134. Številka._ Ljubljana, v sredo 13. junija 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NABOD.
Iahaja vsak dan zvečer, lzimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za ftvstro-ograke dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če Be dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga št. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa a Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
ho v šč ine in končno se snujejo vsakovrstne bratovščine, ki netijo verski fanatizem in Šoli odrasli, a večinoma še ne samostojni mladini vcepljajo klerikalne ideje. Vse te organizacije spopolnjujejo druga drugo, in klerikalci upajo, da ž njimi priklenejo ljudstvo tako trdno na farovško verigo, da se je nikdar ne oprosti. °
Tudi knezoškof Anton Bonaventura sodeluje z veliko vnemo pri tej organizaciji. Ne samo s tem, da agitira za kon-sumna društva in protežira duhovnike, ki se posebno odlikujejo v političnih in gospodarskih bojih, naj so sicer še tako ma-lovredni ljudje, nego tudi direktno z ustanavljanjem bratovščin. Tekom dobrega leta se je v naši deželi ustanovilo vse polno Marijinih bratovščin. Kmalu je ne bo vasi, da bi ne imeli take bratovščine, in prav mnogo je tacih, pri katerih ustanovitvi je škof osebno kumoval, bržčas da bi tako pridobil kolikor možno največ „devičarjev" in .devičaric", kakor je ljudstvo krstilo člane teh bratovščin.
Ako bi se te bratovščine omejevale na svoj naravni delokrog, ako bi se ž njimi napeljevalo k nravnosti in poštenju, sploh, ako bi ta društva delovala za pov-zdigo prave morale — ne ligurijanske —> bi jih tudi mi z radostjo podpirali in de-lali, da se kolikor možno razširijo. Tod* vsa ta društva že v naprej niso imela namena, gojiti samo pravo religioznost in delati na povzdigo morale, vsa ta društva so osnovana v politične namene, in koder so društvu na čelu bojeviti duhovniki, povsod vidimo, da izhaja iz teh pobožnih bratovščin najstrastnejša agitacija za klerikalne namene. Te devičarice so nekake amazonke, devičarji pa gardisti bojaželjnih kaplanov. Iz Marijinih bratovščin se raz-naša seme razpora in sovraštva po celih občinah, da, celo v posamezne rodbine, in kadar hočejo duhovniki kako dobro ali koristno napravo ugonobiti, vselej vidimo devičarje in devičarice v prvi vrsti bojevnikov. Posebno jasno se je to pokazalo na Bledu pa tudi že v raznih drugih krajih.
Marijine bratovščine niso druzega nič kakor pod versko krinko skrite politične organizacije, zato pa se ne moremo preču-diti, da jim vlada ne posvečuje prav nobene pazljivosti, in da jih popolnoma prezira, dasi je že eksistenca teh društev do cela nezakonita in torej nedopustna.
Ministrski ukaz z dne 13. aprila 1868 št. 1307, ki ga citira vsaka izdaja zakona o društvenem pravu, je določno odredil, da veljajo za katoliška društva in bratovščine določbe zakona z dne 15. novembra 1867 št 134 drž. zak. Pri snovanju Marijinih bratovščin pa se takorekoč vladi pred nosom postopa tako, kakor da za te bratovščine sploh ne velja noben zakon. Bratovščine se ustanavljajo, ne da bi se to vladi naznanilo, uvajajo se društvena znamenja in društveni trakovi, pobirajo se prispevki, o katerih porabi se ničesar ne izve, in prirejajo se zborovanja, ne da bi se kdo le zmenil za zakon o društvenem pravu.
To je že več kakor čudno. V deželi imamo sedaj že nekaj st3 tacih bratovščin, v katerih se tu očitneje, tam prikriteje dela politična propaganda, a še vedno se poklicani čuvarji zakona niso ganili, dasi gre tu za flagrantno kršenje zakona, in je vrh tega j v interesu vlade same, da ima pregled nad j temi društvi.
Nismo sicer tako kruti, da bi nam prišlo na misel zahtevati, naj se proti ustanoviteljem Marijinih bratovščin postopa po tistih določbah kazenskega zakona, ki govore o skrivnih družbah, odločno pa moramo zahtevati, da stori vlada v polni meri svojo dolžnost nasproti tej, pod versko krinko delujoči politični organizaciji. Tako kakor doslej, na noben način ne more in ne sme dalje iti. Kam pa pridemo, če bodo smeli klerikalci stvarjati politične organizacije brez ozira na zakon o društvenem pravu, in če bodo smeli v njih vganjati najstrast-nejšo agitacijo, ki je vrh tega zanje še prav lukrativna, ker živa duša ne ve, kam izginejo društveni prispevki, ne da bi se vlada za to zmenila. Ko je dr. Jenko začel poučevati ruščino, je vlada hitro za lase pri-
Zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa izide prihodnji list v petek, 15. junija 1900.
Nepostavna organizacija.
Odpor proti pogubonosnemu, vse javno, socialno in gospodarsko življenje za-strupljajočemu gibanju klerikalstva raste po celi deželi. Ta odpor, odkar je resen in odločen, je že davno ustavil tisto uprav čudovito zmagovauje klerikalizma, ki se je začelo s prvim katoliškim shodom in doseglo pri splošnih deželnozborskih volitvah vrhunec. Klerikalno gibanje je začelo pešati in je tudi na deželi začelo izgubljati tla, dasi traja odkriti boj proti njemu šele nekaj let.
Kdor bi pa hotel iz te stagnacije in iz tega pešanja sklepati, da so klerikalci spoznali svoje zmote in da se hočejo poboljšati, tisti bi zašel v veliko zmoto. Kle-rikalstvo ne misli na kapitulacijo, nego ima slej kakor prej vedno pred očmi jedini svoj smoter: zagotoviti duhovništvu absolutno oblast v deželi. To je začetek in konec vsega klerikalnega delovanja, in temu se klerikalizem ne odreče nikdar.
Poglavitno sredstvo v dosego tega namena je organiziranje ljudstva po društvih. Samo s slabimi propovedmi se dandanes ničesar več ne opravi, odkar se je sklenila reforma volilnega reda, vsled katere bodo volitve direktne in tajne, vrgli so se klerikalci z vso strastjo na organizacijo po društvih, da si tem potom zagotovo vpliv na ljudstvo, da rešijo sedanje svoje pozicije in pridobe novih.
Vse se organizira, vse od kraja. Snujejo se politična društva po okrajih na deželi, da vodijo volitve v razne korporacije in zbirajo pod klerikalno zastavo kmetske volilce. Odločno besedo v teh društvih imajo seveda duhovniki. Snujejo se delavska društva in obrtna društva, da se tudi delavski stan ohrani pod duhovniško komando. Snujejo se najnepotrebnejše posojilnice in — pod raznimi imeni — kon-sumna društva, ki naj kmetsko ljudstvo spravijo v gospodarsko odvisnost od du-
LISTEK.
Z izleta na Dolenjsko.
Pretekle praznike je bila Ljubljana navadno prazna: nekaj zato, ker aranžira škof Bonaventura zdaj že v vsaki vasi posebej birmo, in ne preostaje torej za naše mesto že skoro nič zunanjih birmancev in ž njimi tudi ne botrov, — nekaj pa zato, ker je zdaj doba izletov — liberalnih kakor klerikalnih
— samo s tem razločkom, da se na liberalnih izletih uživata le prost čas in svež zrak, na klerikalnih, ki čujejo tudi na ime: .romanje na božja pota", pa se uživajo tudi prepovedane reči, če ne po dnevi, pa — po noči, in so prepovedani in užiti sadovi dostikrat težji in trajnejši kakor pa — .izpro-šeni odpustki"!
Mej tem, ko jo je torej pretekli teden večina izletnikov udarila na Gorenjsko, ure-zal sem jo jaz na dolenjsko stran in izbral si Črto: Novo mesto-Straža-Toplice, češ: saj Dolenjci itak vedno zabavljajo, da jih Ljub-Ijančanje preziramo, in da se niti dolenjskih zdravilišč, ki reprezentujejo vendar že tudi kos specialitete in zaslužijo kos reklame,
— ne poslužujemo v dostojni meri.
Jaz sem se že naprej veselil vožnje po dolenjski železnici, ali kakor že marsi-
komu,
igodnje veselje
tudi meni: z vlakom se je peljala domu skoro cela stotina — romarjev z Višarij in Brezja, tako da smo do Novega mesta imeli celo uro zamude! Poleg zamude so nam pa še vreme pokvarili ti romarji! — O ti metropola ob zeleni Krki, da te spet vidim! Močno si'se spremenila. Pred 15—20 leti podobna še z lesom obiti citadeli višnje-gorskega polža, kažeš se danes svetu kot moderno prerojena trdnjava, napolnjena v svojih zidovih dobro nabasanih topov proti nazadnjaštvu in — mračnjaštvu. Res so ti vzeli tisto krdelce brambovcev, zato pa imaš v Kandiji lepo bolniško poslopje, preko Krke nov most iz kamna in železa ter v mestu samem novo „justično palačo", pa več lepih novih zasebnih hiš itd. Dokaj življenja je v tej dolenjski metropoli, le to ne ugaja človeku — ki je, recimo, že kaj bolj velikomestnega navajen! — da meščanstvo ni prosto tiste more. ki kaj rada tlači na deželi stanovništvo tega ali onega kraja — tiste more, ki odvisno meščanstvo razjeda s svojimi zobmi kakor mramor krompirjeve korenine. Novo mesto potrebuje več prometne zveze, potrebuje več narodnogospodarskega blagostanja, malo več poguma in zavednosti, pa manj strahu pred tujčevim uplivom in — klerikalnim terorizmom ?. .. Kaj dela .Sokol", sem vprašal nekega meščana, ki pa je molče skomizgnil z rameni. Po parami muditvi sem moral zapu-
stiti prijazno mestece ter jo udaril nazaj na postajo in z vlakom na Stražo-Toplice.
Na Stražo dospevši, stopim iz vagona ter poiščem tisti moderni topliški .omnibus", ki prevaža topličarje sem in tja, če jih je kaj, če ne, pa se vozi sam, kar ga nič ne moti, in ob deževnem vremenu je celo tolikanj občutljiv, da se mu na Stražo niti vselej voziti ne poljubi,češ: včasih imata konja svoje „muhe", včasih pa — hlapec!
V Toplicah na .glavnem trgu" našel sem že par starih korenin, ki so prišle zdravit si tja „putiko", neuralgijo, revma-tizem, živce in pa — dolgčas. In mej temi je bil tuđi moj „šantovi Jaka", ki me je prvi sprejel na trgu ter peljal me v kopa liško restavracijo predstavit me gostom, šaljivo pr ista vši, da sem prišel .otvorit top-liško sezono" ...
Gostov je zdaj doli nekaj nad petdeset, večinoma dolgočasne prikazni, ki bi naj-rajfie, da bi jih človek v bazenih — po .rokah nosil". Mej predstavljenimi mi je ugajal najbolj neki tirolski uradnik, ki je tolkel samo .nemščino", dočim mu je slovenska inteligenca, kolikor jo je dozdaj tam, dajala .contra" s slovenščino. Možu je to imponiralo, in zato jo je kmalu odkuril od nas ter si poiskal samotnega kota.
Te toplice meni ugajajo kakršne so, kajti da niso teke, bi mi niti ne ugajale, a vsega si pa vendarle ne želim v njih najti
vlekla neki paragraf in nedolžno poučevanje prepovedala, glede Marijinih bratovščin pa se kar ne spomni na prej citirani popolnoma jasni ministrski ukaz, dasi se je v časopisju že večkrat govorilo o političnih agitacijah, ki izhajajo iz Marijinih bratovščin.
Pričakujemo, da ta naš opomin ne ostane brez uspeha, ako pa bi se to vendar zgodilo, in bi vlada, preziraje zakon, še nadalje trpela, kar se godi v deželi, vedeli bomo tudi mi, kaj nam je storiti. To pa povemo že danes, da nas ni volja prenašati, da bi se pravica merila z dvojno mero, in da bi se smeli postavljati klerikalci izven zakona, v tem ko leži na nas zakon z vso svojo težo.
V IJublJ»iii, 13 junija.
K položaju.
Linška .Tagespost" je objavila neki interview z dr. Koerberjem o zaključku drž, zbora. Ministrski predsednik je dejal, da se je vlada prepričala, da s tem državnim zborom ni možno delati. Vsi poskusi so se izjalovili, in vlada je smatrala za svojo dolžnost napraviti konec škandalom v zbornici, ki so sramotni za državo. Koerber meni, da je njegova vlada strogo objektivna, in na vse strani jednako pravična, zato češka obstrukcija po njegovi misli ni bila utemeljena. Koerber je rekel, da Cehi s svojo obstrukcijo niso ničesar dosegli, kajti dala se jim ni niti ena jezikovna koncesija. — Ako se s tem državnim zborom ne da delati, potem sledi, da ga meni vlada razpustiti. Toda vlada se za razpust še ni odločila. Včeraj je imel ustavoverni veleposestniški klub sejo o položaju. V petek pa se snidejo načelniki levice. Grof Sturgkh se trudi, da bi utrdil zvezo Poljakov z levico ter hvali Jawor-skega in poljski klub, češ, da je postal zopet .državna stranka kat' exochena ter odobrava njegovo politiko .zdravega egoizma". Poljski „Czas" priporoča vladi, naj izpremeni državnozborski opravilnik ter odpravi z dnevnega reda jezikovno vprašanje.
zopet, kadar me dolgčas spet zapodi iz Ljubljane na vinorodne bregove temnozelene Krke, in tem željam hočem v kratkem dati duška.
Kot domač človek spodtaknil sem se v knežjem poslopji takoj nad smešno navado, da ga ni dobiti z lepo slovenskega berila pred oči. V družbi še čuješ slovensko besedo, z berilom se moraš pa zadovoljiti le nemškim, ali laškim ali pa celo francoskim! . .. Tako ima upravitelj toplic zgolj nemške jedilne liste. Ko smo ga na odgovor pozvali, je takoj obljubil, omisliti si slovenskih jedilnih listov. Upravitelj — g. Paar — je namreč uljuđen človek, simpatične zunanjosti, zajedno pa pošten Slovan. Poleg skrbi za topličarske interese, zavzet je tudi za občinske koristi, le škoda, da mu ondotni zastop rad nagaja. Pred kratkim je hotel n. pr. lastnik kopališča napraviti sredi trga pred lipo veliko javno svetilko (acetilenko), zatem pa ob Sušici zgraditi čeden visok zid, da bi zakrival proti šetalcem čez most kupe gnoja i. dr. A kaj jo pogrunta ta topliški .rotovž" ? Prepovedali so mu zid! Nasprotno pa so neki Mili-Čivki dovolili ti modri možje zgraditi svojo restavracijo — sredi ceste. Tu pa je stopilo na vrat občinskim repre-zentantom c. kr. okrajno glavarstvo novomeško, ter ukazalo občini, izvršiti omenjeno zidano ograjo na — lastne stroške! In ti stroški bodo znašali najmanj 2000 gld.
Vojna v Južni Afriki.
Robert80va armada je menda docela odrezana od juga ter so njene zveze 8 Kron-stadtom in Bloemfonteinom pretrgane. Buri so potrgali brzojav in porušili železniško progo 25 milj daleč med postajo Ameriko in Roodewal. Ker so vzeli Buri iz Pretorije vsa živila ter jih Roberts tudi z juga ne more dobiti, ker vlaki ne morejo voziti po razrušeni progi, more zaiti Robertsova armada v silno stisko. Lačni vojaki in konji niso za nobeno rabo. General Methuen pa je imel 10 milj južno Heilbrona s svojo divizijo veliko nesrečo. Buri so mu jeden bataljon do šest mož docelapobili in večji del vorkshirskega polka je obležal na bojišču. Šele 20. maja so Buri pri Vrvheidu napadli in pobili eskadrono Bethunejeve infa^nterije, 31. maja so se morali podati yeomanry-ski prostovoljci pri Taberspruitu, istega dne pa tudi yeomanryski prostovoljci — cel 13. bataljon — pri Lindlevu. Angleži so imeli torej zadnje tedne veliko nesrečo. Buri so v Oranju jako drzni in bojeviti ter jih ima Roberts za svojim hrbtom še več tisoč. Nekaj uspeha pa je dosegel zopet general Buller. Njegov general Hild-yard je zavzel še zadnji prelaz pred planjavo Charlestowne. Imel pa je izgubo 100 mož. Iz Maseruja pa poročajo, da je padel junaški general Olivier, ter da je bil poveljnik Devillier smrtno ranjen. Predsednik Stejn je obiskal minoli teden bursko taborišče pri Bethlehemu ter je sedaj v Vredeju. 11. junija pa se je udalo baje 1500 (??) Burov generalu Brabantu. Zadnje vesti ne verjamejo niti najhujši angleški optimisti.
Revolucija na Kitajskem,
Dokaz, da stoji kitajska cesarica na strani ustaških boksarjev, katerih je po američanskih poročilih okoli 11 milijonov, je dejstvo, da se je moral princ Tšing, edini napredni član iz Asungliyamena, najvišjega kitajskega sveta, umakniti princu Tuanu, očetu prestolonaslednika, mogoč nemu zaščitniku boksarjev. V Tsungliya menu ni nobenega liberalnega Kitajca več, nego je cesarica pomnožila ta reakcionarni vladni organ še s 4 Manžudci strogo konservativnih načel. S tem je dokazano, da sta vlada in cesarica res na strani boksarjev, ki so se dvignili z orožjem proti napredku, proti vsemu tujemu ter so nevarni življenju kristjanov. Mnogo so jih že oropali, pomorili in sežgali. Ujeti kitajski cesar želi baje, da bi ga evropske velevlasti rešile ter odvedle v Nanking, Wu-chang ali v Shanghai, da bi se ravnalo s cesarico in z ministri kot z usurpatorji, ter da bi se vrnila vlada njemu pod protektoratom tujih vlastij. Da je položaj v Pekinu nevaren, dokazuje dejstvo, da stoje tuje čete 40 mil pred mestom. Ako se začno v Pekinu Evropejcem nevarni nemiri, se bodo mogle tuje čete prebiti šele skozi teh 40 milj in morda celo skozi vrste kitajskih vojakov. Rusija je poslala po diplomatičnem dogovoru 4000 vojakov v Pekin, evropsko bojno ladijevje pa se je postavilo pod vrhovno poveljništvo angleškega admirala.
Pristne dolenjske kaplje in dobre kuhinje ne pogrešaš, ko prideš v ta topliški kraj, a tudi zabave ne, če ti količkaj „žila utriplje". Kar bi pa vendar znal glede zabave kaj pogrešati, nadomeščata dobro in točno — starinokop Jarnej Pečnik, čegar ime so šolski in drugi paglavci „ad majore m eius glodam" narisali že na .vsak ka men in steber", — ter župnik Babnik, ki je „Slovenski Narod" in topliške krčmarje v Toplicah tako panal, da ga ne dobiš z lepo pred oči, pa tudi toliko odločnih ljudij ne, ki bi se temu oblastnemu popu uprli! Le v gradu je .Slovenski Narod" svoboden in v bralni sobi kopališča, ostali gostilničarji pa na komando župnika Babnika nimajo tega lista, pač pa po tri klerikalne, katere jim plačuje imenovani župnik. Te klerikalne trtne uši se bodo morali Topli-čarji otresti, če bodo hoteli živeti brez „ro-ženkranca na roki"! Toplice niso zadnje mej kopališči, mej zadnje jih hočejo suniti le nekateri topliški .romarji", a ko bo sv. Duh prihodnje Binkošti zopet obiskal ta svet, bo izvestno obiskal tudi .može" v Toplicah, ki imajo zdaj — klerikalne ,ca-garje" spred!
Prihodnjič pa, če ste zadovoljni, gospod urednik, napraviva izlet v Pariz, nkral naju nihče ne bo menda, kakor tisti ,Cza-slau" — policijske škatlje! Jf
Tudi droge velevlasti so poslale že več
sto vojakov s topovi v Tsientsin in v Pekin. Položaj je sila rasen in opasan. Kitajska cesarica-vdova Tsu-Tsi,
o kateri je v poslednjem času mnogo slišati, je bila navadna priležnica kitajskega blodniškega cesarja Hsien-Funga, ki je umrl 1. 1861. Rodila mu je sina, ki je bil imenovan cesarjem, dasi komaj Sest let star. Naslov njegov je bil Tung-Chi. Re-gentstvo sta imeli prava vdova pokojnega cesarja Hsien-Funga in njegova priležnica Tsu-T8i, imenovana .cesarica zahodnje palače". Tsu-Tsi je bila krasna ženska, ki si je znala s svojo lepoto pridobiti največji vpliv na dvoru. Z raznimi velevplivnimi dvorniki in princi je imela intimne zveze, samo da so jo podpirali. Leta 1872. se je cesar Tung-Chi oženil z Ah-Lu- Teho in 1873. je postal samostojen vladar. Toda že leto pozneje je umrl. Njegova vdova je bila noseča, a tudi ona je umrla. Umorili sta jo bržčas regentinji. Cesarjem pa sta izvolili sina princa Chuna, brata pokojnega Hsien Funga. Dali sta mu ime Kwang-Shu. Novi cesar je bil torej bratranec pokojnega Tung-Chija, kot tak po kitajskem pravu ni bil opravičen, zasesti prestol. No regentinji sta ga posadili nanj, ker je bil star šele 3 leta in sta mogli zopet sami vladati. L. 1881. pa sta se regentinji sprli in prava vdova Hsien-Funga je nenadoma umrla. Bržčas jo je dala bivša priležnica in sedanja mogočna cesarica Tsu-Tsi umoriti. TsuTsi je bila poslej samo vladarka. Podpiral jo je ves čas princ Kung, brat Hsien Funga, po 1. 1870. pa Li Hung Chang, čilski pjdkralj. L. 1884. je bil princ Kung odpuščen ter se je umaknil v samostan budistov, kjer je 11 let pozneje umrl zapuščen in brez ugleda. Ko je Kwang Shu dorastel, se je Tsu-Tsi regentstvu odpovedala, a le navidezno, kajti vladarka je ostala še med vojno z Japonsko. Ta vojna je njena krivda, kajti Li-Hung Chang ji je odsvetoval. Tsu-Tsi pa je hotela .nesramne pritlikavce pretepsti", toda zgodilo se je narobe: Japonci so porazili in razbili kitajsko ladijevje, in Tsu-Tsi je morala bežati. Izgubila je skoraj ves svoj vpliv, in mladi cesar je začel z reformami, katerim se je Tsu-Tsi upirala strastno. L. 1898. je cesar delal posebno reformatorsko. Poklical je Evropejce, da so mu svetovali in ga navajali v napredku. Toda reakcionarci, na čelu aristokracija, duhovništvo in vojaštvo, so bili z moderniziranjem nezadovoljni. Podpihovala pa jih je Tsn-Tsi. Nastala je zarota in cesarja so pahnili s prestola ter izročili vlado stari nesramnici Tsu-Tsi. Ta je dala šestero reformatorjem na glavnem trgu v Pekinu odsekati glavo. Borbe med Mandžu in Kitajci so se zopet končale z zmago Mandžu. In tudi današnje ustaje boksarjev so le izraz roda Mandžu, ki je proti tujcem, proti reformam in proti napredku. Nazadnjaška stara priležnica Tsu-Tsi pa je duša sedanje revolucije.
Naše mlekarnice in njih preosnova.
Napisal Iv. Šega — Dol. Logatec. I.
Mlekarske zadruge rastejo na Kranjskem kakor gobe po dežju. Vsaka večja vas hoče že imeti svojo mlekarnico, češ, s tem se kmetu pomaga do boljše eksistence. V istini, mlekarnice imajo za slovenskega kmeta vitalni pomen in ravno mlekarstvo bode in mora postati faktor, na katerega sme kranjski in sploh slovenski kmet računati, saj je slovenska zemlja, posebno pa Kranjsko, Primorsko in deloma Štajersko kakor nalašč vstvarjena za umno pridelovanje krme in zbog tega tudi za živinorejo in mlekarstvo.
Toda, ali pa imajo naše, v sedanjih razmerah obstoječe in še o povojih se nahajajoče mlekarske zadruge v sebi pravi kal za dolgo življenje?
Dvomimo! Po našem mnenju lahko rečemo, da ne! Kajti nase mlekarnice morajo polagoma poginiti za .konkurenčno sušico" in kmet, ki je z upanjem gledal v bodočnost, bode s časoma zgubil veselje do mlekarnic in marsikateri bode želel, da vzame vse zagovornike in snovatelje mlekarnic sam Bitni. Da to nase mnenje ni osamljeno, lahko opozorimo cenjene bralce na nek odstavek v .Kmetovalcu", početne Številke letošnjega leta, in na govor deželnega poslanca Iisnatfttfla v deželni zbor-
nici, kjer j« povdarjal, da se snujejo po deželi mlekarnice nekako .prehitro*.
Posebno pohvaliti moramo naš deželni zbor in odbor, ker jako radodarno in izdatno podpira ta prevažna podjetja, isto tako je pa naklonjeno tudi poljedeljsko ministrstvo.
če si ogledamo bolj površno napravo take vaške navadne mlekarnice, vidimo takoj, da nje oprava popolnoma zadostuje lokalnemu pomenu vsaj počet koma, dokler ljudje ne vidijo in ne spoznajo dobrot ustanovljene mlekarnice, a potem ko se pa prično mleko in njega izdelki kupičiti in kupčija ne gre več tako, kakor početkoma, potem pa sprevidi marsikateri, da se je prenaglilo z ustanovitvijo mlekarnice. Blago se kupici, izdelovanje potrebuje vedno več stroškov, isto tako delavci, v opravi leži tudi mnogo denarja, a ne proda se pa skoro nič po tisti ceni, kakor se je početkom mislilo in sedaj pa nastane vprašanje ali nehati z mlekarnico ali pa prodajati pod nič. In kmet stoji zopet pred zaključkom, da za njega ni več obstanka na zemlji.
Marsikateri optimist bode seveda zavrnil to naše črnogledstvo, češ, saj ni res naše mlekarnice lahko vse prodado, še premalo blaga imajo in če pa ne morejo prodati v domačem okraju, naj pa skrbe, da prično izdelavati za izvoz.
Kdor kaj tacega trdi, mu povemo v brk, da njega misel ne sega niti tako daleč kakor njegov nos.
Vzemimo toraj za vzgled kako tako mlekarnico, ki zdeluje dnevno do 800 litrov mleka in teh je na Kranjskem še pač malo. Mleka se ne more skoro nič svežega oddati, surovega masla se napravi kakih 20 kg, iz posnetega in ostalega celega mleka se pa napravi sir.
Ako se računa da 100 litrov da povprečno 4 kg surovega masla, a kg surovega masla se navadno prodaja na mestu od 90 kr. do 1 gld. nevstevši dela in delavcev in amortizacije naprave strojev, potem se lahko računa, koliko kmet dobi za liter mleka.
Da pa naše mlekarnice ne morejo delati sira, ki bi bil sposoben za izvoz, je pa tako jasno kot beli dan. Kdor se je količkaj poučil ali premo t rival vprašanje o izdelovanju sira, pač ve, da je treba k izdelovanju sira več znati kakor hruške peči. Prvič že od naših mlekarjev, kateri so najčešče v naših mlekarnah, ne moremo zahtevati, da znajo delati pravilno dober sir, saj v mlekarski šoli v Šmihelu dobi kranjski bodoči mlekar še le nekak nejasen pojem, kaj je prav za prav mlekarstvo, kaj še le, da bi se proučil izdelovati fin sir, kakoršnega zahteva razvajeno občinstvo.
Tudi množina mleka jedne take mlekarne nikakor ne zadostuje za napravo tacega sira, ki bi mogel uspešno tekmovati tujemu siru. 0 strojih za napravljanje sira in goditev sira pa še ne govorimo, ker tu je vsaka kritika izključena Kratko rečeno, stroji in prostori za sir ne odgovarjajo niti stotini zahtev, ki jih zahteva pridelovanje finega, inozemskemu siru tekmujočega sira.
Človeka srce boli, ako pregleduje statistiko avstrijskega izvoza in vvoza, posebno kar se tiče sira in surovega masla. Kako obširno polje se nam tu odpira, kako bi zamogli ravno tu pomagati našemu stis-kanemu kmetu do boljšega obstanka, a pri nas se raje kregamo in prepiramo za oslovsko senco, ali naj pišemo .čovn" ali .Čoln", mesto da bi se bavili s svetovnimi socijalnimi vprašanji. Oglejmo si le površno to statistiko. L. 1898 se je izvozilo iz Avstrije v druge države 3104 kvintalov, iz Švice in Italije smo pa vpeljali oziroma kupili nič manj kakor 31.017 kvintalov sira in sicer 10.110 kvintalov stranima, gorgonzole in parmezana, 16.915 kvintalov Emodolca in Groverja, ter 3992 kvintalov sira, samo takega sira, kakoršnega naše mlekarne ne moreje izdelovati.
Če se primerja izvoz in uvoz sira, vidimo, da prvi pada, a drugi narašča rapidno od leta do leta. In samo od zadnjih petih letih je nvoz narastal od 23.493 kvintalov na 31.024 kvintalov, a naš izvoz, toraj iz Avstrije je pa padel od 4136 kvintalov na 3104 kvintalov, torej za celih 1032 kvintalov. In takega napredka se moramo vsekakor veseliti!?
Posebno se povsod zahteva fini, o velikih sirih se nahajajoči Emodoleo, kajti njega vvoa je skočil od 13.096 kvintalov aa 16.915 kvintalov. — .--
Malo veselejša je Statistika surovega masla, kajti le tega se je vpeljalo samo 835 kvintalov, a izpeljalo pa 41.336 kvintalov, a to je vprav bagatelno število v primeri z množino pridelanega surovega masla. A to veselje nas mora takoj miniti, ako zagledamo številke umetnega masla, tako imenovanega margarina, tega smo v Avstriji povžili nič manj kakor 335.704 kvintalov in sama Italija ga je dala 38.885 kvintalov. Kaj, ali bi ne mogli toliko več pristnega surovega masla pridelati, da bi margarinovo število izpodbili?
Da pa našemu dobremu slovenskemu kmetu ne smemo ogreniti življenja, temveč mu pomagati kolikor je v naši moči, da bode z zaupanjem gledal v prihodnost, da ne bode obupal sam nad seboj, bodi i sledeči naš nasvet nekako majhen kamenček k zgradbi boljše naše prihodnosti. Na prvi pogled je ta naš nasvet nekako p r e s m e I, in marsikak boječnež bode dejal, da je neizpeljiv, naše trdno prepričanje pa je, da nasvet je lahko izpeljiv, le nekoliko podjetnosti in poguma je treba.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 12. junija. Seji je predsedoval župan Hribar, ki je naznanil, da je obč. svet. Pavlin odložil mandat, ker mu ga vsled preobilih poslov ni mogoče izvrševati Župan je rekel, da bo obč. svet to odpoved gotove z obžalovanjem vzel na znanje in si izprosil dovoljenje, da mu pismeno izreče zahvalo na njegovem odličnem delovanju, čemur je občinski svet z živahnimi dobro - klici pritrdil.
Z ozirom na nujnost raznih poslov stavbnega odseka se je takoj vršila volitev jednega člana tega odseka na mesto gosp. Pavlina in je bil izvoljen obč. svet. Komove. Odsek je takoj izvolil svojim podnačelnikom obč. svet. dr. Hudnika.
Obč. svet. Žužek je nujno poročalo zahtevi firme Siemens & Halske glede prostora za napravo remiz, klonice in administracij skega poslopja. Firma se je odločila za prostor ob Zaloški cesti, a če bi se temu ugodilo, bi se morala regulačna črta predrugačiti. Poročevalec je predlagal, naj se zahteva firme Siemens & Halske glede regulačne črte odkloni, kar je bilo sprejeto.
Po poročilu obč. svet. S v e t k a so bili odobreni računski sklepi in bilancije mestnega zaklada in raznih drugih v mestni upravi stoječih zakladov, kakor tudi o računskem sklepu in bilanciji mestnega loterijskega posojila z 1. 1890.
Obč. svet. dr. Požar poročal je o obisku pariške razstavo in je predlagal, naj se dovoli 300 K podpore mestnemu fiziku dr. Koprivi v ta namen.
Obč. svet. Š u b i c je opozarjal na važnost obiska pariške razstave. Povdar-jaje, da bi bilo treba vsaj poslati voditelja stavbnega urada in elektrarne ter vodovoda je predlagal, naj se že dovoljeni denar porabi in pošlje tudi gg. Duffeja in Ciuho v Pariz. Temu sta pritrdila obč. svet. Žužek, ki je predlagal, naj se vsakemu dovoli 800 K in obč. svet. Kozak.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je pojasnil, da sta že dež. vlada in dež zdravstveni svet zagotovila podporo dr. Koprivi, in ta ne reflektira na večjo podporo od občine nego je predlagana.
Obč. svet. dr. H u d n i k je pojasnjeval, da v 8 ali 14 dneh ni mogoče preštudirati razstavo in se kaj prida naučiti.
Končno je poročevalec opomnil, da je voditelj elektrarne bil že poslan v Prago in na specialno razstavo v Homu.
Pri glasovanju je bil sprejet oodseko/ predlog.
Župan je pri tej priliki izjavil, da, ker del svoje plače prepušča v dobrodelne namene, bode od svoje plače dal 300 gld., da pojde stavbni svetnik Duffe v Pariz.
Prošnja mestnega vrtnarja Hej niča za podporo v svrho obiska pariške razstave se je odklonila, a se je sklenilo priporočiti Hejnica pri deželni komisiji za pariško razstavo. (Poročevalec dr. Požar.)
Po poročilu obč. svet Trdine se je sklenilo nakupiti 100 izvodov Bonačevega .Voditelja v Ljubljani" in v pisarni mestne posredovalnice za delo in službe napraviti telefonske govorilnice.
Za popravo štepanjevaškega mostu se je po poročilu obč. svet drja, Stareta dovolilo naknadnega kredita 830 K.
ffjJT Dalja v prilogi.
Po poročilu obč. svet. Š ribica se je sklenilo, ograditi mestno elektrarno deloma 2 »dom, deloma z železno ograjo, in se je v ta namen dovolilo 3350 K.
Stavbni svetnik Duffe je poročal o oddaji del za parno kurjavo in prsno kopel v novem Šolskem poslopju pri Sv. Jakobu. Dela so se oddala firmi Bruckner za 16.340 K.
Podžupan dr. vit. B1 e i w e i s je poročal o upeljavi antropometričnega merjenja zločincev po Bertillonovem sistemu in o uredbi antropometričnega urada pri mestni policiji. Ta sistem se vpelje pri vseh policijskih uradih in vlada je napravo tacega urada že naravnost zahtevala. Ker velja nakup vseh meril in uredba urada le 250 K, je župan že poslal policijskega uradnika Toplikarja na Dunaj. Sklenilo se je napraviti antropometrični urad in dovolilo v ta namen 250 K.
Računsko poročilo ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva se je vzelo na znanje. (Poročevalec podžupan dr. vitez Blei weis.)
O prošnji zadruge gostilničarjev za premembo tržnega reda je poročal obč. svet. Grošelj. Zadruga je v svoji vlogi pojasnila način prekupovanja, ki je v navadi, in ki je na veliko škodo konsumentom sploh, zlasti pa gostilničarjem ter prosila, na; se prekupovanje potom premembe trž-r <ja reda utesni. Magistrat povdarja nasproti temu, da se prekupovanje vrši le v manjši meri, največ tako, da se sploh ne more ničesar storiti, dokler obstoji branjevska obrt. Temeljito se bo le dalo od-pomoči, kadar se napravijo tržnice. Poročevalec je predlagal, naj se določi, da se šteje, ako je v sredo ali soboto praznik, prejšnji dan za tržni dan, sploh pa je strogo paziti, da se prekupovanje omeji, v kolikor je to dopustno po tržnem redu.
Obč. svet. Tosti se je zavzemal za to, naj se prepove prekupovanje vsaj v predvečer pred tržnimi dnevi in tržne dni do 11. ure, dočim sta obč. svet. Kozak in Pređovič temu nasprotovala.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je priporočal odsekov predlog, in je bil ta tudi sprejet
Koncem javne seje je obč. svet. Šubic nas vet oval, naj se pošlje deputacija občinskega sveta na Dunaj, ki bo na pristojnih mestih se zavzela za prošnjo obč. sveta glede odpisa potresnega posojila. V deputaciji naj bosta poleg župana dva obč. svetnika.
Župan je pripomnil, da je dal natisniti 200 izvodov dotične prošnje, ki so se razdelili mej poslance.
Šubicev predlog je bil potem soglasno sprejet, na kar je sledila tajna seja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 junija.
— Osebne vesti. Sodni pristav gosp. dr. Fran Hradetzkv je imenovan pristavom pri okrožnem sodišču v Celja. — Poštni oficijal na Zidanem mostu g. Ferdi nand Tscheh je imenovan poštnim oskrbnikom istotam. — Višji poštni oskrbnik v Pulju g. Karol Frank je dobil naslov cesarskega svetnika
— »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" ima v petek, dne 15. junija ob 4. uri popoludne svoj občni zbor, in sicer v spodnjih prostorih .Narodnega doma". Občni zbor se bo vršil po že naznanjenem vzporedu. Ker se posebna vabila niso razposlala, opozarja odbor tem potom vse društvenike, naj se zborovanja vdeleže v kar možno velikem številu.
— Poulični razsajač je postal dr. Evgen Lampe\ Zadnje dni se je neko popoludne — kakor nekdaj znani Bižgarjev gobar — omenjeni tonzurirani duhovni Ion ček gugal od ljubljanskega kolodvora v mesto. Možiček je bil pijan, kar ni po-vikšavalo lepote njegove hoje, kar pa je jako kratkočasilo občinstvo, ko je vinjeni duhovnik na-se opozarjal s svojim kričanjem. Staknil je bil nekje nekega kmetica, in tega je sedaj vlačil s sabo, prej kot ne zategadelj, da bi njega — Lampe ta — pobiral, če bi ga bile alkoholične moči vrgle na ljubljanski tlak. Neprestano je upil nad možičkom: Povem vam več, da tako neomikanih, surovih in prismojenih ljudij ni na svetu, kot so ljubljanski liberalci Te besede je pijan-ček v enomer ponavljal, in posebno glasno
jih je kričal tedaj, če se mu je približava! ta ali oni, kojega je Lampe prišteval mej ljubljanske liberalce. V resnici, da se je pijani kmet tako obnašal, bi ga bili takoj odtirali v zapor, nalitemu duhovniku pa se je vse smejalo in krohotalo. Vendar pa bi drju. Evgeniju Lampe tu svetovali, da naj ne greši prevelikokrat na ljubeznivost ljubljanskega občinstva. Če se že mora vpija-niti, naj pijanost prespi mej Štirimi ste nami svojega stanovanja, ker bi se mu drugače lahko pripetilo, da se bode v lepi noči zbudil v znani „špehkamri*. Pripeti se mu pa lahko še kaj druzega, ker tista bula: si quis suadente diabolo itd. zgubila je pri nas vsako veljavo! Bodite torej previdni, gospod Evgen!
— štrajk v Vevčah je dognan. Delavci so s pomočjo dobro organizovane socialno demokratične stranke dosegli nekaj uspehov, koje jim iz srca privoščimo. Pri tem so se jim odprle tudi oči, čemur je pripisati, da pri zadnjem shodu župniku Kolarju in njegovemu neved nemu kaplanu niti govoriti niso pustili. Tudi zastopnika krščanske socialne budalosti, mladega stefeta, so tako-rekoč iz shodnice izp-hnli! Vzlic temu pa pošiljajo „SlovenČevci" med svet prismojeno vest, da so ljubljanski škof, Vencajz in Krek Vevčanom pripomogli do lepih uspehov. Pa, ko bi se bilo šlo za kako cerkveno bandero, bi ti možje delavcem kaj — vzeli; govoriti o tem, da so jim kaj pomagali, je pa naravnost smešna laž. Vzlic temu pa se bodo te podrepne muhe tudi v bodoče delavcem še vsiljevale, in s tujimi zaslugami pokrivali svojo ignoranco in nesposobnost. Saj poznamo te tiče!
— Tepeni organist. V Dolu so imeli dobrega in priljubljenega organista, ki pa ni mogel izhajati z ondotnim župnikom Ka-rolom Cemetom, oziroma z njegovo kuharico, ter si je vsled tega poiskal drugo službo. Dan pred odhodom je nesel ključe od or gelj v f<*rovž in se hotel od župnika posloviti. Slovo je bilo jako primerno. Župnik je moža najprej krepko opsoval, potem pa zgrabil palico in ga začel neusmiljeno pretepati Organist je klical na pomoč. O da bi bil rajši tiho prenesel udarce župnikove palice! Mesto človeka, ki bi mu prišel na pomoč, je priklical samo farovško kuharico. Ta je kakor hijena planila na šibkega organista, ga zgrabila za vrat in mu v boju pretrgala srajco. Siromašni organist se je le z veliko težavo iztrgal iz ročic kuharice in zbežal iz župnišča. Župnik Ceme se že dlje časa bolnega dela. Če pride obhajilo, se kar na kratko odreže: .Saj ne bo še umrl, saj sem jaz bolj bolan kot on". Ali ni to čudno, da je tako zelo slab, kadar ga kličejo njegove dolžnosti, da je pa bil močan in zdrav kakor lev, ko je s palico naskočil ponižnega organista?
— Pritožba  iz trgovskih krogov.
Piše se nam: Odbor trgovskega podpornega društva je pričel včeraj razpošiljati vabila k občnem zboru dne 17. t m., dasi bi jih po pravilih morali dobiti člani v roke že 8 dni pred občnim zborom. In § 13 določa potem, da je eventuvalne samostalne predloge naznaniti odboru 8 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo v pošte v. Jeli to od borovo postopanje korektno ?
— Nepristranost Štajerskega deželnega odbora se pokaže pri vsaki naj manjši priliki. Deželni odbor je založil zelo zanimivo knjigo »Škodljivost sadja in vinoreje". Nemška izdaja se razdeli brezplačno. Razposlalo se je bilo toliko izvodov, da so bili razdajalci v zadregi, komu naj knjige dajo. Slovenska izdaja pa bo veljala 2 kroni. V tem, ko je Slovenec moral prispevati s svojimi davki za nemško izdajo, bo moral slovensko izdajo po-sebe plačati. Škandal!
— Procesije se vrše jutri pri lepem vremenu: Stolna ob 9. uri, trnovska ob polu 5. uri, šentpeterska ob polu 6 uri zjutraj z vojaško godbo.
— Trnovska procesija vršila se bode jutri ob polu petih zjutraj. Blagoslovi se bodo letos markirali s streli z ljubljanskega gradu in se občinstvo na to opozarja, da ne bode morebiti nepotrebnega strahu. Isto tako se bode tudi s topovi streljalo dne 24 t m., ko obhaja trnovska fara svoj patrocinij.
— Russkij kružok izleti jutri ob 1 55 popoldne na Vrhniko. Povratek je z vlakom ob 6 32 zvečer ali z omnibusi do Borovnice
in od ondi z vlakom v Ljubljano. Želeti je čim največje udeležbe!
— Prvi popoludanski izlet „Sokola"
bode v nedeljo, 17. t. m. in sicer v Tacen-Šmartno pod Šmarno Goro. Podrobnosti tega izleta bodo izvedeli člani po okrožnici. Glavni namen teh popoludanskih izletov je člane vaditi v trajni hoji in korakanju, ob jednem pa zbrati na kraju izleta tudi druge Člane in prijatelje društva v neprisiljeni prosti zabavi. Društvo namerava poleg večjih izletov prirediti tudi več tacih popoludanskih peš izletov.
— Notarske zbornice avstrijske so začele skupno akcijo glede različnih stanovskih zadev. Dne 15 in 16 t. m. zborovali bodo na Dunaju odposlanci vseh avstrijskih notarskih zbornic, da se posvetujejo in sklepajo o raznih jako važnih stanovskih vprašanjih, mej katerimi zavzema prvo mesto vprašanja o delokrogu notarjev. Kranjsko notarsko zbornico zastopala bodeta na tem shodu njen predsednik g. Ivan Gogo I a in zbornični člen g. dr. Rupert Bežek.
— Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo 11. t. m. svoje redno mesečno zborovanje. Po običajnem predsednikovem pozdravu in poročilu je razpravljal gosp. Iv. Kruleč jako temeljito o enotnih pisnih ob likah. Razložil je slovensko abecedo. Na predlog g. nadzornika Levca bode govoril g Kruleč v prihodnjem šolskem letu še večkrat o tej stvari, katera je za učitelj-stvo prav velikega pomena. Potrebno je, da se že jedenkrat vpeljejo vsaj v vseh mestnih šolah jednake pisne oblike. Gospod poročevalec bode koristil s tem marsikomu; najbolj pa učeči se mladini.
— Nemška nasilnost. Iz Inomosta se nam piše: V soboto, dne 16 t. m. ima promovirati gosp. Jakša Račić iz Vrbnja na otoku Hvaru na vseučilišči v Ino-mostu .sub auspiciis imperatoris" za doktorja medicine. Kot večletni predsednik hrvatskega akad. društva .Velebita" nasto pil bode i pri tej svečanej priliki s trakom tega društva. Akoravno je po društvenih pravilih, po vladi in akademičkej oblasti potrjenih, opravičeno to društvo nositi kot znak hrvatsko trobojnico, ter jo je dosedaj pri svečanih prilikah tudi vedno nosilo ter proti vsem, včasih uprav besnim napadom, braniti znalo, je pri tej priliki nemško bur-ševstvo že a priori insceniralo veliko ofi-cijozno demonstracijo proti hrvatski troboj-nici, ter je pričakovati v soboto na innsbru škem vseučilišči silnih izgredov. Radovedni smo, kako bode državna oblast, ki tako minucijozno pazi na vsako čepico nemških .buršev", pri tej priliki varovala ravnopravnost slovanskega naroda. Ali pa bode mor da i sedaj kapitulirala pred terorizmom nemških buršev, ki so že ponosno, ne da bi jim katerakoli višja instanca oporekala, izjavili, da smatrajo vseučilišča za svojo nemško last vse druge narodnosti pa le „do preklica" kot goste in jednakopravne akademike I
— Stari drobiž. Piše se nam: Kdor ima še kaj starega drobiža po dvajset in po pet krajcarjev, ga lahko zamenja pri tukajšnji cesarski blagajnici za polovico vrednosti. Stari krajcarji in polovic ar j i se pa pri isti blagajnici le še do konca junija t. 1. zamenjavajo za polno vrednost; od 1. julija naprej pa le za polovico vrednosti.
— Ljubljanski grad — zopet kaznilnica. Potresne poškodbe na ljubljanskem gradu je sklenilo finančno ministrstvo dati popraviti in prepustiti zatem poslopje zopet justičnemu ministrstvu za uporabo. V novem justičnem poslopju je baje prostor za zapore in ječe pretesno odmerjen, in tako se bodo kaznjenci, kar jih bo tu odveč, zapirali tudi na ljubljanskem gradu. Stroški za te poprave bodo znašali okolu 12000. Kakor znano, je bil grad svoj čas od erarja na prodaj".
— Za učitelje. Na tukajšnjih c. kr. obrlnih strokovnih šolah je razpisana služba učitelja za jezikovne in merkantilne predmete s prijemki X. činovnega razreda 1100 gld. temeljem |plače, 200 gld. aktivi tetnej doklade, 2 trijenijama po 100 gld. in 3 trijenijami po 150 gld. Službena doba 30 let.) Zahteva se izpit iz jedne ali druge skupine za meščanske Šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Proš nje je vložiti, najkasnje do zadnjega junija pri deželni vladi v Ljubljani, a nasloviti jih je na naučno ministrstvo.
— Ustanovitev mastna godba. V .Narodnem domu" zbrani prijatelji godbe so v soboto zvečer sklenili, da se ad hoc voljeni odbor — za nabiranje podpornih členov ustanovnemu fondu takoj loti dela. Kakor čujemo od več strani, so meščanski krogi z radostjo pozdravili to iniciativo glede godbe, in to zato, ker je res sramota, da Ljubljana še zdaj nima civilne godbe, in da je od vojaške odvisna, potem pa zato, ker bi se dala v Ljubljani ustanoviti v par — 2 ali 3 letih — tako organizovana godba, da bi vsaki vojaški konkurirala. — Odbor prične takoj svoje delo.
— Najboljši prijatelj obrtnikov je seveda .Slovenec". Ta ima v svoji apoteki sploh zdravila za bolezni vseh stanov, in še blagoslovljena so, tako da o njih izvrstnosti ni dvoma. Obrtnikom hoče pomagati s tem, da jih skuša spraviti ob dobro ime. To je pokazal včeraj. Škofov list je z vidnim zadovoljstvom poročal sinoči: .Proda jalnico zaprli so prodajalcu bicikljev Kolarju na Mestnem trgu. Vožaja z avtomobili bode torej v Ljubljani precej ponehala". Ker je očitno, da se je hotelo s to notico gosp. Kolarju škodovati, konstatujemo, da je g. Kolar včeraj popoludne sam iz zasebnih razlogov zaprl prodajalnico, danes pa jo kakor običajno zopet odprl. Klerikalna lju-doljubnost presega pač vse meja
— Kolesersko društvo ,,Savina". Dne 10. t m. bil je na Rečici v Gorenji Savinski dolini ustanovni shod kolesarskega društva za gornjegrajski okraj. Rečičani so sprejeli kolesarje na slovesen način. Pred gostilno g. Terčaka, kjer smo zborovali, bil je lep slavolok z napisom: .Dobro došli" — „Slava! Rečiške krasotice so nas obsipale raz oken s cvetjem in okrasile nas in kolesa s šopki. Kakor hitro bodo pravila potrjena, se skliče zbor v Mozirje, kamor pričakujemo sosednje kolesarje. „ Sav in a" bode štela 40—50 členov. .Zveza slovenskih kolesarjev nas je pozdravila pismeno.
— Cesar na Goriškem. V ponedeljek je bila deputacija goriškega deželnega zbora sprejeta pri cesarju v avdijenci in je cesar obljubil, da pride v jednem prihodnjih mesecev v Gorico.
— Morilka lastnega otroka? Včeraj je bila v Trbojah pri Kranju sodna komisija, ki je dala izkopati pred nekaj dnevi umrlega otroka. Sumi se, da je tega otroka lastna mati umorila.
— Samomor. Tovarnar gosp. Adolf Tonnies se je danes ustrelil. Našli so ga mrtvega ob pol 1. uri opoludne v njegovem stanovanju. Glede vzroka samomoru se ne ve ničesar. Pokojnik je prišel sinoči okoli 11. ure domov. Ko je zjutraj prišla hišina v njegovo sobo po obleko, ga je našla na postelji sedečega. Tudi ko je osnaženo obleko nazaj prinesla, je pokojnik še vedno sedel na postelji. Hišina je iz tega sklepala, da bržčas celo noč ni spal. Ker ga ves dopoldan ni bilo iz sobe, šla je trkat na vrata, a zopet odšla, ker se ni oglasil. Naposled se ji je vendar čudno zdelo, da ne vstane. Šla je v sobo in ga našla mrtvega. Pokojnik ni zapustil nikakih zaznamkov, iz katerih bi se dalo sklepati, zakaj si je končal življenje. Ve se samo, da je bil zadnji čas zamišljen in nekam upadel. Ker je pokojnik živel v sijajnih materialnih razmerah, se mu je moralo ali zmešati, ali pa so ga kaki posebni razlogi gnali v smrt Pokojnik je bil zaradi svoje ljubeznivosti in dobrodušnosti obče priljubljen v vseh krogih in je vest o nje« govi tragični smrti obudila splošno sožalje.
— špeh kradla je danes dopoldne Marija Kokalj iz Male Loke v kamniškem okraju. Pri delu jo je zasačil civilni stražnik, jo prijel in odpeljal na rotovž, kjer je dejala, da je Marija Rožanc iz Dragomera. Radovedni stražnik jej je preiskal tudi jer-bas in našel v njem več blaga. Ker je bila na sumu, da je vse pokradla in je rekla, da je blago kupila, morala je iti s stražnikom od prodajalnice do prodajalnice. Na tem potovanji se je dognalo, da je res vse blago, kar ga je imela v jerbasu, ukradeno. Pri Rudolfu Miklavcu v Špitalskih ulicah je ukradla naglavno ruto, dve drugi rdeči ruti in 4 m kotenine, pri Antonu Štru-keljnu na Starem trgu naglavno ruto, pri Rezi Šusteršičevi na Starem trgu deske hlače in pri Alojziji Mozetičevi na Starem trgu otročjo obleko. Marija Kokalj ja znana tatica in je bila tudi meseca oktobra lanskega leta tukaj prijeta, ker je kradla po prodajalnicah.  Policija jo je dala fotogra-
firati in priđe njena fotografija ¥ zbirko znamenitih ženskih prodajalniSkih tatic
— Skupaj trčila sta včeraj popoldne na Marijinem trga prevozniški hlapec Ivan Gril in Zupančičev kočijaž Jakob Badkovič s svojima vozovoma. I. Gril je prav naglo pripeljal po Sv. Petra cesti in zavil na Marijin trg, Badkovič mu je priSel na vogalu Maierjeve hiSe nasproti; Grilu se je poškodoval konj, Badkoviču pa voz.
— Pneumatik je razrezal danes ponoči neki zlobnež dvema kolesarjema, katera sta pustila svoji kolesi v veži gostilne Neže Kraljeve na TržaSki cesti St. 12. Tudi eno Številko je odnesel.
— Izgubljene stvari. Ivana Klančar, natakarica na Rimski cesti St. 10, je včeraj dopoldne na poti od Dunajske ceste po Šelenburgovih ulicah do Gradišča zgubila srebrno uro za dame in srebrno pozlačeno verižico.
— Mestno kopališče v Koleziji je
popravljeno in za občinstvo proti običajni pristojbini za kopanje in perilo odprto. Vojaška plavalnica odpre se prihodnji teden.
— „Narodni dom". Na vrtu .Narodnega doma" bo odslej vsako nedeljo in vsak praznik koncert V slučaju slabega vremena se vrši koncert v notranjih prostorih. Začetek koncerta ob 6. uri zvečer, konec ob 10. uri. Kakor znano, je kuhinja v .Nar. domu" jako dobra in se toči izvrstno plzensko pivo, vrček po 13 kr. — Danes zvečer sviralo bode dobroznano hrvatsko tamburaško društvo iz Mitrovice v „ Narodnem domu". Društvo se vrača sedaj iz Pariza, kjer je želo obilo uspehov. Začetek koncerta je ob 8. uri. Vstopnine ni nič.
— Tamburaški klub ,,Zvezda" svira jutri, 14. t m., na vrtu .Pri Virantu" na povabilo gosp. Tostija. Vabijo se vsi prijatelji godbe na mnogobrojen obisk. Pričetek točno ob 6. uri zvečer. Vstop prost.
* Boj proti alkoholu se je začel v vseh naprednih državah. Najnovejša pridobitev antialkoholistov je odlok petrograj-skega zdravstvenega društva, v katerem se izreka namera, sestaviti posebno komisijo, ki naj bi vplivala na rusko ministrstvo prosvete, da se ustanovijo na moskovski in petrograjski univerzi stolice profesorja, katerega predmet bi bil alkoholizem. Nadalje se hoče doseči, da bi pri medicinski fakulteti ustanovil posebni oddelek, kjer bi se izpita val vpliv alkohola na človeški organizem, ter se učilo zdraviti al-koholiste.
* Učitelj nesramne*. Pred porotnim sodiščem v Stevru je bil učitelj Pil s ob sojen na 6 let teške ječe, ker je zlorabil sedem otrok. Predno je nastopil učiteljsko službo, je bil gojenec Škofovskega konvikta v Lincu.
* Sežgati nista hoteli sestre. Gospa Julija, posestnica v Badenu, je zapustila svoje premoženje svojima sestrama ter zahtevala v oporoki, da njeno truplo sežgo. Sestri pa sta dali truplo pokopati. Sin po-kojničin pa je teti tožil in sodišče v Da najskem Novem mestu je ukazalo, da morata izpolniti pokojničino voljo. Traplo se bo torej vendarle sežgalo v krematoriju.
* Z doto jo je pobrisal menda v Ameriko 24letni dunajski izdelovalec zabojev Edmund Zilzer. Oženil se je Sele pred 2 mesecema. Dobil je 28 000 kron dote. Pred 8 dnevi je dejal ženi, da odpotuje za par dni radi trgovine, a nazaj ga ni več. Policija ga zasleduje. Predno je pobegnil, je izpraznil tudi svojo blagajnioo in sežgal vse kontoarske knjige.
* Nuna ušla. .Agr. Ztg" poroča, da je bila v Oseku v dež. bolnišnici nuna, ki je stregla bolnikom. Ta nuna je pobegnila z nekim bivSim bolniškim strežnikom, s katerim je imela ljubezensko razmerje.
* Žensko vseučilišče v Moskvi. .Regierung8botett iz Peterburga javlja, da se s 1. julijem t 1. otvori v Moskvi žensko vseučilišče, ki pa se bode imenovalo .Višji ženski kurzi". Največ zaslug ima za to šolo naučni minister Bogoljepov.
* 55 oseb utonilo. Nedaleč sela Iva-novskega na Kami, pritoku Volge, se je pripetila strahovita nesreča. Na plavu je bilo 76 ljudij in čvetero voz zuprego. Plav se je sredi reke prevrnil in utonilo je 66 ljudij in vsi konji.
* Nečloveški starišl. Iz Vel. Vara dina poročajo neverjeten čin bestialnih sta-riSev. Ondotna policija je izvedela, da ima zakonski par Mitternacht svojega sina Hermana zaprtega že več tednov v neki luknji
ter da ga žive* le i ostanki. Sosedje so metali Hermanu, ki je idijot, skozi okno vsak dan nekaj hrana, da ni poginil Policija je prišla ponoči ter odprla tisto luknjo. Herman je čepel na tleh, poln mrčesa in skoraj sestradan. Mati je trdila, da sin besnf in da ga je zato zaprla.
* Dvoboj pod polioijakim nadzorstvom so imeli v Vel. Kikindi 9. t m. Dvoboje vala sta se drž. pravdnik dr. Sto-cker in gimnazijski profesor Albert s aab ljami. Mestni stotnik Wachtel je bil med drugimi sekundant ter je odredil, da je bil ho bel, v katerim se je vršil dvoboj, zastražen s policaji. Dr. Stocker je bil teško ranjen. Dvoboj drž. pravdnika s profesorjem ob policijski asistenci je pač nekaj originalno madjarakega!
* Najbogatejši otrok v Ameriki je vsekakor 11 tednov stari sinček Johna Ni-cholasa Browna v Newyorku, kateremu sta zapustila strica dve posestvi v vrednosti 50,000 000 kron. Razen teh milijonov dobi še po stariših 35,000000 kron, tako da bo imel, če mu da Bog zdravje, vsaj 86 milijonov kron brez obresti j.
Književnost
— Trgovako in obrtno društvo za OoriSko. Pravila, njegova potreba, važnost in delokrog. V Gorici 1900. Založilo društvo. Natisnila .Goriška Tiskarna" A. Ga-bršček. Str. 172. To je knjiga, ki jo bo z zanimanjem čital vsah trgovec in obrtnik.
V njej je vsestransko pojasnjena važnost trgovskega in obrtnega stanu za gospodarski in politični razvoj Slovencev na Goriškem in so razloženi načrti, po katerih hoče marljivo .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" delovati za povzdigo trgovine in obrtnosti, s čimur se povzdigne tudi splošno blagostanje tudi kmetskoga stanu in politična veljava slovenstva na Goriškem
— Život. Mesečna smotra za književnost in umetnost katero izdajejo hrvatski umetniki in književniki, ima v 6. štev. tole vsebino : Iz književne ostavSčine Huge B a-d ali d a. — Pabirčenje. Napisao Xeres de la M ara j a (Spljet). — Jarilo i Lada. Spje vao VI. Nazor (Spljet). — Zadnje poglavje. Napisao Srgjan Tuci d (Zagreb). — Pesem. Spe val Oton Zupančič (Dunaj). — Matica Hrvatska (1- 1899). — Rusko društvo prenosnih izložaba umjetnosti. Napisao D. N. Plavšiđ (Praga). — Iz književnog i umjetničkog svijeta: t Hugo Badalić*. — Kazalište. — Književnost. — Umetnost — Glasba. — Slike: Partija iz botaničnega vrta v Zagrebu. Naslikala Slava RaSkaj.
— Sokrates (kip). — Izklesal V. An tok o 1-s k i. — Oranje (kip). — Izklesal F. Bilek.
— Sveti grob. Naslikal V. M. Važne c o v.
— Glasbena priloga: Oproštaj. Besede St Miletičeve uglasbil S. Albin. — S to Številko se zaključuje I. knjiga, ki tvori celoto.
V prvem polletju je prinesel .Život" 24 slik in portretov 14 slikarjev in kiparjev, 11 pripovednih spisov, 19 poezij, dramo .Suton" Vojnovida ter celo vrsto razprav, Studij, ocen in referatov. S pesimizmom smo stali ob zibeli te najlepše in najmodernejše jugoslovanske revije, danes pa, ko zremo pred seboj bogati in krasni sad prvega polletja, nas je ta pesimizem minil docela. Preverjeni smo, da je .Život" na višku jugoslovanskega časopisja, da nima para med vsemi beletrističnimi in ilustrovanimi mesečniki našega juga. .Život" zastopa stališče moderne umetnosti, toda uredništvo je znalo z redkim okusom izogibati se modernim izrastkom ter je ubiralo vedno zlato srednjo pot solidnosti. Pretiranosti v .Životu" ni, to pa je v prvi vrsti zasluga urednika g. dr. Dež mana, .Život* je najlepše zrcalo jugoslovanske moderne, zato ga iznova prav toplo priporočamo vsakomur, ki si želi krasno ilustro-vanega lista najaktuvalnejSe vsebine, izbornih beletri8tičnih del in temeljitih razprav. Naroča se pri L. Schvventnerju v Ljubljani._
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 13. junija. Parlamentarna komisija češkega kluba je danes razposlala vsem ministrom in vsem členom gospodske in poslanske zbornice obširno spomenico v zadevi jezikovnega vprašanja s posebnim ozirom na Korberjev načrt jezikovnega zakona. Spomenica je razdeljena na štiri po-
glavja. V zadnjem se dokazuje, da vlada pri sestavi načrta jezikovnega zakona svojih lastnih načel, ki jih je označil Korber, ni vpoštevala nepristransko, nego le takrat, kadar je to na korist Nemcem. Klub izjavlja, da je Korberjev načrt za Čehe po vse nesprejemljiv.
Dunaj 13. junija Danes, ob 10. uri dopoludne je imel ministrski svet daljšo sejo. Vdeležili so se je vsi ministri.
Dunaj 13. junija. „Fremdenblatt" prijavlja oficiozon komunike, ki demen-tuje poročilo raznih listov, da se je Korber v noči od 8. na 9. t. m. posvetoval z voditelji raznih strank glede korakov, ki jih naj vlada stori v očigled češki obstrukciji.
Rim 13. junija. Vlada je že pripravila prestolni govor. Listi javljajo, da vlada v slučaju zopetne obstrukcije ne misli kapitulirati, nego da si hoče pomagati eventuvalno brez parlamenta.
Rim 13. junija. Vatikan se trudi, da se ustanovi koalicija evropskih držav z avstrijskim cesarjem na čelu, ki naj bi napravila red na Kitajskem.
Berolin 13. junija. Vlada kneževine Reuss je prepovedala vsako zborovanje društva .Alldeutscher Verband", ker to društvo vedno proti Avstriji hujska.
Berolin 13. junija. Državni zbor je z 201 glasom proti 103 sprejel načrt o pomnožit vi nemške vojne mornarice, na kar se je zasedanje parlamenta zaključilo.
London 13. junija. Zastopniki tujih držav še niso kitajski vladi podali nikacega pismenega ultimatuma, ali zadnje izjave posameznih poslanikov imajo popolnoma značaj ultimatuma, zlasti ker so poslaniki prepričani, da bi se s skupno akcijo vseh velesil ustaja boksarjev hitro zadušila.
London 13. junija „Times" javlja iz Pekina, da so vojaki cesaričine telesne straže umorili kancelarja japonskega poslaništva Japonska je poslala novic štiri vojne ladje v kitajska vodovja, poslaništvo pa sili kitajsko vlado, naj pripozna sfero japonskega vpliva na Kitajskem.
Darila.
Upravništvu na&ega lista s o poslali: Za Prešernov spomenik: Gospod Fran Javanec v Vrha pri Vinici 8 K, katere so darovali gg.: J. Zimmermann 4 K, J. Zevnik 1 K, M. Špe-har 1 K in pošiljatelj 2 K. — Radikalna družba v Radovljici 5 K. — G. Krenner v Škofjaloki, ob priliki izleta Sentvidskih pevcev pod vodstvom g. nadučitelja Žirovnika nabranih 16 K 4 0 vin. — Skupaj 29 K 40 vin. — Živeli darovalci in nabiralci ter njih posnemovalci-'
Za fotografijo za amaterje. Priznano izborne fotograficne salonske in popotne aparate, nove neprekošene momentne ročne aparate, kakor vse fotograficne potrebščine ima A MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. Fotogra-fična manufaktura, ustanovljena 1854. I. Na željo se posije veliki ilustro vani cenik brezplačno.
b (11—4)
Pri Ervlnu Burdjfh-u, lekarju v SkofJ!
Loki ae dobiva (321—36)
iptikom
katero je sestavil zobozdravr'k dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmirai zdrave in bele, ter zamori vsako gnji:bbo. Steklenica, zadosčajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti t-05 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
7. junija: Ivan Marolt, gostafi, 63 let, srčna hiba. — Ivan RojSek, delavčev sin, 9 mesecev, jetika. — Mihael Boben, krovec, 43 let, srčna hiba.
Dne 10. junija: Ivan Slibar, črevljar, 27 let, Hrenove ulice St. 17, pljučna in črevesna jetika.
Meteorologicno poročilo.
Tllu ud morj.m tori m. Bndajl vaftal t!ak 738-0 mm
čas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj a popoL
Stanje barometra
Ji
Vetrovi
Nebo
ji
7377
7380 7367
18 2 al. szahod
136 si. ssvzh. 266 sr. jzahod
jasno
jasno skoro jas.
Srednja včerajšnja temperatura 18-8', nor-174*.
D-ajaaJslcaL "borza.
dne 13. junija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 86
Skkpni državni dolg v sestra .... 97 45
Avstrijska zlata renta....... 116 20
Avstrijska kronska renta 4*/.   .... 97 26
Ogrska zlata renta #•/........ Hfr —
Ograka kronska renta 4'/...... 9125
Avatro-ograke bančne detnioe .... 1747 -
Kreditne delnico......... 71050
London vists.......... 948*85
letniki drs.bankovo n 100 mark . . 118-50
10 mark............ 93-71
90 frankov........... 19*31
SUhjanaki bankovci........ 90-50
OL kr. oakini........... IT«
KOPEL
MM. mk. Jm,   M mm UMJk.
Prospekti se dobe pri ravnatelju Jožne železnice postaja:Polčane(Polischach) KRASNO PREBIVALIŠČE ZA PO LETI.
Preitkošeno zdravilišče
za bolezni e želodcu najdrih mledoicah zrdaikcmaVolcMn (diabcics), zolčnc kom ene, kafurhetjgoltancu tnnakrhljuito.*
Cts. kr. avstrijska tjjt| državni železnico.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odkod la LJubljane joi. kol. Proga oes Trhli. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste. Ljubno; čet Selzthal v Aoasee, Ifil, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 7. ari 17 ta. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Fran zensfeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno ; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Danaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zve Cer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomeito ln ▼ Kočevje Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjatraj, ob 1. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga la Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Steyra, Ifila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pon tabla. — Ob b. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope — Proga Is Moveg-a mesta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjatraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. la Kamnika. Ob 6. uri 4y m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Odvetnik dr. Piki v Kozjem
iŽČO (1156—2)
solicitator j a. Trgovski pomočnik
želi dobiti službo v kakem večjem mesta in v večji trgovini s kolonijalnim blagom.
Cenjene ponudbe se prosijo pod Šifro: V. D. v Ajdovščini. (1167—2)
Pomožna moč
se išče
za c. kr. glavno zalogo tobaka v Ljubljani.
Le dobre računarice naj vpoSljejo lastnoročno pisane ponudbe. (1163—1)
lepih in priljubljenih slovenskih napevov
za eltre s podloženim besedilom. Napevi so izredno navduSevalni, a zraven tega prirejeni v kolikor mogoče lahkem slogu. Cena 100 stranij obsegajoči knjigi 5 kron, s pošto 40 vinarjev več.
Dobiva se samo pri (667)
Jos. Sovg-u v Zagrobu«
Narodni domcc.
V četrtek, 14. junija 1900
vrtni
vojaški koncert.
Godba si. c. in kr. pešpolka št. 27.
Začetek ob 6. uri. Konec ob 10. uri zvečer.
Vstopnina 20 kr. za osebo.
Otroci prosti.
Izborno plzensko pivo
K obilni udeležbi uljudno vabi
Ludovik Masaryk
(1060)^_ reatavrattfr.
Ob neugodnem vremenu vrel se koncert v netrasnjlh »r«»t«rlh.
Odda se
majhna prodajalnica
s mešanim lila je o ni vsled družinskih razmer v zelo prometnem krajn pri želez-nični postaji 3 do 4 ure od Ljubljane. Več pove upravništvo »Slov. Naroda". (H28-2)
Trgovski pomočnik
prileten, spreten prodajalec v modni in manufakturni stroki ali
gospodična
f Prodajalno modne konfekcije in ženskih klobukov, ob enem dobro vešča navadnega knjigovodstva m komptoarskih del dobita dobro 1» trajno služb«. Potrebno je znanje slovanskega ah hrvatskega jezika. Plača po dogovoru
Ceno se proda
lepa, nova vila
v Kranju.
Natančneje poizve se pri (1097—4) _Jožefu Fuso v Kranju.
Stanovanja.
Za avgust se oddajo:
2 stanovanji z 2 sobama in kuhinjo 2   »   »1 sobo  „ „
za takoj pa: (1146—3)
1 stanovanja z 1 sobo in kuhinjo.
Več se izve na Poljanski cesti št. 60.
stanovanje
obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti ste v. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom.
Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—10)
>Največjo izbar elegantnih
solnčnikov
priporoča do najnižjih cenah
la. Mikusch
OS.»stal trg it. 15.
Garantirano naravna, in najboljše vrste
istrijanska in * «• * • visanska vina
(t. i. „Lissa Blutwein")
priporoča  od  56  litrov naprej
(1136—2)
C. Zalaznik
t7- ^vlIJ-u. (Pola).
s
i
Spretni
stavbeni mizarji
dobe dobro in stalno službo v mizarski tovarni (1152-3)
Gradec, Neubaugasse 21 D.
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. L u d w i g u L 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Pitnn 7rirQulionio pri D°ieznm vžreiu, na
IIIIIU  Z.UI OVIJulIJC jabolk prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(746-8)
oskrbništvo kopališča.
!
Kdor želi kupiti
vino za kosce
dobi istega 260 hektolitrov blizu Ljubljane.
Vpraša naj se v upravništvu .Slov. Naroda*.__(1154-2)
Družbenik
(Compagnon) za razširjenje zelo ugodnega in dobrega, že vefi let obstoječega podjetja se sprejme takoj. Potrebni kapital 900 do 1300 gld. (1118-3) Ponudbe pod naslovom: „Družbenik zelo ugodno" poste restante Ljubljana.
Lesovna stroka.
Za veliko trgovino v Trstu za izvažanje lesovja se išče izurjen in zanesljiv
strokovnjak
kot nakupovalec in prejemalec za Dolenjsko.
Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda". (1117—3)
Proda se
mlin z žago
v prav dobrem stanu in
osem oralov travnikov
v lepem kraju ob državni cesti, eno uro od železnične postaje.
Več pove notar Kaline na Brdu, pošta Lukovica. (1140—3)
3OOO0OOOO00O00O«
>;ltea Hoderce*
1*1
.*»    Alojzij Perschć g*g
*e£ Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. a£
najnovejše facone, najboljši izdelek V
pripore ča 25
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 26
po najnlž f
o
c © o
'n "to*
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
H. SUTTNER
•\jLxsiX "v 3£Zx£ua.juL, poleg: lelrstrr^e
priporoča svojo izborno zalogo (1112—3)
IC ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga.
Cene nižje kakor povsod.
Srebrna, cilin. remt. ura za moške od.....-t MO kr. naprej.
Srebrna, cilin. remt. ura za ženske od.....-t «1«!. ».» kr. „
Zlata, cilin. remt. ura za ženske od.....11 jclil. — l*r. „
Srebrne verižic od..........;  .    1 arlcl. — kr. „
Ceniki  na  zahtevo   poštnine prosti.
Št. 11909
(1162-1)
c  Radi oddaje naprave glavnega betonskega kanala na Zaloški cesti in v Gradišči, kakor tudi radi naprave novega kanala, obstoječega iz kameninskih cevlj v Špitalskih ulicah vršila se bode pri
mestnem magistratu ljubljanskem,
dne 25. junija 1900. 1.
ob 10. dopoludne javna pismena ponudbena razprava in sicer v pisarni stavbnega urada, kjer so tudi vsi dotični načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni. Ponudniki stavijo naj na podlagi navedenih pripomočkov v zapečatenih zavitkih svoje ponudbe, v katerih so nasveti poleg jednotnih cen tudi skupni troški dotičnih zgradeb. Za vsak kanal staviti je posebno ponudbo in isto opremeniti s 5 %nim na podlagi proračunjenega skupnega troška določenim vadijem.
Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem razpisu odgovarjale, ali katere bodo pogojno stavljene, ali celo naknadno vložene, ne bode oziralo.
^EestiTLl ino-sigristrstt lj-u/blja/rn-sifei,
dne 9. junija 1900.
Naznanjam, da sem v lastni svoji novi hiši
i:>olenj»l*:i ee^ti št. -*0
preje „pri Ocvirku"
©tvoril gostilna.©.
Točilo se bode najboljše naravno vino ter Puntigamsko marčno in Bavarsko pivo.
K obilnemu obiskovanju uljudno vabim
Fran Popp.
(1160—2)
i
X2£
sat
iS*
Vincenc Camernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu ln na deželi. (1014—6)
:ESazn©Trrstaa.a tt to strolso spadajoča popravila.
Priznano aolldna in torti« poMrežba.
555
5=5
Ysa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
f dvojno vležano in granatno pivo
i iz delniške pivovarne v Budjevicah
A ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo f častno darilo 2 izrecnim pristavkom „za izborno pivo".
A Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogo-f. Številno na blagohoten vpogled na razpolago.
£ Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a »/• litra po Ta konkurenčnih cenah.
k Dajje (589—21)
5      glavno zastopstvo
Y L najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
f       Vinko Majdiča v Kranju.
f Anton Ditrich v Ljubljani
^ TilHmt.109.   Marije Terezi'^^^^^|^^j^a
274
V kavarni „Valvazor"
■e dobiva vsak dan sveti
l8totam se oddajo nastopni Časopisi:
„Tagespost„ Slovenec u, „ Agramer Tagblart", „Megendorfer", „Fliegende Blatter", „Interessantes Blatt", „Dom in Svet", „Nada", „Lustige Blatter", „Simpli-cissimus", „Floh", „PschUtt", „Cari-caturen". (1120-3)
Urarski obrt
se takoj proda
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Ob enem se istotam prodajajo
ure in zlatnina
po jako nizki ceni. (1121-2)
Ako si hočete zamalo denarja    pij 1 |QV    jrx n jj an. Z    j-*.      \at    m SofcoTO bođete jako zadovoljni. Iz Ktter-jevega sad-
prirediti krepcalno in okusno domačo    tll© I ======    S 3 O MI    SOK    nega 80ka nareJeno sadno ™° Je priljubljeno v tisočih
pijačo, treba da poskusite rodbin in pridobiva od dne do dne več prijateljev.
10 litrov sadnega soka, ki z vodo pomešani vskipe, da 110 do 140 litrov sadnega vina. Liter te izborne pijače stane okolu pet krajcarjev.
»• IJufcU»us> Ima Adolf Hoerlna, Sv. Petru eeat* it. 44. (1089—5)
**«!*-, Sltnnarlngen (Hohenzollepii).
Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjske
_ _tarlfe^ze_26°/0 znižane._
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-pinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 3O0 do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in članski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri Iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah In tuine kopeli, izvrstno urejene potilnice (su-dariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dobre in ne drage gostilne ; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibasih s postajama Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(809—10) kopališko ravnateljstvo.
Učenec
že izurjen v Špecerijski trgovini, želi vstopiti takoj. (1166) Več pove upravniStvo  .Slov. Nar.".
H6tel „Lloyd".
Jutri, v četrtek, dne 14. junija 1900
KOMCIRT
sremsko-mitrovičke
tamburaške družbe
na povratku ls Pariza.
Začetek ob v»8 uri zvečer. — Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi
z odhčnim spoštovanjem
(1165) Iv. Počivaunik.
Trgovski pomočnik
vešč manufakturne in špecerijske stroke^ želi s 1. julijem t. I. spremeniti službo.
Najraje bi Sel na deželo. = Ponudbe pod „Spremena" na upravništvo .Slov. Nar.".
__(1119—3)
Usojam si p. n. odjemalcem uljudno naznanjati, da sem odLprl (1167—1)
na Jurčičevem trgu št. 3
filijalko
svoje pekarije za Juksus-pecivo" in slaščice.
Za obilen obisk se priporoča
Ta,Is:o"b Zstlsizr^IIr
pekovski mojster
Bodi lego ali slabo vreme -»* vsata nedeljo in praznit KONCERT s PLESOM
v gostilni „pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20.
Vstop prost.
K mnogobrojnem obisku uljudno vabi s spoštovanjem
Ognjeslav IKZozflels (ini—3) hišni posestnik in krčmar.
Avstro-
Ogersko
Francija
Portugal
Nizozemsko
Srbija
Norvegija
Nemčija
Registrovaua znamka
Levova znamka.
Ovratniki ^ manšete
Se ne prodaja na drobno!
811-4
Se dobivajo v najbolj renomiranih prodajal-nieah za moško moderno in platneno blago.
M. Joss & Ldvvenstein t dobavitafja Praga, VII.
Združene
države
Brazilijske
Turčija
Egipt
Grško
Bolgarija
Rumunija
glavni trg št. 9 Josip Kolar Glavni trg št. 9
priporoča najuljudneje najveejo /»I»ko najfinejših
,Waffenrad' in ,Graziosa'-koles
šivalnih strojev in notarskih izdelkov.
PriporoCa tudi svojo izborno in največjo nirhnnirno, na eliUiihiio milo urejeno delavnico za Izdelovanje, popravljanje, poniklunje, lakiranje In prenovljenje kolen.
Z odličnim spoštovanjem
(1168-1) Josip Kolar.
Gričar $ JV(ejač,
Ljubljana, Prešernove ulice 9
pzipozoča-ta po &c£o znižani ceni
C. kr. privilegirana WP občna zavarovalnica
..Assicurazioni Generali v Trstu".
I članov IJena 1. 1*31.
Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150.000, družbino premoženje (jamstveni zaklad) koncem I. 1899 čez 162 milijonov kron.
P. n. občinstvu s tem uljudno naznanjamo, da smo prfftell
zavarovanje proti tatinskemu ulomu
(Einbruchsdiebstahlversicherung).
Družba zavaruje proti nizki, vsakratnim razmeram primerjeni premiji premlenlne, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu ulomu in vsled
tega nastalim poškodovanjem.
Osobito zavarovanja na pohištva so s posebnim o žirom na potovanja mej poletjem tako glede na neprebivatnost, kakor tudi da se oprava vzame seboj, jako praktično
urejena.
V Trstu, dne 25. maja 1900. (1092—4)
Centralno ravnateljstvo c. kr. priv. otočne zavarovalnice „Assicurazioni Generali'1 v Trstu.
Pojasnila daje najradovoljneje
glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Gradišće št. 4.
jope za dame, plašče in haveloke, jopce in plašče $a deklice, obleke $a gospode in dečke, otroške kostume, površnike, uljtre
(1C65—5)
Satfc
pristno angleško in tu$emsko sukno 3a izdelovanje oblek po meri.
V privatno bolnico „Leoninum" sprejemajo se vsi bolniki, razun bolnikov na umu in z akutnimi infekcijoznimi boleznimi.
V sanatoriju zdravijo p. n. gg. primariji: dr. K. Bleiweis vitez Trsteniški, dr. E. Bock, dr. V. Gregorič, dr. E. Šlajmer, dr. Alfred Valenta pL Marchthurn, izmed katerih si izvoli bolnik zdravnika po svoji volji.
Za konzilijarija se pa lahko pokliče vsak drug zdravnik.
Pojasnila glede sprejema daje podpisano vodstvo sanatorija. V Ljubljani, dne 9. junija 1900.
Primarij dr. V. Gregorič
(U37-2) Reseljeva cesta št. 5.
E 3
s*
e
N a
bo °-o
N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1.1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-45) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatl Ceniki poštnine prosti,
Kamniku: Janko Pohlin. spoštovanem FranC Čuden,
na Velikem trgu nasproti rotoiža.
00
hdsjititt in odama* mUk: Josip MoilL
Lastnina in tisk .Narodne Tlskanis".
0
34