49. Številka. Ljubljana, v četrtek 1. marca XXVII. leto, 1894. Uhaja vsak dan *vee>r, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman aa fcvttro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden neaeo 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Valilo na naročbo. Nin v n o p. h. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim Je potekla> koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vne številke. 91 SLOVENSKI NAROD ti velja aa L|nbIJasske naročnike bres pošiljanja na doni t Vse leto . . . gld. 18*— | četrt leta . . »Id. 8-ao Pol leta ... ••BO I Jeden mesee. 1*10 Sa poNllJniiJc na dom ne računa 10 kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. H pošiljanjem po posti veljat Vne leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . . «ld. Pol leta ... „ 8*—I Jeden mesec . 1*40 §*V Naročnje se lahko ■ vsakim dnevom, a h kratu ne mora poslati tudi naročnina, drugače ne ne oslramo aa doticao naročilo. Upravnlitvo „Slovenskoga Naroda". Pred bankerotom. Miuoli teden stopil je stari Oispi 8 svojimi ministerskimi pomagači pred italijanski parlament in presenetil narodove zastopnike s finančnim tkspo-zčjern, ki s suhimi Številkami pripoveduje, da stoji Italija pred strahovitim bankerotom, kateri je le z naporom vseh sil, z naj večjo brezobzirnostjo in največjo požrtvovalnostjo morda preprečiti. 177 milijonov dtficita — 100 milijonov novih davkov — kršenje mejnarodne pogodbe — s temi lapidarnimi besedami je finančni minister Sonnino označil gospodarski položaj Italije. Poslancem je skoro kri zastala. Vedeli so in ž njimi je to videl ves narod, da je finančno stanje države jalto slabo in kritično, a da je tako obupno, da stoji Italija pred državnim bankerotom, tega bi niti v sanjah ne bili verjeli. Sonnino jim je to dokazal brezobz;rno in tako razkril vsemu svetu, da bo nahaja Italija v najhujši stiski, iz katere jej najbrž ni več pomsgati. Finančni minister je priznal, da so državni troSki velikanski, naj več se trosi za vojsko, dohodki pa so vedno manjši; samo lani so davki za lxj% milijona, carine pa za 12 milijonov manj znesle nego je bilo proračunjeno. Za leto 1894 — 1895 proračunjen je primankljaj na 177 milijonov lir, ki pa se bo od leta do leta zvišal za dalnjih 12 milijonov. Državni dolg je v letih 1889 do 1893 zrasel za 1056 milijonov, dolg na obrestih pa za 48 milijonov, dočim znašajo dolgovi provinci] in občin 1200 milijonov. To strahovito a resnično sliko finančnih razmer italijanskih razvil je minister pred strmečim parlamentom in VHi so verjeli njegovim besedam, da se morajo na vsak način te rasmere korenito premeniti, da se mora državno gospodarstvo temeljito predru-gaČiti in da je najprej spraviti v sklad dohodke s troški, sicer da je banksrot neizogiben — drugače pa so gledali, ko jim je razvil svoj načrt za ozdravljenje teh razmer. Minister je povedal, da predlaga vlada zvišanje vseh neposrednih davkov izvzemši stanarino za lO'/a0/,, davka državnih uradnikov od 6% na 14%) zvišanje davka od dedščin in cene soli ter uvedenje 1 5% znašajoče dohoda rine od dohodkov čez 1500 lir na leto. Vsa ta grozna nova bremena pa bi po vladoih računih nesla na leto samo 51 milijonov, torej niti tretjino za pokritje primankljaja potrebne svote. Zato predlaga vlada dalje premembo »morti-zovanja državu h dolgov, katerim potem bi ae na leto prihranilo 33 mibjonov, zvišanje carin na žito od 5 na 7 frankov za cent, razna konvertovanja in h koncu zvišanje davka na rente od 13 2°/0 na 20°/0 S tem zadnjim predlogom mora Italija izgubiti ves kredit v inozemstvu, kajti z njim se nasvetuje očitno krčenje pogodbe, ki ima mejnarodno veljavo. Kdo bo odslej hotel svoj denar naložiti v italijanskih papirjih, ko nima aikake garancije, da bo vlada izpolnjevala prevzete dolžnosti. Res, da je samo jedna tretjina italijanske rente v inozemstvu, ali to neče ničesar izgubiti tega, kar mu gre, in je skrajno ogorčeno, da namerava vlada na tako nesoliden način utrgati pristoječe mu plačilo. Tako postopajo samo insolventni ljudje, ki imajo š roko vest, dižtva pa bi morala spoštovati skleueoe pogodbe. Italija tega načela ne mara več spoštovati in na njega naznanilo odgovorile so evropske borze še tisti dan: kurs italijanske rente je zopet čutno padel. To so sredstva, h katerimi hočeta Crispi in Sonnino preprečiti bankerot, in ca katerih izvršitev sta zahtevala generalno pooblaščenje. Dobrega utiša ta vladni program ni naredil in najtreznejši člani italijanskega parlamenta so se začudeni vpraševali, če sta Cnspi in Sonnino izgubila glavo, da zahtevata 100 milijonov novih davkov, katerih prebivalstvo absolutno ne more plačevati. V očigled temu programu je odgovoriti na dvoje vprašanj: Prvič, ali more vlada upati, da dobi zanj v poslanski zbornici potrebno veČino, in drugič, ali je pričakovati, da se na ta način popravijo italijanske finance in doseže ravnovesje v državnem gospodarstvu ? Na prvo vprašanje je lahko odgovoriti zda. Ako bi tudi sedanja zbornica predloge zavrgla, bi jih to vender se pokopalo. Vlada bi zbornico razpustila in razpisala nove volitve, pri katerih zmaga gotovo, ker je Še vsaka, pa bodi še tako nepopularna vlada pri vseh volitvah zmagala. Prebivalstvo je politično povsem neprobujeno, Število aoalfabetov je velikansko, kaj čuda torej, da imajo vladni agentje zelo velik upliv in da skoro pri vseh volitvah zmagajo vladni kaodidatje. O tem torej ni dvoma, da bo parlament če ne sedaj pa po novih volitvah odobril vladni program in vzprejel vladne predloge. Vse drugHČno pa je, če Be vprašamo, ali bodo ta sredstva kr j pomagala. Zgodovina italijanske finančne uprave svedoči, da' ho vsi poskusi, zvišati državne dohodke potem novih davkov, ostali le na papirji. Prebivalstvo jih pri najboljši volji ne more plačevati, ker nima s Mm, in kjer ni nič, t«m tudi eksekutor ne more ničesar vzeti. Sedanjo finančno krizo je prouzročila politika, katero tira Italija, prouzročila jo je posled ca trojne zveze, militarizem, in dokler se Italija ne odreče ambiciji, tirati politiko velesile in dokler izdatno ne zmanjAa vojske, dotlej vsi poskusi, urediti državno gospodarstvo, nimajo ni-kakega upanja na uspeh. Tudi če obvelja Crispija finančni program, bode Italija državnemu in finančnemu bankerotu isto tako blizo, kakor je sedaj, ali pa Se bližje, rešil pa je gotovo ne bo. "v Slovenske šole na Štajerskem. (Govoril poBl. dr. Dečko v deželnem zbora Štajerskem.) Visoka zbornica 1 Čuditi se moram spretnosti, s katero je častiti poslanec, g. dr. Starkel, zopet našel „krvavo krivico", katera se je baje zopet LIST K K. Začetek romana. tVSki spisal V- Mri tik; preložil Vinko. Doba plesov je že minila; nastopila je doba tihih spominov. Ta čas bo Se gkrjanci tu, sneg zginjeva s polja in lahen pomladanski, marčui veter pihijd. Na večer zopet pritisne zima in vrnejo se tiste krasne urice pri zakurjeni peči s prijetnimi spomini na zadnji predpust: tista prijetna trenotja veselja in zataiemh strastij, katere dozorevajo ali pa gasnejo, dokler ne dot'e\ kot za hipec zažgano netilo. V takem trenotji sladkega far niente bo je nahajala gospa Bvela je življenje tihe domačnosti v mestu N., ki jej je ležalo pred oknom sredi nepreglednih ravnin, raztezajoč;u se od Brna po južni Moravi do Palav-skga hriba. B la je tu skrita, pozabljena od vsega sveta, kateremu se more reči svet. In kot bi vedela, da cvete zadnjikrat in da se čez jedno, ali dvo leti v mehke, male jamice okrog ust pričnd usi-Ijevati ostre sence gub, ozrla se je na pragu novega življenja nazaj in — žalostna je postala. Takega si ni predstavljala življenja, kot ga je videla pred seboj in za seboj t Topo, jednolično, medlo. Kaka ravan se razteza pred okom, brez holmov, brez višin, samo z vzvišenimi, sivimi polji na obeh stranćh. B la je stara dvajset let, ko so jo omožili, in petindvajset, ko je imela otroka. In otrok jej je umrl. Omožili so jo, ker je bila zrela, in omoiila se je naglo, ker je imela imetje. Malo mesto jej je bilo zibel, malo mesto jej je bilo svet in v njem je videla tudi svoj grob. Samo dve leti sta jej bili oaza v tej puščavi: Štirinajsto in petnajsto leto, kateri je preživela v Nemcem na Spodnjem Štajerskem zgodila. — V mislih imam slučaj s Solo v Št. Petru pri Radgoni, koji je bil bržčas povod današnji debati. — Že gospod poni. Robič je to .krivico" v pravi luči pojasnil ter dokazal, d* se tukaj Nemcem nikakeršna krivica zgodila ni, ampak da ne je le nekaterim učiteljem zaukazalo in naložilo, da morajo predpise višjih oblastev natanko izvrševati. Ukaz naučoega ministerstva, kateri urejuje poučni jezik za šolo v Št. Petru, je že dokaj let v pravni veljavi. Najedenkrat se pa najde učitelj, — prestavljen dit-c plinarnim potom v Št. Peter, — kateri — čeravno je nameščen na slovenski šoli — nima niti prvega pogoja za uspešno poučevanje, — ne more dokazati jezikovne sposobnosti, znanja slovenščine, in ta se predrzne brez ozira na minister-sko naredbo uvesti na lastno roko nemščino kot poučni jezik. Vsa krivica, katera se je baje spodnjeStajer skim Nemcem zgodila, torej druzega ni, kakor da se je neka nepokorščina podložnih organov odstavila. Ko pride okrajni šolski nadzornik v Š:. Peter in učitelje opozori, da se imajo strogo obstoječih ukazov držati, začeli so ti, — ne vem sicer, ali iz slabega namena — zopet predpise glede pouka v nemškem jeziku prezirati ter ta pouk popolnoma zanemarjati, samo zato, da bi vsled tega pritožbe in agitacije povzroče vali. Taka je torej, če so natančneje pregleda ona „krivica", katero je Nemcem prizadejal okrajni šolski nadzornik, iu takovi h > .najnovejši uspehi", katere smo si mi Slovenci v Št. Petru priborili. (Veselost) Kar s • tiče nemških šol v spodnještajerskih trgih, imel sem že lansko leto čast, pojasniti stališče, katero zavzema naša stranka v tej zadevi; kjer je v resnici toliko ctrok, kakor to zakon zahteva, h>1 no bodemo nikdar branili, da se ustanove nemške šole, ker vedno in povsod le hočemo, da se zakoni natanko izvršujejo. — Od se pa obstanek nemških otrok rabi samo za izgovor, du se lažje uprizori lov na slovenske otroke, če se slovenski otroci preustvarjajo v nemške, — kakor smo to na pr. videli v Vojniku, Šoštanji, Ljutomeru (Oho!) in če se potem reče, da se nahaja zadostno število nemških otrok, [)a se u>tano«i nemška ljudska šola, tedaj se pa moramo zoper tako postopanje odločno braniti. Vzemimo za izgled na primer trg Vojnik, ker se je ravnokar način štetja nemških za šolo godnih otrok v tem trgu pretresoval. Leta 1880, torej pred nekaj več kakor 10 leti, bilo je v Vojniku po izkazih za ljudsko štetje 129 „Nemcev"; prosim naj mi pa sedaj kdo pove, kako je bilo po naravnih razmerah mogoče, da se je iz teh 129 Nemcev, mej katerimi so pa tudi bili otroci, starci in neoženjeni, — naredilo po preteku 10 let čez 40 otrok, godnih sedaj za šolo? Ti Nemci bi se bili morali dogovoriti, nagloma vsako leto toliko in toliko otrok na svet spraviti, (Veselost!) drugače si tega ne morem tolmačiti, ker po naravo h razmerah tako malo številce ljudij ne more imeti najedenkrat toliko za šolo goduih otrok, kakor jih je baje našel gospod okrajni glavar Celjski. Pragi v izgojevališči. Tja se je zatekala v svoji osamelosti, tja so plavali najživejši njeni spomini in odtod Be je okrepčana, poživljena vračala domov z resignacijo žene, ki trpi in ne toži. Te spomine je čislala bolj, nego vse drugo na svetu. A najedenkrat, ko se je bližalo trideseto leto njenega življenja, skalil se je ta pramen tihega veselja njenega. Nehala je sanjati in se spominjati ter pričela misliti. In čuvstvo se je vzburilo v njej in trpkost je rastla od dne" do dno. Kako je vender mogla tako živeti, kako se je mogla tako slepo udati! Grozno! To jej ni šlo v glavo. Io zopet se je s tesnim srcem, a z neko tolažbo vračala k svojim spominom, v katerih je rastla, v katerih je Živela in v katerih bržkone tudi umre Kako je bilo tam življenje! Kak je bil tam svet! Kot otrok je videla, kako se vozi v kočijah, hodi v gledališče, šeta se po parku, raduje se na plesih in živi, živi! — in tako jej je bilo žal tistih časov, katere je potem izgubila, da so jej solze silile v oči. Bila je vender tako mlada — in tako lepa — in njeno življenje, kako življenje? Nikako, nikako! klicala je jezno sama pri sebi in čutila, kako zavida žene, katere brez lepote, brez imetja morejo živeti več nego ona z lepoto. (Dalje prih.) Nadalje pravi gosp. dr. Starkel, da se v Šoštanju zadostno število nemških otrok ni našlo, ker se pri štetji istih ni objektivno postopalo, da se pa tamkaj nabaja mnogo več nemških otrok, kakor bi jih bilo za ustanovitev nemške iole potreba. — Sedaj pa naj pomisli slavna gospoda! v trgu Šoštanj-skem bilo je 1880. leta 100 Nemcev, vseh skupaj, starih in mladih, oženjenih in neoženjenih; da bi teh 100 Nemcev imelo sedaj že toliko otrok, da bi se za nje morala ustanoviti posebna nemška šola, se mi skoraj neverjetno zdi; tudi tukaj moral se je torej zarod pomnožiti čisto nenaravnim potom. (Veselost.) Kakor se torej iz teh dveh izgledov razvidi, se v obče pogoj za ustanovljenje nemških Sol po spodnještajerskih trgih, to je obstanek nemških šolskih otrok, ne nahaja. Vseh Nemcev na Spodnjem Štajerskem štujemo okoli 40.000. Pomisliti pa se mora, da je večina vseh spodnještajerskih Nemcev združena v mestih Maribor, Ptuj in Cdlje. Če se torej število prebivalcev teh treh mest odtegne od števila Nemcev po Spodnjem Štajerskem, ne preostaja za druga mesta in trge skoraj nič. Nemci v Mariboru, Ptuj i in C.dji že imajo svojo nemške ?.o!e, in nobenemu ne bode prišlo na um, tem mestom v tej zadevi kako spremembo urivati ; naj imajo svoje nemške šole. Na drugi strani naj bo pa tudi to nam pusti, kar je našega, in mi ne bodemo dovolili, da bi nam kdo v našo narodno posest poaegai! Gospod dr. Starki se je pritoževal, da učiteljišče v Mariboru vzgaja premalo nemško-mislečih učiteljev. — Jaz mislim, da je ta zavod namenjen v prvi vrsti za spodnještajerske, — torej Blovenske šole. — Nemci imajo svoja učiteljišča v Gradci in prepričan sem, da jim ista dajejo dovolj učiteljev in učiteljic za vse nemške šole. Bilo bi torej sumo naravno, da bi učiteljišče v Mariboru, kjer bi se naj vzgajali učitelji za slovenske Šole, bil slovenski zavod. Če se torej gosp. dr. Starkel pritožuje, da to učiteljišče premalo nemško mislečih učiteljev vzgaja, ne morem drugače, kakor, da zopet vprašam, kje naj vzame to učiteljišče učence, da jih v nemške učitelje izobrazi ? Jaz mislim, da noben pameten človek ne bode zahteval, da naj učenci iz Zgornjega Štajerja hodijo v Mariborsko učiteljišče. Spodnje Š'ajersko s svojim primeroma malim številcem nemškega prebivalstva ne more dajati večjega števila nemških gojencev, kajti gosp. dr. Starkel vender ne bode zahteval, da bi se vsi otroci nemških ata-rišev posvetili samo učiteljskemu pokiicu. Nekateri vender tudi hočejo postati pravniki, mediciaci, kakor tudi se za razne stanove odločiti. Če torej nemških učencev ni, kako naj potem učiteljišče vzgaja nemške učitelje? Če bi pa gosp. dr. Starkel utegnil misliti, da bi se vsa pozornost obračala oBobito na to, da se iz slovenskih gojencev izobrazijo nemško-misleči učitelji, torej renegati, tedaj pa moram reči, da ne verjamem, da je to namen učiteljišča. Tako umetno vzgajanje ljudij slovenskega rodu v ljudi drugega narodnega mišljenja bilo bi nemoralno, in prepričan sem, da tako nemoralnih namenov državni zavod imeti nikakor ne sme. Kajti če človek svojo narodnost zataji in se ji odtuji, stori s tem nekaj, kar se iz etičnega Btališča ne da opravičiti in jaz mislim, da smoter zlasti višjih izobraževališč ni, da bi se tako neetični in nemoralni nameni gojili. Odgovoril bodem samo še na neko opazko, katera se je tekom debate slišala. Gospod govornik iz nasprotne strani, g. dr. Wokaun, govoril je o ^odvetniških pisarjih" ter nam očital, da so denuncijacije na naSi strani na dnevnem redu. Zares težavno je, na taka očitanja primerno odgovoriti, in priznavam, da se bojim, da ne bi zadel, če bi na to očitanje dal zasluženi odgovor — istega izraza, kateri bi bil te visoke zbornice dostojen. Zadovoljim se torej jedino le s tem, da zagotavljam gosp. Wokauna, da te njegove opazke ne segajo do višine mojega zaničevanja! (Odobravanje pri Slovencih.) Politični razgled. HotranJe dežele. V Ljubljani, 1. marca. Proračunski odsek, V včerajšnji seji proračunskega odseka razpravljalo se je o budgetu trgovinskega ministerstva. PobI. dr. Kaizl je zahteval pojasnil glede trgoviuake pogodbe z Rusijo. Trgovinski minister grof Wurm-brand mu je odgovoril, da mu ne more dati detail-lovanih pojasnil, ker dogovarjanje s Rusijo še ni končano, zlasti ker je Rusija oglasila neke posebne tirjatve. Minister je izrekel uverjenje, da se pogajanja ugodno končajo in da se pogodba kmalu sklene. Poslanska imuniteta. Zadnja leti začela se je z raznih strani j poslanska imuniteta nekako sistematično kršiti, zategadelj je važoo, kar se glede imunitete stori in ukrene bodisi s katerekoli strani. Te dni je imunitetni odsek v neki zadevi posl. dra. Dyka preprečil tak poskus, kršiti imuniteto, včeraj pa je naredbeni list pravosodnega ministerstva obelodanil veievažno razsodbo najvišjega sodišča, skleneno v tajni seji, s katero se razširja imuniteta in zavaruje proti kršenju. V tej ministerski naredbi in v razsodbi najvišjega sodišča se ne imenuje nobeno ime, a znano je vender, da gre tu za afero poslanca Bian-kiuija, s katero ee je lani bavil imunitetni odsek poslanske zbornice. Biankmi je namreč v svojem listu razžalil nekega žandarja, vsled česar ga je tožilo državno pravdništvo ter predlagalo, naj se — da stvar ne zastara — takoj zasl'ši Biunkioi kot priča, ali boče povedati ime dotičnega pisatelja, ob lednem naj se pa začne preiskava proti Biankiniju samem. Deže'no sodišče v Zadru je prosilo Dunajsko sodišče, naj zasliši Biankinija, ob jedaem pa državni zbor prosilo dovoljenja, da sme proti niemu sodno postopati. Pri razpravi v imunitetnem odseku državnega zbora je poročevalec dr. NdBche to postopanje deželnega sodišč* Ziderskega ostro grajal in nasve-toval, naj se odbije zahtevano dovoljenje za sodno postopanje proti Biankiniju, kar so je tudi zgodilo, in naj se naprosi pravokotni minister da naroči generalni prokuraturi, da podu ničnostno pritožbo v varstvo zakona. To se je zgodilo in najvišje sodišče je spoznalo, da se je b tem kršil zakon. Vsled te razsodbe torej odslej ne bode mogoče zaslišati kakega poslanca kot svedoka v stvari, v kateri je on sam ob jednem obdolženec S cer pa je dovolj Čudno, da je sploh potrebuo na tak način braniti in zavarovati poslansko imuniteto. Mobilizacija. V zadnjem „Pismu iz Hrvatske* smo javili, da Be bode Zagrebški voj mobiliziral. Drugi listi so pozneje to tudi beležili, dodavši, da se mobilizira tudi Temešvarski voj. Z ozirom na to izjavil je včerajšnji „Fremdenblatt", da ne na srbiki meji ne zbira ni-kaka avstro ogerska vojska, ni pri zanikal vesti, da sta se dva voja mobilizirala. Tudi v ogerskem drž. zboru se je o tem govorilo. Posl. Ugron je namreč interpeliral vlado, če je na teh poročilih kaj remi co. Ministerski predsednik je izjavil, da so vse vesti neosnovane in da ni prav nikakega uzroka, mobili-zovati vojsko in jo zbrati ob srbski meji. Vzlic temu kategoričnemu prerekanju je pa vender mogoče, da je kaj resničnega na teh vesteh, zakaj vladni gospodje dementirej') v b e , kar jim ne ugaja. Homba v Pragi, Kakor smo že sinoči javili, našel je včeraj zjutraj urednik klerikalnega lističa ,,Večerov L;stya na dvorišči hiše St. Vaclavske posojilnice v Pragi bombo, pri kateri je bila prižigalnica ugasnila. Sodi se, da je to bombo tja položil kak anarhist. Imenovani list je namreč zadnji čas Bila ostro pisal proti Omladincem in anarh'stom; od tedaj so uredništvu prav pogostoma dohajala pretilua pisma. Nemški Isti izkoriščajo to dogodbo z največjo perfiduoBtjo, prav kakor to znajo le Nemci. Viiaikje države. Italijanske ho mati je Pri Riveun*, pri Lmgastrinu in v nekaterih drugih krajih bdi bo te dni zopet delavski izgredi. Vlada je odposlala na dotična mesta večje Število vojakov, ki so delavsko gibanje takoj udušili. — Finančni program Cnspijeve vlade si Se vedno ni pridobil toliko prijatel,ev, da bi se moglo trditi, da ga vzprejme sedanji parlament. Jako resen in upliven list „Corriere della Sera", čegar zveze z odličnimi politiki so tako znane, kakor njega točne informacije, javlja, da so nekateri člani ministerstva začeli boj zoper finančni program in da je v tem ozru nastalo v ministerstvu veliko nasprotstvo. V parlamentarnih krogih se splošno misli, da je neka preinemba v ministerstvu vsled tega neizogibna, a trdi se, da odstopita ministra Saracco in Sonuino, očeta novega finančnega programa. V zbornici ni dobiti večine za Sonninove predloge, pač pa bi imela vlada na svoji strani v<*aj 300 poslancev, ako bi predlagala za 80 milijonov prihrankov in za 40 milijonov novih davkov. Sonninov ekspoi-6, pravi rečeni list, je velike vrednosti, ker je iz njega prebivalstvo izvedelo resnico glede italijanskih financ, njegova zdravila pa niso dobra. „Corriere" povdarja h koncu, da po njegovem mnenji ne bode sedanje ministerstvo saniralo italijanskih financ, ampak nekdo drugi, namreč Rudini, ki je brez dvoma mož bližnje prihodnjoBti. Francoski pretendenti, Vzlic temu, da se ima francoska republika mnogo boriti z domaČimi in unanjimi, odkritimi in prikritimi neprijatelji, vzlic temu se republičanska ideja čedalje bolj utrja, kar se vidi najbolje iz tega, da gineva upanje številnih francoskih pretendentov na preobrat v njihovem zmislu. V tem oziru je jako poučno, kar se poroča iz Pariza. Grof de Pariš je namreč vso organizacijo svoje stranke razpustil in provincijalnim, njemu slutečim listom ustavil dosedanjo podporo Izmej dotičnih liitov so nekateri takoj nehali izhajati, drugi pa bo svoje plašče obrnili po vetru, zatajili monarhistično idejo in pres'opi i v re-publičanski tabor Anarhisti. Pariška policija ujela je včeraj zopet devet nevarnih anarhistov in neko žensko, maitreso v London uteklega anarhista OrfiUa, na katerega leti sum, da je pomagal Henry u izvršiti atentat na kavarno jTerminuB". — Iz Genove se javlja, da je včeraj pred municipijem v vasi Campoligure rezpočilo več dinamitnih patron, katere so bili tja vrgli anarhisti. Materijelna šaoda je precej velika; trije Županovi otroci, ki bo se igrali na licu mesta, so nevarno ranjeni. Gladstone. Malo dnij je Sele tega, kar se je oficijelno dementovala vest, da je Gladstone na očeh tako bolan, da ne more dalje ostati na svojem meslu, in da namerava podati demisijo. lUzni listi razširjajo sedaj zopet to vest povdurjaje, da se dela Glad-stoueu bel na očes b, tako da mu je vsako delovanju nemogoče. Javljajo tudi, da orali liberalna stranka postaviti na Gladstoneovo mesto R >seberryja, dočim trdijo drugi listi, da bi bila razpustitev poslanske zbornica po Gladstoneovem odstopu neizogibna. Dopisi. Iz Izubijane, 28 f-bruvarja. [Izv. dop.] (Trgovska in obrtniška zbornica.) V včerajšnji seji trgovske in obrtniške zbornice, ki se je vršila pod predsedstvom g. zborničnega predsednika Ivana Perdana in v navzočnosti g. vladnega komisarja c. kr. vladnega svetnika pl. Riilinga in kateri 80 prisustvovali naslednji gospodje zbornični svetniki: Ivan Baumgartoer, Ivan Dogao, Oroslav Dolenec, Robert Draech, Anton Klein, Fran Kolini um, Makso Krenner, Alojzij Lenček, Karol Luckmann, Fran Omersa, Tomaž Pavšler, Vaso Petričič, Josip R^bek, Avgust Skaberne, Fran Kb. Souvan, Feliks Stare, Filip Supančič, Valentin Sušnik in Jernej Žitnik, ■e je mej splošnim odobravanjem jednoglasno vzpre jel naBtopni predlog zborn čoega predsednika: čestita zboru ca naroča predsedstvu, da svojedobno predlaga, kako naj zborn;cii i. 1898 praznuje petdesetletnico vladanja Njeg. Vel. našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. — Zbornični predsednik izreka odstop'všim gosjiodom zborničnim svetnikom zahvalo za njih delovanje in pozdravna novovsto-pivše z željo, da bi blagovolili po svojih močeh z iruženo z gospodi že več let delujočimi v zbornici delovati za interese krogov, zastopane po zbornici. — Po odobrenji zapisnika zadnje seje poroča zbornični tajnik o izidu zborničnih nadomestn h volitev, o katerih je „Slov. Narod" že poročal. Poročilo se je vzelo na znauje in se potem zopet volil predsednikom z 19 od 20 oddanih glasov d<.sedanji predsednik Ivan Perdan, za predsednikovega namestnika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Anten K'ein in za provizoričnega predsednika, ker se je dosedanji provizorični predsednik izvolitvi odpovedal, Ivan Baumgartoer. — Zbornični svetnik Baumgartner poroča o načrtu naredbe glede uvrstitve potovalnih pisarn mej dopuščane obrte. V ukaai, došlem zbornici od trgovinskega ministerstva, se povdarju, da je z ozirom na razširjenje in pomen, katerega so zadnji čas vsled razvijajočih Be prometnih razmer dobile takozvane potovalne pisarne, kakor tudi z ozirom na javne interese, katere jo pri vršbi teh pisarn vpoštevati, zelo želeti, da se omenjena podjetja uvrste mej dopuščana obite. Za potovalne pisarne je po naredbenem načrtu smatrati ona podjetja, ki se pečajo z jednim ali več nastopnimi obrtnimi opravili, če namreč posameznih teh opravil ne izvršujejo na podlagi posebne obrtne pravice, v katere obseg že spada dotično opravilo. Obrtna opravila, na katera se lahko vršba potovalne pisarne razteza, bo sledeča : a) izdaja voznih listkov za domače in tuje železnice; b) izdaja prostorov v spalnih železničnih vozovih; c} izdaja voznih listkov in kajutnih biljetov za domača in tuja parobrodua podjetja do vBeh luk; d) izdaja listkov za potovanja na okrog in mejnarodnih kuponskih biljetov; e) prireditev družbinih potovanj, zabavnih vlakov in voženj; f) odprava potne prtljage; g) izdaja hotelskih nakaznic. Odsek smatra opravila potovalnih pisarn za tako važua, da bo mora razen posebnih svojstev, katere je zahtevati za nastop kakega dopuščanega obrta, doprinesti tudi dokazilo o zadostni splošni in kupčijski izobrazbi. Če je podjetje perijodičoega prevažanja osob obrt onih, ki na javnih prostorih ka keršna bodi vozila za ljudi pripravljena imajo, da jih lahko porabi kdor hoče, ali ljudem svojo osobno službo (ki kor seli, nosači) nudijo vezano na koncesijo, koliko bolj mora to za potovalne pisarne ve- ljati. Odsek torej predlaga: Zbornica naj se izreče za uvrstitev potovalnh pisarn mej dopuščane obrte. Predlog se je vzprejel. — Zbornični svetnik Makso Krenner poroča o uvedbi znamk za peneča vina. V obširnem poročilu se pojasnjuje, da je uvedba znamk za peneča vina (Šampanjec) potrebna v interesa trgovcev in kupovalcev in da bi se varstvo znamke doseglo najbolje s tem, če bi bo registrovaua znamka napravila na zamašku in na vnanji strani steklenice. Zbornica je sklenila v zmislu poročila svoje mnenje izraziti visokemu ces. kr. trgovinskemu ministerstvu. — Po predlogu zborničnega sveuiika Al. Lonček a se je Bklenilo za trgovinske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem Mestu predlagati nastopno gospode trgovce: Ivana Krajec a, Josipu Ogoreutz-a, Adolfa Pauser ja, Ivana Surc a, Viktorja Durini-ja in Adolfa Gustin-a. Zbornica (poročevalec zbornični svrtuik Anton Klein) sklene 100 gld. podpore dovoliti učiteljem, kateri obiskujejo petmesečni risalui tečaj na c. kr. drž. obrtni šoli v Grade! v ta namen, da bi bili osposobljeni učitelji v risanji na obrtuih nadaljevalnih šolah. Ta tečaj obiskujejo od 16. februvarja 1894 učitelji: Albert Sič v Št. Vidu uad Ljubljano, Štefau Tomšič v Ribnici, Ivan Piane:ki v Rtdoljici, Ivan Leveč v Radečah, Josip Hribar v Postojini, Ivan Cvirn v Tržiču, Karol Simon v Lescah, Josip Križnar v Metliki, Josip Šmorancar v Žužemperku in Karol Matajc v Spodnjem Logatcu. Podpore so že dovolili kranjski deželni odbor, kranjska brauiluica in občine Ridoljica, Ribnica in Št. Vid nad Ljubljano. Zbornica je sklenila na odsekov predlog (poročevalec zbornični taj nik) kot zastopnike v odbore obrtuih nadaljevalnih šol voliti: za Ribnico Marka Burger-ja, za Po stoj ino Maksa Schaber-ja, za Kočevje Petra Jaklitsch-s, za Krško Antona Jugovic-a, za Kranj Iguacija Fok-a, za Novo Mesto dr. Jos. Marinko-ta, za T»žič Leopolda Abačič a, za Kamnik AvguBtina Iierraan-a, za Radoljico Ivana Sartori-ja, za Metliko Frana Šta-jer-ja, za Šm-fjo Loko Ivana Guzela. Na predlog zborničnega svetnika Fr. Kb. Souvana ee je sklenilo c. kr. deželni vladi poročati, da je konjsko mesarstvo smatrati za rokodelski obrt. Zhorn ca (poroče-va! v zbornični svetnik Avgust Skaberne) se je izrekla proti pomnožitvi letn h in živinskih semnjev v RžiŠu in je dovolila (j)oročevalec zbornični svetnik Franc Omersa) učencem na c kr. strokovni šoli za lesno industrijo Ivan Markeš u, Pavel Kobal u, Jakob Kelhar-ju, Ivan Žuidaršič-u ustanove po 50 gld. in Ivan Br;celj-u 30 gld , učenki na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani Ivani Petrovčič 50 gld. Konečno vzela jo zbornica na znanje poročilo zborničnega svetnika Karola Luck-maona o obravnavi v enketi glede železničnega pro metnega pravilnika in dodatnih določil k temu in bo j" na predlog zborničnega predsednika poročevalcu izrekla zahvala za zastopanje zbornice v enketi. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Z i današnjo četrto predstavo Smetanove „Prodane neveste" je gledališče zojiet popolnoma razprodano in bo mnogim naročilom z dežele za sedeže niti ni moglo več ustreči. — Vnanje rodoljube že danes opozarjamo na benefieo velezaslužnega režiserja, učitelja in igralca g. Ign. Borštnika, ki bode v nedeljo dne 4. t. m. Igrala se bode jako kratkočasna burka s pitjem „Veharjevo letovišče", v kateri poje benificijaot uložko kupletov. Govoriti o velikih zaslugah g. Borštuika za raz voj slovenske drame bi bilo pač odveč, s»j so vsem obiskovalcem slovenskega gledališča itak djbro znane. Občinstvo bode pa gotovo s prav obilnim obiskom nedeljske predstave pokazalo, da ve ceniti zasluge gosp. Borštnika, ki si je posebno v letošnji sezoni osvetlil lice pred bratskim narodom hrvatskim in navdušil tudi Zagrebško gledališko občinstvo. — (Društvo kranjskihz d ravnikov) ima dne 2. marca t. I. ob 6. uri zvečer mesečno sejo. Dnevni red: I. Notranje zadeve, mej temi iz ročitev diplome častnega predsednika društva zdravnikov na Kranjskem dr. A. Valenta pl. Marchthurn in Čestitan e k njegovi 401etnici kot doktor medicinae po predsedniku društva. II. Razdelitev Loschnerjeve ustanove in poročilo o škontraciji ustanovnega premoženja. III. Predlog dr. Fr. Keesbacher-ja, da se imenujejo strokovni poročevalci o novejših pojavih zdravništva. IV. Predavanje dr. Bocka: Prikazni v očesih pri možganskih oteklinah z demonstracijami. Po zborovanju prijateljski sestanek pri „Slonu-. — (Osebne vesti.) Poštnim praktikautom V Trstu je imenovan g. dr. Ivan Slej ko. Praktikant dr. Rudolf Wagner se je odpovedal službi, praktikant Julij Frank pa je premeščen iz Spljeta v Opatijo. — Za .Narodni dom") v Ljubljani poslala je uredništvu našega lista: Vesela družba v gostilni M o r e I o v i v Hrašah pri Postojini doć 25. februvarja zloženih 13 kron 40 vin. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Slovenska umetnost.) Akad. slikar g. L.Grilc razstavil je v Kollmannovi izložbi svoj najnovejši umotvor, izborno pogojen portret preza-služnega staroste kranjskih notarjev g. dra. Jerneja Zupanca. S posebnim veseljem konstatujemo, da je ta slika dokaz, kako lepo napreduje vrli naš umetnik v svoji stroki. Gosp. Zupane ni samo dobro pogojen, tudi tehničoa stran Grilčeve slike je izvrstna, sosebno pa nam ugajajo kontrasti boj, zlasti sivih las, bele brade in bledega inkarnata, ki so jako pikantni in svedočijo, da je umetnik temeljito proučil tajnosti ravnanja z hojami. Opozarjamo občinstvo na to delo z željo, naj bi marljivega domačega umetnika z obilimi naročili podpiralo. — (Glas iz občinstva.) Govori se po mesti, da so pazniki uiitninskega zakupa na Poljanski mitnici zassč li pred nekaj dnevi tihotapca, ki je peljal goveje meso v mesto. Meso se je na klavnici zdravniško pregledalo in ker ni bilo užitno, se je konfisciralo. Tihotapec je bil sicer uglobljen, ali ker se čestokrat Čujejo pritožbe, da dohaja v mesto nezdravo pohabljeno meso, na-tane vprašanje, če ne bi kazalo proti takim brezvestnežera bolj strogo postopati, morebiti z zaporom. Usojamo se na te nedostatka kompetentno oblast opozoriti. — (Elizabetina otroška bolnica v Ljubljani.) V soboto dne 3. t. m. bode 31. občni zbor pokroviteljic, ustanovnikov in dobrotnikov tukajšnje E iztbetine otroško bolnice. Zborovalo se bode v mestni dvorani. — (Najdena hrauilnična knjižica.) Stotuikova soproga gospa Marijana Kum p poslala je včeraj svojo deklo v mestno hranilnico z naročilom, naj realizuje vložuo knjižico, glaseče se na 117 gld. Dekla izgubila je v Zvezdi knjižico, vender pa je to takoj naznanila v hranilnici, čez par ur prišel je v hranilnic) 501etni hlapec Anton S ter j an iz GroBUpljega ter zahteval, naj se mu na predloženo kujižco izplača vloženi znesek. Ko ga je dotični uradnik dal aretovuti, priznal je Sterjan, da je knjižico našel v Zvezdi. Sterjan izročil se je deželnemu sodišču. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca februvarja t. I. uložilo je v mestuo hranilnico Ljubljansko 651 strank 180.736 gld. 23 kr., 33G strank pa vzdignilo 78 109 gld. 85 kr. Stanje v in-h ulog iznaša dno 28 februvarja 1.1. 3,102.345 gld. 89 kr. — (Izpred porotnega Bodišča) Včeraj vršila se je obravnava proti 36 let staremu Francetu Hriberniku, po domače Ž^rovniknvemu, hlapcu na Gabrku v Škofjeloškem sodnem okraji, laradl hudodelstva težke telesne poškodbe. Bratranca France Hnbernik in France Triler sta si že delj časa sovražna. Dne 13. maja lanskega leta peljal je Triler voz krajcev po cesti proti Zmincu. Ne daleč od Zminca pride mu nasproti bratranec Hri-bernik; ne da bi ga ogovoril, udaril je Trilerja z nožem, kateri je imel že pripravljen, s tako močjo po levih spodnjih lehteh, da mu je po zvedeuiškem izreku prizadejal rano, katera je sama ob sebi težka telesna poškodba. Ob jednem pa se je Trilerju s tem naklonila neprestana nezmožnost, svoj poklic opravljati. Porotniki potrdili so vprašanje glede težke telesne poškodbe, zamkali pa dodatno vprašanje, je-li poškodovani za vselej nezmožen, svoj poklic opravljati; vsled tega obsodilo je sodišče za-toženca le na jedno leto težke ječe vsak mesec poostrene z jednim postom. — (Iz Šmarja) se nam javlja: Že meseca novembra vršile so se pri nas občinske volitve, pri katerih je propadla stranka dotedanjega našega župana, a dele 26. m. m. sklical je župan občinski odbor in to tudi šele potem, ko mu je okr. glavarstvo zagrozilo s kaznijo. V tej seji se je vršila volitev župana in obč. svetovalcev in bo bili voljeni gg.: Josip O g o r e 1 c , posestnik v Razdrtem, za župana, Matevž š k r j a n c iz Šmarja, Janez Tome iz Zaloga in Jakob K a b t e 1 i c z Vrba pa za obč. svetovalce. Dosedanji lupan in dež. poslanec je torej korenito propadel, dasi se je na vse mogoče načine trudil, da bi ostal Se nadalje na županovem stolu, hudomušni njegovi soobcani so ga pa zategadelj iz Ogorelca prekrstili v Pogorelca. — (Zdravstveno stanje.) V Novem Mestu in v nekaterih bližnjih občinah zbolelo je v minulem mesecu 23 oseb za davico, izmej katerih je 10 otrok umrlo, ostali bolniki pa so ozdraveli. — V postojiaskem okraji je hripa popolnoma ponehala. Izmej 957 zbolelih jih je umrlo šest. — (Zabavni večer,) ki ga priredi »klub biciklistov Tržaškega Sokola" pod našlo vom .Pevska bitka" v soboto dne" 23. t. m. v prostorih .Slov. čitalnice", obeta biti prav posebno zanimiv, kakor smemo sklepati po humo rističoih velikih vabilih in dovtipnem mikavnem vzporedu, katerega poglavitna točka je graodijozna komična narodna opera .Pvlades brez Gresta" ali „Ihgenija v Skorji Loki", stara historija v novi obleki in dveh dejanjih, katera se izvaja v grških kostumih. Sicer so na vzporedu še razne humoristične pevske in godbene točke itd. Vstopnina za osebo 50 kr. Začetek ob 8Va- uri zvečer. — (Petar Bučar f.) Čedalje bolj se krči število mož, ki so v dobi hrvatskega preporoda z mladeniško navdušenostjo delovali na prosvetnem in političnem polji in spet je smrt pobrala jednega teh nekdanjih preporoditeljev, člana stare ponosne garde veteranov ilirskega pokreta. Dne 27. februvarja je umrl v Št. Petru na Mrežnici tamošnji župnik, pisatelj popularnih spisov in bivši narodni zastopnik v hrvatskem saboru Petar Bučar, star 78 let. Pokojnik se je rodil I. 1815 v Karlovcu, bil I 1839 v mašnika posvečen in prišel potem kot župnik v Sv. Peter na Mrežnici, kjer je ostal do svoje smrti in kjer je bil ljubljen in čislan od vsakogar, kdor ga je poznal. Kakor malo kateri drugi umel je piBati za priprosto ljudstvo. Pisati je začel I. 1842 in potem je delal neprestano do svoje smrti na slovstvenem polju. Niegovi pesniški prvenci so bili priobčeni v .Danici*. Pisal je tudi v .Katolički list", „Pučke novine", v .Obzor", in bil sploh jako marljiv in delaven na vse strani. Nekaj let do 1. 1890 bil je tudi zastopnik v saboru, kjer je odločno branil hrvatske svetinje. Pokoj in večna slava temu poštenjaku in uzor Hrvatu 1 — (Hrvatske novice.) Mestni zastop Zagrebški je dovolil skladatelju g. F S. Vi I h ar j u kot podporo za izdajo njegovega dela .Hrvatska Lyra", katero je poklonil mestu, vsoto 150 gld. — Koncipist deželne vlade dr Mili voj Mavrovič dobil je dovoljenje, da čita na Zagrebškem vseučilišči kot privatni docent o splošni zgodovini prava. — „Agramer Tagblatt" preklicuje vest o potovanju kornega poveljn ka barona Bechtolsheima na Dunaj in vesti, ki so se širile v zvezi s tem potovanjem. — Jugoslovanska akademija izreka v hrvatskih listih ro ioliubuim Zagrebškim damam zahvalo za njih vsestransko vzorno postopanje povodom pogreba pokojnega dr. Račkega. — Za regulacijo zemljišč za bodoči Zagrebški Forum izdelala je stavbioska sekcija mestnega magistrata načrt. Naredilo se bode tudi drsališče, ki bode v poletnem času služio kot igra-lišče za odraslo mladiuo. r; Slovenci in Slovenke! ne z&blte i družbe sv. Cirila in Metoda! k--4 Razne vesti. * (Samomor defraudanta) V Praterju se je ustrelil glavni blagajnik Adolf Fer les, ki je poneveril iz blagajnice za državni dolg vsoto 102.000 gld. Ko j videl, da pri skontriranju ne more več prikrivati sleparije, s katero je nekaj časa nadomeščal vrečice z zlatimi novci z jednakim1, v katerih je bil samo bakren drobiž, pobegnil je, zvečer pa so ga našli mrtvega v Praterju. Bil je v um •tuiAkib krogih dobro znan lahkoživec. * (Snežni viharji v Italiji.) Kakor smo že poročal*, so bili v južni Italiji silni snežni zameti. V provinciji Zsfferana se je ndrlo nad 60 hiš in je pod podrtinamt mnogo oseb našlo smrt, ali pa so bile ranjene. Vojaki prihiteli so na pomoč. V krsju Giarre leži sneg tri metre visoko. Tudi so bili ob tej priliki na vsem Siciljskem otoku hudi potresi. * (Št. Helenska knjižnica Napoleona I.) Hči barona Stoltinga v Parizu, ki je podedovala po Jeromu Bonapartu knjižnico, katero je imel Napoleon I. v svojem prognaostvu na-otoku St. Helens, naznanja, da je omenjena zanimiva zbirka na prodaj. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 1. marca. V vladnih krogih se trdi, da se še tekom tega leta skliče j o dež. zbori na izredno zasedanje, da se izrečejo o volilni reformi. Dunaj 1. marca. V blagajnici občinske bolnice se je konstatoval nedostatek 10.000 gld., katero svoto so poneverili uradniki, upravljajoči to blagajnico. Dva uradnika je policija zaprla, tretji je utekel. PeterburgT 1- marca. Giersova bolezen je silno nevarna, bati se je katastrofe. Kolonija 1. marca. „KOlnische Ztg." javlja, da je zadnje dni konflikt mej Rusijo in Srbijo postal tako kritičen, da se Beligraj-ski politični krogi boje, da bode Rusija začela odkrito akcijo zoper Srbijo. Milan se ne če umakniti, dasi so to vsi politiki pričakovali, zlasti ker je Rusija izjavila, da nima nič proti novemu ministerstvu. Rim 1. marca. Pri razpravi o notranji politiki govoril je včeraj Crispi. Priznal je, da je treba rešiti socijalni problem, a ne tako, kakor to zahtevajo agitatorji. Ustanek na Siciliji je bil posledica zarote in bi bil imel sila nevaren uspeh, da ga vlada ni zatrla. Isto velja o revoluciji v Massi-Carrari. RazglaŠenje obsednega stanja je bilo politično in juridično opravičeno. Bruselj 1. marca. „L' Independance Belge" naznanja, da so se Belgija, Francija in Angleška dogovorile glede nadzorovanja anarhističnega gibanja, da pa je Angleška definitivno odklonila vsako premembe asilne pravice. Bruselj 1. marca. Pred stanovanjem vodje klerikalne stranke, Woesteja našla je policija veliko dinamitno bombo. Na pol zgorela prižigalnica je sama ugasnila, predno je bomba razpočila. Policija je zasačila celo bando anarhistov. ineanaa as >aaaee*aa«aa«ninaaa i ii „uoBUAsm Hir •ton za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. is« •sss> Tujci: 28. februvarja. Pri Malici t VVintor, Deutsch, Hasdsobock, Faker, Siegl, Tommao, Seidler % Dunaja. — Gašper iz Kočevja. — D»uer, Pammer i« Trsta. — Kataid iz Reke. — Mayr u is Trbovelj. — Š*rc is Postoji ne. — Henrich iz Gradca. — BoMfi is Maribora. Pri Mlonat Prasch. Eischer, Plochman, Jokoch, Her-niHiin i Dunaja. — Kandzig z Lipskega. — Beugom iz Budimpešte. — Pl. Ktss is Varaždin*. — Jeni« is lin- dolfovsm. Pri kavankemdvorui Zwar u Kranja. — Braune it Kočevja. Pri |nineus kolodvoru t Prettner is Celja. — Sket is Ribnicd. Pri avstrijskem ceiarjut Grebeno is Velikih Lslč. Umrli so v Ljubljani: 27. februvarja: ILsula Cibor, poaestaikova hdi, 6 let, Karolinška zemlja št. 18. V deielni bolnici 25. februvarja: Andrej Trolia. gosta«, 73 let Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 740*8 oa. 538 5 ma. 737 3 mm. —2-6° C 120° C 8'ft'G bresv. al. vsh. al. vzh. megla jasno jasno 0-O0m Srednja temperatura 5*3", sa 3 9 nad normalom. . 98 gld. 30 kr. 98 • 10 . 119 a 95 j* — ■ • — a) n 15 % . 1018 m —* m 26 • 86 » 61 • — • 21 • 9 ■ 91 a> ■ 20 • 90 n 1. . 148 gld. — kr. . 128 a m — » n . 122 n 50 a> . 197 9 — n 24 m 75 f% 24 a Vb n . 158 m 75 m '-■81 n — m u 83 m Sunajska boiza dne" 1. marca t. 1. Sknpni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 , . . Ogerska slats renta 4% .... Ogerska kronska renta 4°/0 . . . Avatro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... NeraSki drž. bankovci sa 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... Državne srečke is I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4'/,% slati saat listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramway-di-u$t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ C. tr. glavno ravnateljstvo m\\. dri, želemu M iz voznega reda -velia.-vra.egra. od 1. oktobra 1893. Nastopno omenjeni prihajal >i ln odhajalni daal osnaoenl io o trtdnjrri-rupakrtn Mih. BrednjeevTopekl čas Jo krajnamu oaau t Izubijani aa a minuti naprej. Ođhođ li LJubljana (jul. kol). Ob 1». uri 8 min. po noH osebni Tlak t Trbii, Pontabal, Baljak, Oe-Iotoo, Fransenafeste, Ljubno, Dunaj, oea Helithal ▼ Atiiiee, Isohl, (Imunden, Solnograd, Lend-Oastein, Zali na Jeioru, Hterr, Lino, Bu-dejevioe, Pisanj, Marijino vara, Bger, Prancove Tara, Karlova Tara, Prago, Draadene, Dunaj vla Amatottan. Ob 7. uri OO mii*. tjutrn) oaabni Tlak t Trbii, Pontabal, Baljak, Oa-loveo, Franasnafeate, Ljubno, Dunaj, oea Selathal t Solnograd, Dunaj rla Amitetten. Ob ti. uri SO min. dopotudn* osebni Tlak t Trbii, Pontabal, Beljak, Celovec, Fransensfeite, Ljubno, Dunaj. os 4. uri HO min. popoludn« osebni Tlak t Trbii, Baljak, Calovao, Bolnograd, Lend-Oastein, Zeli na Jeaeru, Inomoat, Bregnio, Čarih, Oenaro, Paria, Lino, Iaohl, BudeJOTioe, PlaenJ, Marijina Tare, Kger, FranooTO Tara, Karlovo vare, Prago, Draidane, Dunaj Tla Amitetten, Prihod ▼ LJubljano (jnž. kol.). Ob B. uri 33 min. mfutrai osebni Tlak a Dunaja Tia Amitetten, Draa-dan, Prage, FranooTih TaroT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih Tarov, Planja, Budejovio, Solnograda, Linoa, Stejrra, Iiohla, Omnndena, ZeUa na Jeieru, Lend-Oasteina, LJubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaenefesto, Trbiia. Ob 11. uri 87 min. dopoludne oaabni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Draidan, Prage, Franoovih TaroT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih Tarov, Pisnja, Budejevio, Bolnograda, Iaohla, Omundana, Linoa, Stejra, Parlia, Geneve, Curihu, Bregnioe, ZeUa na Jeaeru, Land-Oastelna, Ino-mosta, LJubnega, Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri 33 min. popohutne osebni Tlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, Oalovoa, Fransenafoste, Pontabla, Trbiia. Ob B. uri H7 min. hwt osebni vlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod Is LJubljana (Juž. kol). Ob B. uri »8 min. m/utraj t Kočevje. „ 1». „ OO „ ojtotudne „ „ „ «. „ IO „ »t^rr „ M Prihod v LJubljano kol). Ob 8. uri IO min. *Jufr. 7. uri 18 min. qjutrnj t Kamnik. ■ k * OS , popoludne n „ a •« ■ SO „ mv€imr B , Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 8. uri 81 min. *}utrnj is Kamnika, a J*- i i dopoiudn« . ,, ■ i 8. 80 „ aveeer ,, Hiša v TrnovHkl ullol it. 7, z velikim vrtom, ■ pro-daja'n co in trafiko, ae la proste roke prodt*. — Natančneje se poizv^ pri lastniku. (»SB—l) iih razliti ali v iiajem v I^|ubl|aul Ssll li.fcnl okolici. — Poudbe pod naslovom: A. B. 50, poste restante Trst. (220—2) V Ljubljani, v Lingarjevih ulicah št. 7 je nn pro€laJ v vrednosti lO.OOO — Več pove lastnik istotam v II. nadstropji. (221—2) *m+ *M* Ha« *mt* .ar« »nT* *JB* »M* .JB» »lav os* *jK* *ac* Štev. 4827. Razglas. (230-1). V zmifl'u §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno meBto Ljubljano (zakon z dne" 5. avgusta 1887. leta, St. 22. d ž. zak) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestavljeni in da se smejo od dane« naprej 14 dull tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne 1. marca 1894. b u.: iiioiu icil Izdajatelj jn odgovorni urednik: Jusi p No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".