarjal noben pameten človek, kajti dejstvo je preveč jasno in očito, da bi mogel to kdo tajiti. Ravno to splošno, vseobsež-no dejstvo dokazuje, da človek če dela tudi slabo, se skuša vselej opravičiti pod pretvezo dobrega; za enkrat ne trdimo, da imajo vsi ljudje en prav, am-.pak to trdimo, da imajo vsi ljudje — svoj prav. Kadar tat gre krasti, se opravičuje češ, jaz moram imeti živež, delati ne morem ali nočem, živeti pa le moram'. Gotov prav mora biti, kajti vkljub temu, da se vsi ne strinjajo, kaj je prav, pa se vendar vsi strinjajo, da je en gotov prav. Brezverec bi mi lahko rekel, kako mi dokažeš — ne ubijaj — da to je postava; jaz mu lahko rečem, dokazi mi to, da celo jabolko je večje, kot polovica jabolka. Vsa ta primitivna načela so jasna in očividna človeškemu umu, da ni jih treba niti dokazovati ; lahko bi rekel brezvercu, — ne ubijaj očeta — je za-to postava, ker drugače bi človeška družba ne mogla shajati. Ravno ta primitivna luč, ki je dana človeški naravi, najbolj spričuje, da je luč zunaj te narave — to je Bog, kateri mi je dal to luč. Kaj ljudje vse store, za to, kar spoznajo za dobro; ljudje sami delajo tako velikanski razloček med dobrim in slabim, da so pri volji vse storiti, za kar spoznajo, da - je dobro, voljni so darovati svoje premoženje, življenje in sploh vse kar imajo in kar so, da le branijo svoj prav. Poglejmo največje klavnice na svetu v Chi-cagi; tam lahko umore v eni sami uri 15,000 goveje živine, več kot 1000 ovec in več kot 1000 ščetinarjev; ko smo tam gledali ta strašni, krvavi prizor-v družbi amer. odličnih gostov, so.mnoge ženske jokale nad to človeško krutostjo, a vsak si je mislil, prav je tako, ker žival je namenjena za človeško hrano; hudodelec, ki je umoril človeka je bil obsojen na smrt, peljejo ga vsega preplašenega, bledega in upadlega na električni stpl, kjer ga z električnim tokom umore — krutost človeška, s kakšno ironijo se igraš s človeškim bitjem! A vsak pravi: pray je tako, ta človek zasluži smrtno kazen, ker je prelomljal postave. (Dalje prih.)