Posamezna številka O vinarjev.
V Ljubljani, v sredo dne 22. novembra 1911.         ■-    -  -    ! —
farja izhaja vsak dan razen nedelje ln praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina » dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4~50. — Za Inozemstvo K 30'—. — Naslov; Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In  	od 6.—7. zvečer.	::
štev. 142.
Kompromis.
Dunaj, 21. novembra.
Jutri je pričakovati v državnem zboru konec draginjske debate in glasovanje o predlogih draginjskega odseka. Grof Stflrgh je že pojasnil svoje stališče v tem velevažnem vprašanju, v katerem je prizadeto vse prebivalstvo. To stališče je znano. Grof Sttlrgkh kopira Bj^nertha in Gautscha: Samo ogrska vlada je kompetentna, da izreče, če sme argentinsko meso v Avstrijo.
To je dedščina zloglasnega Weiskirch-nerjevega gospodarstva. Njegovi lažnivosti se ima avstrijsko prebivalstvo pred vsem zahvaliti, da je prišlo tako daleč z mesnim vprašanjem. Weiskirchner ni le kriv, da je ves čas varal javnost o tajni pogodbi z Ogrsko. Njegov veliki greh je bil tudi ta, da je neresnično poročal o ogrskem dovoljenju. Trdil je, da ima od ogrske vlade še dovoljenje za 20.000 ton argentinskega mesa, J ki se sme vpeljati v Avstrijo in zagotovilo, da bo ogrska vlada privolila tudi daljnjeinu uvozu, če bo potreben. Posledica teh trditev je bila, da se je večina mestnih poslancev zadovoljili z njimi in se ni veliko brigala za načelno vprašanje, češ če dobimo dovolj mesa, je vseeno, s kakšna utemeljitvijo ga dobimo.
Pa vendar ni bilo vseeno. Ko se je zvedelo, da so bile Weiskirchnerjeve številke neresnične, so to spoznali tudi tisti, ki so se bili dali z njimi zapeljati.
Weisskirchner je po volitvah padel in baron Bienerth za njim. Nasledniki bi se bili lahko naučili, da je bila tista politika zgrešena. Pa se niso.
V	drugih državah je tako: Vlada stoji in pada s svojo politiko. Če je padla vlada, je padla njena politika in sestavi se taka vlada, ki zna voditi politiko ljudskega zastopstva. To je ustavno načelo. Pri nas pa ni tako. Ce se Bienerthu ni posrečil njegov — recimo evfemistično — program, tedaj se to ne smatra za dokaz, da ne gre s tem programom in da je treba drugpga; ampak misli se: Bieneth ni imel sreče s to rečjo; naj poizkusi drugi, ki bo morda imel več sreče.
Baron Gautsch je enostavno prevzel Weis-kirchnerjevo dedščino. Pa tudi ni šlo. V prvem zasedanju je imel še nekoliko sreče. Ker so stranke v drugih rečeh pričakovale od njega kgovekaj, so se mu dale presenetiti in so o argentinskem mesu sprejele znaDi Stblzlov predlog, ali to je bila samo začasna rešitev. Posledice draginje so bile prehude. Tudi meščanski poslanci niso mogli zamižati pred njimi. Vse naglašanje pravnega stališča ni v jesenskem zasedanju Gautschu nič pomagalo. Celo tista komedija, ki jo je uprizoril v dra-ginjshem odseku z veterinarskimi odposlanci, ni imela uspeha. Odsekova večina se ni dala
anton Cehov.
Album.
Titulami svetnik Kraterov, suh in tenak kakor fižolova preklja, je stopil naprej in nagovoril Žmihova:
— Vaša ekscelenca! Prevzeti in ginjeni od vašega dolgoletnega načelovanja in očetovskega negovanja . . .
— Več kot celih deset let, — mu je zašepetal Zakusin.
— Več nego celih deset let, poklanjamo Vaši ekscelenci podrejeni uradniki na velepomembni današnji dan v znamenje našega spoštovanja in globoke hvaležnosti ta album z našimi slikami želeč, da nas še dolgo, dolgo, do smrti, ne zapustite ...
S	svojimi očetovskimi navodili na potih pravice in napredka . . . _ je dodal Zakusin in si obrisal pot s čela; očividno rad bi bil govoril in prejkone je imel pripravljen govor. — Naj vihra, — je končal, — vaš prapor še dolgo, dolgo na poprišču genija, dela in domoljubne samozavesti!
Po zgubančenem levem licu je Žmihovu zdrknila solza.
— Gospoda 1 — je dejal s tresočim glasom. — Nisem pričakoval, nisem si mislil, da bodete praznovali moj skromni jubilej . . . Ganjen sem . . . prav močno ganjen ... Te minute ne pozabim do svojega groba in verujte mi . . . verujte, prijatelji, da vam nihče tako dobro ne želi kot jaz. In če je kdaj bilo kaj, tedaj zmerom za vašo korist . . .
zavarati in je sklenila, kar Gautschu ni bilo všeč.
Baron Gautsch je odstopil in prišel je grof Sttlrgkh. Predlogi draginjskega odseka so prišli v zbornico. In grof Sttlrgkh je vstal pa dejal hladnokrvno, kakor da napoveduje pagat ultimo pri taroku, da njegova vlada ne bo izvršila državnozborskega sklepa, če ne bo tak, kakršnega zahteva vlada.
Grof Sttlrgkh je doživel vihar. Preden se je zaključila seja, je moral takorekoč pobegniti iz zbornice. V draginjskem odseku je bil vložen predlog, da se mu izteče nezaupanje in da odlože člani svoje mandate. Že dolgo ni bilo v zbornici videti toliko energije napram vladi, kolikor takrat.
In jutri se bo najbrže glasovalo o predlogih draginjskega odseka.
Kaj bi bilo pričakovati? Seveda, da bo večina sprejela vse predloge odseka ter odločno in strogo naložila vladi, da jih ima nemudoma izvršiti. To bi bil državni zbor dolžan ne 16 prebivalstvu, ki pričakuje pomoči proti draginji, temveč tudi svojemu ugledu.
Ali pa je pričakovati, da se to res zgodi. Da, bilo bi pričakovati, če ne bi bilo za meščanske stranke vse kupčija. Prav mogoče je, skoraj verjetno, da doživimo jutri žalostno sliko kako se bo državni zbor sam ponižal pred vlado. Danes se že za kulisami mešetari na vse pretege. Išče se — kompromis. Iz peska bi radi spekli hlebec. Med predlogi draginjskega odseka in med stališčem grofa Sttlrgkha iščejo nov predlog, ki naj bi zadoščal na obe strani.
Izvršiti hočejo nekaj nemogočega. Iz hriba in doline se ne more napraviti nekaj tretjega, kar bi bilo hrib in dolina obenem. Vsak kompromisni predlog je zatajitev predlogov draginjskega odseka in kapitulacija pred grofom Sttirgkhom. Kam je izginil ustavni ponos parlamenta, ki je zapodil ministrskega predsednika iz zbornice? Kje so zdaj vse obljube meščanskih poslancev? Kje nezaupnica za grofa Sttlrgkha?
Močnejši od vsega tega je strah {meščanskih strank, da bi jim grof Sttlrgkh pokazal kremplje. Namesto da bi mn jih pokazale same in enkrat dobojevale boj za ustavo, trepečejo za svoje mandate in vlada lahko dela, kar hoče.
Ljubše nam bo, če bomo enkrat slabi preroki. Ali upanja imamo malo.
Italijansko-turška vojna.
Vesti z bojišča postajajo čimdalje bolj dolgočasne. Najbrže postanejo Še bolj dolgočasne, kar se v Tripolitaniji sedaj ne more zgoditi nič posebnega. Deževna doba, ki nadomešča tam našo zimoi onemogoča vsako večjo vojno akcijo in general Caneva napoveduje, da
Žmihov, pravi državni svetnik, je poljubil titularnega svetnika Kraterova, ki ni pričakoval take časti in je prebledel od vzhičenosti. Nato je načelnik mahnil z roko izrazivši, da vsled vznemirjenosti ne more z besedo na dan, in zaplakal, kakor da mu niso podarili dragega albuma, ampak da so mu ga vzeli . . . Ko se je nekoliko pomiril, je izpregovoril še nekaj čuvstvenih besed, stisnil vsem roko in odšel ob radostnih vzklikih po stopnicah, sedel v ekvipažo in se ob plohi blagoslovov odpeljal. Sedeč na vozu je začutil v prsih naval doslej nepoznanih radostnih čuvstev in še enkrat zaplakal.
Doma so ga čakale nove radosti: njegova rodbina, prijatelji in znanci so mu priredili tako ovacijo, da se mu je zazdelo, kakor da je v resnici mnogo koristil domovini in da bi bila za domovino nemara zelo trda, da ga ni na svetu. Ves jubilejni obed je bil sestavljen iz napitnic, govorov, objemov in solza. Skratka Žmihov nikakor ni pričakoval, da bodo njegove zasluge tako visoko cenjene.
—	Gospoda! — je dejal pred desertom.
—	Pred dvema urama sem bil bogato odškodovan za vse to trpljenje, ki doleti človeka, kateri ne služi le črki in obliki, temveč svoji vesti. Ves čas svojega službovanja sem se držal načela: niso ljudje zastran nas, ampak mi smo zaradi ljudi. In (Jaues sem prejel najvišjo nagrado 1 Podrejeni uradniki so mi poklonili album . , . Tukaj je! Ves prevzet sem . . .
Praznični obrazi so ;se sklonili k albumu in ga ogledovali.
bo začel v prvi spomladi prodirati v notranjost dežele. Dotlej bo treba torej tudi v Italij potrpljenja.
To ne bo prijetno. Vesti o velikih in slavnih zmagah ue bo, poročila o neznatnih praskah, ki jih pogrevajo italijanski patriotični časopisi po petkrat na teden, kakor da gre vsak dan za novo bitko, bodo le še za uspavalno sredstvo dobra, in če ugasne „patriotični ogenj“ v deželi, ki ga brani samo patetično triumfalno poročanje, se bodo pridružile za vlado težavam na bojišču še težave v domovini.
Za nekaj časa si je vlada pač pomagala. Italijanski parlament letos sploh ne bo sklican. To je vlada že olicieluo razglasila. Od te strani se ji torej za par mesecev ni bati situosti. Za vojno je seveda treba denarja in sicer precej denarja, ki bi ga moral dovoliti parlament, ali za tak slučaj imajo tudi v Italiji nekakšen „§ 14“. Po lanskem zakonu z dne 17. julija se namreč tak kredit za vojsko in mornarico lahko določi s kraljevskim dekretom.
Ali če se tudi ni bati neprijetnih debat v zbornici, je opravičen strah, da se izpremeni mišljenje med prebivalstvom, ki že danes ni povsod tako, kakor ga slikajo telegrami italijanskega tiskovnega urada in slavospev italijanskega meščanskega časopisja. Gospodarske posledice vojne se ne dajo popolnoma zatajiti. Nekoliko „dobrih hiš“ se je podrlo že v tem kratkem času. Naj večje udarce prizadene vojna trgovini z vzhodom. Kajpada ni sedaj mogoče dobiti popolnoma zanesljivih podatkov, ki bi omogočili pregled. Ali že tiste vesti, ki prihajajo čez mejo kljub strogi cenzuri, potrjujejo, da je pomorska trgovina občutno nazadovala. Vojaški liferanti imajo od vojne dobiček. Ostala trgovina in italijanska industrija, ki je itak precej šibka, se ne bo smejala.
V	širših slojih pa se umika navdušenje za vojno boljinbolj skrbem. Med temi ni zadnja skrb za vojake. Ko so odhajali prvi polki, so ljudje videli le vihrajoče zastave in duhovniške kropilnike ter slišali patriotične govorance in godbo. Misel na nslavow je opajala indiferentne množice. Zdaj pa se je število mobiliziranih že silno pomnožilo. iVsak dan je več družin, ki imajo kakšnega svojca tam doli. Nekoliko ladij z ranjenci je že priplulo. Znano je, da so tudi v tripolitanskih bolnišnicah ranjeni italijanski vojaki. Dosti jih je odšlo, ki se ne vrnejo nikdar več. Poleg oficioznih vesti o zmagah pa prihajajo tudi pisma vojakov. Ta se glase vse drugače kakor telegrami, kijih objavlja „Agen-zia Stefani". Vojaki pripovedujejo o silnih težavah, ki iih komaj zmagujejo. Sovražnik jim ne da nikoli miru in vsled tega ni nikdar pravega počitka. Nekoliko ur spanja, ne da bi se mogel sleči, ker mora biti noč in dan pripravljen na alarm, ni noben počitek.
Nekateri oddelki niso mogli po cele tedne odložiti obleke ter so vsi izmučeni in vsi divji
— Ah, kako lep album! — je pripomnila domača hčerka Olga. — Mislim, da velja petdeset rubljev. O, kako krasen 1 Papa, daj mi ga. Slišiš? Dobro ga shranim . . . Kako je lep.
Po obedu je Olga odnesla album v svojo sobo in ga zaklenila v miznico. Drugi dan je pobrala iz njega uradnike ‘in jih razmetala po tleh; na njih mesta je zateknila slike svojih tovarišic iz zavoda. Službene uniforme so se umaknile belim pelerinkam. Kolja, sinček njegove ekscelence, je pobral uradnike in pordečil njih obleke z rdečo barvo. Onim brez brk je naslikal zelene brke, golobradcem rjave — brade. Ko j se ni dalo nič več preslikati, je iz slik izrezal figure, jim prebodel oči z iglo in se igral z njimi vojake. Izrezavši titularnega svetnika Kraterova ga je pritrdil na prazno škatljico od vžigalic in ga takega nesel svojemu očetu v kabinet.
—- Papa, spomenik! Poglej!
Žmihov se je zahohotal, se sklonil in krepko poljubil Nikolaja na lice.
— Zdaj pa pojdi, porednež, pa pokaži mami. Naj tudi mama vidi.
ANTON ČEHOV.
Na pošti.
Te dni smo pokopali mlado ženko našega starega poštarja Sladkoperceva. Pokopavši krasotico smo se šegi naših dedov in očetov odpravili na pošto obhajat spomine.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške
rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo spre-
1,1
jema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste
Leto I.
\
Tako je že v obrežoih mestib, ki jih imajo Italijani v rokah. Kaj bo, čo začno res prodirati v deželo, kjer ne bodo noben trenotek varni napadov od vseh strani ? Ze zdaj, ob morju, se pritožujejo zaradi peska. Mučno je hoditi po njem, mučno je gledati peščeno krajino, če je bilo oko doma vajeno najbujnejše vegitacije, mučno je, če posuje veter vso hrano s peskom, mučno če napolni usta, izsuši grlo in jemlje dih. To je že ob morju Kaj bo, če pridejo čete v kraje, kjer ni na vseh straneh nič druzega kakor pesek, sam pesek ? Človeška noga se pogreza v njem, velblodi se pogrezajo, topovi se pogrezajo, sovražnik pa se pojavlja vsak hip, zdaj z desne, zdaj z leve. j Nekoliko strelov — pa zopet izgine ... To ni vesela perspektiva.
Banjenec obleži; preden ga morejo tovariši rešiti, ga zasuje pesek. Preden morejo razkopati gomilo, ki hipoma naraste kakor grič, prižvižga nekoliko krogel in nove žrtve zapadejo enaki usodi. In nič resnega se ne more storiti zoper takega sovražnika, ki se nikjer ne postavi na bitko, temveč se prikazuje in izginja kakor pošast.
In kakšne materialne posledice bo imela ta vojna za deželo in prebivalstvo? Oficiozno se bahajo, da imajo denarja dovolj, Pravijo, da imajo čez dvesto mijjonov prebitkov v blagajnah in da dobe od zunaj lahko še 142 mi-lionov. Z domačimi fondi ter z izdajo državnih zadolžnic lahko spravijo osemsto dvajset do osemsto trideset milionov lir skupaj, ne da morali najeti kakšno zunanje posojilo. Ali nihče ne verjame, da ta denar ne bi manjkal, če se porabi za vojno. Nemogoče pa to ni, zakaj že sedaj se uradoma na pol priznava, da velja vojna vsak dan poldrug milion lir. Pa še nameravana mobilizacija ni dokončana. Stroški pa bodo tem večji, čim dalje traja vojna, nabava in dovažanje bo težje in težje, čim bolj se bodo čete odmikale od morja. Eno samo leto lahko pogoltne vseh osemsto milionov. Tako bogata pa Italija vendar ni, da se ji taka žrtev ne bi poznala.
Zato so precej čudne vesti, ki jih prinašajo nakateri italijanski časopisi, češ da se vodi pogajanje zaradi miru, ki se baje utegne skleniti v najkrajšem času. Po teh vesteh bi imela Italija — kupiti Tripolitanijo od Turčije. Namen seveda ne bi bil čuden, ker je popolnoma jasno, da je Italiji vojna kljub vsem bahari-jam že prav neprijetna. Ali pravdajo se baje zaradi dvajset milionov. Turčija zahteva štirideset, Italija pa ponuja dvajset milionov. Treba je le pomisliti, da dvajset milionov ni dovolj za dva tedna vojne, pa se vidi, kako neverjetno je to mešetarenje.
Pa še nekaj se mora vpoštevati. Turška vlada lahko sklene mir. Kaj pa poreko Arabci v Tripolitaniji, to je drugo vprašanje Saj se morajo materialno Italijani že danes pravzaprav
Ko je prišlo cvrtje, je starec-vdovec grenk* zaplakal in dejal:
— Cvrtje je natanko tako rdečkasto kakor rajnica. Kako je lepo! Natanko tako!
— Res je, — so pritrjevali gosti, — lepo žensko ste v resnici imeli . . . Ženo prve vrste!
— Da-da . . . Vsak kdor jo je pogledal, jo je občudoval . . . Ali, gospoda, ljubil je nisem zavoljo lepote, in tudi ne zaradi blagega srca. Ti dve čednosti sta že v ženski naturi in nista prav nič redki na tem svetu, Ljubil sem jo zavoljo druge lastnosti. Ljubil sem jo, drago rajnico. — Bog ji daj nebesa, — za to, ker je bila pri vsej živahnosti in veselosti svojega značaja svojemu možu zvesta. Zvesta mi je bila, ne glede na to, da ji je bilo komaj dvajset let, a meni se približuje še šestdeseto 1 Zvesta je bila meni, starcu!
Diakon, ki je obedoval z nami, je z zgovornim mrmranjem in s kašljem izražal svoje dvome.
— Vi mi nemara ne verujete, ? — se je obrnil vdovec k njemu.
— Ne to, da ne bi verjel, — je zajecljal diakon v zadregi, — ampak tako . . . (Mlade žene so danes tako . . . randevu, flirt.. .
— Vi dvomite, a jaz vam dokažem. Njeno zvestobo Rem si ohranil z raznovrstnimi sredstvi, s sredstvi strateške vrednosti, z nekakimi utrdbami. Pri mojem premišljenem ravnanju in navitem značaju, me žena nikakor ni mogla prevarati. |V varstvo svoje zakonske postelje sem uporabljal izredno zvijačo. Poznam
bojevati z Arabci in ne 8 Turki, ali pa vsaj bolj s prvimi kakor z drugimi. Turki imajo morda dvajset tisoč regularnih vojakov v Tri* politaniji. Masa, brez katere bi bilo to malo število seveda kmalu premagano, je pa arabska. In z Arabci se Italijani ne bodo mogli tako lahko pobotati kakor morda s turško vlado.
Rusija in Perzija.
V	Perziji je položaj videti zelo kritičen. Busija sicer izjavlja, da noče nič druzega kakor zadoščenje za dogodke, v katerih smatra kršitev ruskih pravic („Zarja“ je o njih že poročala,) ali če se zaradi takih dogodkov pošilja vladi ultimatum, v tujo deželo pa celi polki, tedaj je »miroljubni* namen vendar precej sumljiv. Poleg vojaštva, ki je že prej prekoračilo perzijsko mejo, se je v pondeljek s parnikom družbe „ Mer kuru odpeljal zopet cel polk Zaljani iz bakuške gubernije v Perzijo.
Vlada v Teheranu je prišla v vsled tega v umevno zadrego. Kako se hoče rešiti iz nje, poroča Reuterjev biro:
Ker so diplomatični odnošaji med Rusijo in Perzijo prekinjeni, je položila Perzija svoj spor z Busijo v roke angleške vlade. Prosila jo je, naj predlaga pot, ki naj bi jo Perzija nastopila. Izjavila je, da je pripravljena vpošte-vati angleški svet in če je potrebno, vpričo višje sile izpolniti ruske zahteve, predpostav-Ijaje, da ruske čete, če še niso odposlane, ne gredo naprej, če pa so že odkorakale, da se vrnejo na ruska tla.
Bivši perzijski vojni minister in načelnik plemena Bahtjarov, SadaraBad, ki potuje iz Pariza čez Dunaj domov, je izjavil o rusko* perzijskih razmerah sledeče:
Mislim, da ne pride do preloma med Perzijo in Busijo. Perzija ve, da mora ostati v lastnem interesu v dobrih razmerah z Rusijo. Angleška in ruska vlada sta se pritožili zaradi nesigurnosti v naši deželi in zaradi škode, ki jo ima vsled tega angleška in ruska trgovina. Toda niti Anglija niti Rusija nista zagrozili neodvisnosti naše dežele. Za odstranitev nesigurnosti je storila Rusija na severu, Anglija pa na jugu neke korake (Rusija je poslala vojake, Anglija pa organizira svojo žandarmerijo v tuji deželi 1) uvaževaje, da se vrne sigurnost, kadar ponehajo notranji nemiri in da odpokličeta potem svoje organe. Zdaj gre pač za to, da se napravi v deželi red in se tako odstranijo vzroki ruske in angleške nezadovoljnosti. Mi pa ne moremo napraviti tega reda, če se ne odpravijo tudi tisti diplomatični nesporazumi, ki 80 nastali v času nemirov. V tem zmislu hočem pomagati, kolikor je v mojih močeh. S svojim Bahtjari bom, kakor doslej regentu na razpolago za varstvo ustave.
O bivšem šahu Mohamed Aliju pravi Sa-darasad, da je premagan povsod in da nima nobenega upanja več.
NOVICE.
* Smrtna tramvajska nezgoda. Pehotni general pl. S t e i n i t z je zašel dne 19. t. m. na Dunaju v bližini dvorne opere pod voz električne cestne železnice. Sicer ga je prestregla varnostna naprava, toda general je dobil tako težke poškodbe, da je umrl v vojaški bolnici.
* Hlada roparja. Pred kratkim smo poročali o drznem in premetenem roparskem napadu na denarnega pismonoša v Pragi, ki sta ga izvršila Franc in Karel Slaba v družbi 8 trgovskim pomočnikom Krivohlavim. Franc in Karel Slaba sta tudi priznala, da sta izvršila v
take besede, nekaka gesla . . . Izgovorim jih, pa — basta, kar se tiče ženske zvestobe, lehko čisto mirno zaspim .. .
— Kakšne so te besede?
— Cisto preproste. Po mestu sem raztrosil slab glas. Ta glas vam je gotovo znan. Vsakemu sem dejal: „Moja žena Aljona je v ljubavnem razmerju z našim policijskim ravnateljem Ivanom Aleksejičem Zalihvatskim". Te besede so zadoščale. Nihče se ni predrznil hoditi za Aljono, ker se je vsak bal jeze policijskega ravnateija. Cesto so ljudje bežali, če so jo le ugledali, le da bi si Zalihvatskij ne mislil kaj. He-he-he. Ce se spustiš s tem despotom, nimaš več veselega dne, pet protokolov ti sestavi, da si se pregrešil zoper zdravstvene odredbe, Na pr. če zagleda tvojo mačko na cesti, seBtavi protokol kakor o živini, ki se je zatekla.
— Torej vaša žena ni živela z Ivanom Aleksejičem? — smo se čudili vsi z dolgimi obrazi.
— A, seveda ne, to je bila le moja zvijača ... He he ... Dobro sem vas potegnil, mladeniči, kaj? To stoji.
Tri minute molka. Sedeli smo in molčali; sram nas je bilo in jezili smo se, da naB je ta debeli, rdečenosi starec tako grdo'speljal na na led.
_ No, če Bog da, se oženiš še enkrat!
—	je zamrmral diakon.
vlaku roparski napad na poročnika Wolfsber-gerja. Zanimivo je, kako sta mladoletna zlikovca prišla na misel roparskega napada v vlaku. Posetila sta kinematograf, ko se je kazal film »Napad v ekspresnem vlaku*. Ob tej priliki se jima je porodila misel, da tudi onadva izvršita to, kar sta videla v kinematografu. Ko so bratje Slaba posetili očetov grob, sta izjavila Karel in njegov stričnik Franc, da se peljeta v Liso. Krivohlavy jo dal obema revolver, nakar sta se odpeljala v drugem razredu Karel in Franc v Liso, kjer sta pila v gostilni in igrala biljard. Popoldne sta se vrnila v Prago. Sprva sta nameravala napasti profesorja Za-hradnika iz Pfibrama in tovarnarja Janovica iz Brna, ali v odločilnem trenutku jima je upadel pogum. Ko sta opazila v železniškem oddelku prvega razreda poročnika Wolfsber-gerja samega, sta ga napadla in mu pobrala 15 kron. Po napadu sta se sešla s Krivohlavim in so si vsi trije razdelili plen in med sabo prisegli, da molče. Prav tako so tudi natančno zasnovali napad na pismonošo Melichno, ki bi se jim bil tudi posrečil, ako bi se jim ne bil pismonoša srčno postavil v bran. Me-lichna je dobil za svoje pogumno ravnanje nagrado in 14dneven dopust. Napadalci izglodajo kakor dečki. Karel Slaba je bil pisar na praški juridični fakulteti; skušal je pisati tudi romane in je izročil praškemu listu roman »V valovih*.
* Umor stražnika t Poljski Ostravi. Poročali smo že, kako je drzen vlomilec na begu umoril v Poljski Ostravi stražnika Schenka, stražnika Lubowskega pa težko ranil. Dne 19. t. m. se je javil v Hrušavi na policijskem uradu delavec Franc Kabeš, da bi se rešil suma, ki je letel nanj. Kabeša so pridržali v zaporu. Medtem pa so doguali proti njemu kljub prostovoljnemu javljenju take obteževalne okolnosti, da skoro ni več dvoma o njegovi krivdi. Stražnik Lubowsky, ki leži težko ranjen v bolnici, ga je z vso gotovostjo spoznal za vlomilca v tisti noči. Preiskava je dognala, da je hotel baje Kabeš izvršiti tisto noč iz ljubosumnosti atentat na moža, ki je imel ljubavno razmerje z njegovo ženo.
* Strahoten samomorilni poskus. V Cernovicah si je prerezal poštni praktikant dr. Pavel Pisch v kopalni banji z britvijo vrat in obedve odvodni žili. Ranil se je smrtnonevarno. Vzrok je nesrečna ljubezen.
* Konec procesa Kvileckih. Žena železniškega strežaja Cecilija Mejerjeva je umaknila tožbo proti grofici Kvilecki, ki je medtem umrla. Kakor znano, si je lastila Meyer-jeva grofičinega sina, češ da je otrok njen. Proces je trajal osem let; zdaj je končan in mladi grof ostane v rodbini Kvileckih.
* Stotnik morilec in samomorilec.
V Tokaju je ustrelil vpokojeni honvedski stotnik GeBcze soprogo višjega mestnega notarja Ludovika Gy0ngy83syja, nato pa je še sebi pognal kroglo v sence. Krvavo dejanje se je zgodilo v notarjevem stanovanju. Stotnika so prenesli v njega Btanovanje, kjer ga strfiSi orožnik. Gospo Gy5ng6ssyjevo so zdramili ob 5. popoldne iz nezavesti. Gospa je pripovedovala, da jo je stotnik pred dvema mesecema nadlegoval z ljubavno ponudbo, ki pa jo je zavrnila. Stotnik jo je prosil, naj ničesar ne omeni o tem svojemu možu ter je še nadalje zahajal v notarjevo hišo. Pred štirinajstimi dnevi pa je zopet ponovil ljubavno' ponudbo s pripombo, da ne more več premagovati svoje strasti. Prosil je gospo, naj beži z njim v Afriko. Gospa pa ga je zopet zavrnila. Odtlej ga ni bilo več v hišo do dne, ko je izvršil krvavo dejanje. Gospa je umrla kmalu po tej izpovedi. Smrtnonevarno ranjenega morilca doslej še niso mogli zaslišati.
* Prepir med ruskima pisateljema.
V Peterburgu sta se v družbi hudo sprla ruska pisatelja Kuprin in Andrejev in se slednjič celo dejanjsko spopadla. Spor pride pred razsodišče. Krivdo prisojajo Kuprinu.
* Pogreb letalca. Nenavaden pogreb je imel ponesrečeni letalec Pietschger, ki se je pri svojem zadnjem vzletu ponesrečil. Pokopali so ga v Potsdamu. Ko je bil pogrebni sprevod na poti na pokopališče v Bornstedt. se je prikazal v zraku letalni stroj pilota Witteja, ki je spremil pogreb do pokopališča tei tam v trenutku, ko so spustili rakev v jamo, spustil iz višine 50 ra lavorjev venec na grob. Wittejev letalni stroj je imel razobešeno črno zastavo in na traku, ki ga je imel venec, je bilo napisano: .Zadnji pozdrav iz zraka 1“ Wittejev letalni stroj je še enkrat obkrožil Pietschgerjev grob in se je nato vrnil v Teltov.
* Zopet francoski vohnn. Dunajski .Arbeiter Zeitung* poročajo iz Pariza: V kratkem bo francoski parlament obravnaval o interpelaciji sodruga Laucha, ki jo je vložil zaradi delovanja od vlade najetih vohunov, kar se je z nedvomno jasnostjo pokazalo v Meti-vierovem procesu. Ob tej priliki objavlja »revolucionarna policija* v zadnji številki protimi-litarističnega lista »Guerre Sociale" naslednjo izjavo: Znano nam je, da hoče izročiti ministrski predsednik Cail!aux še enega vohuna, očividno zategadelj, da se opere sam in ponagaja Clemenceau-u, ki je bil Metivieru tako naklonjen. Bevolucionarni policiji je znana oseba tega agenta-provokaterja, nima pa v rokah zadostnih dokazov proti njemu. Pač pa hoče do-
kazati, da se uganja vohunstvo tudi pod Cail-lauiem. „Bataille Syndicaliste“ prinaša o tej zadevi par posameznosti. List pravi, da je Oail-lauz sam pripravljen imenovati sodrugu Lauchu drugega provokaterja. »Bataille Syndicaliste“ sama imenuje provokaterja, ki ga je baje minister imenoval sodrugu Lauchu. Provokater je Bioordeau, voditelj pariških podzemeljskih delavcev. Bicordeau je igral v zadnjih letih vlogo, ki si jo moremo razlagati le iz nenavadne zaupnosti stavbinskega delavstva do tega zgovornega bahača. Bicordeau je tip pariških poulič-nikov. lahkomiseln, ciničen postopač, ki je zgodaj imel pri roki anarhistične fraze za svoja početja. Kaznovan je bil zaradi tatvine — pred sodnijo se je hvalil vsled tega, češ da je okradel milionarja. Zaradi stavkovnega prestopka so ga izgnali iz Pariza. Bicordeau se za to ni zmenil, pač pa se je več tednov šetal po pariškem bulvarju v spremstvu krepkih tovarišev in izzival. Ob tej priliki je prišlo večkrat do hrupnih pocestnih prizorov, a čudno, policija se ni nikdar dotaknila Ricordeauja. To dejstvo govori jasno dovolj, kako vlogo je igral ta mož. Prav tako je bil jako značilen Ricorde-aujev nastop na tulonskem strokovnem kongresu, kjer je onemogočil sleherno trezno razpravljanje s škandalom, ki ga je uprizoril na čelu svojih pariških podzemeljskih delavcev. Morebiti bo njegovo razkrinkanje vendarle odprlo oči francoskim strokovnim organizacijam, da bodo previdnejše napram demagogom te vrste.
* Odmevi katastrofe na »Llbertč*.
Vojni minister je poveril generalu Mencier-Milonu preiskavo o nenadni paniki pri pogrebu žrtev z »Libert^*. General je kaznoval z osem do devetdnevnim zaporom četvero topničarjev in več infanteristov, ker so v splošnem strahu pometali orožje proč in s tem pokazali bojazljivost. — Bogve, ali bi se bil gospod general drugače obnašal?
* Župnik je naročil umor., V Igor-nayju pri Autunu na Francoskem so prijeli župnika Larona, ker ga sumijo, da je dal dne 9. oktobra umoriti cerkovnika svoje cerkve; za izvršitev krvavega dejanja je bil najel Izletnega dninarja. Župnik je bil med prebivalstvom splošno priljubljen, vsled tega so ljudje tem bolj osupnjeni zaradi aretacije.
* Velika poštna tatvina na Francoskem, Poštna tatvina, ki se je dogodila v vlaku med Lyonom in Marseilleom in ki smo o njej že na kratko poročali, je oškodovala francosko republiko za več milionov frankov. Tatovi so ukradli 70 poštnih vreč, 120 pisem, namenjenih za orient in Indijo ter dragocene pošiljatve, ki so bile odposlane v Indijo vsled bližnjih božičnih praznikov in slavnosti pri kronanju. Doslej še niso mogli dognati, koliko so roparji uplenili. Roparji so udrli skozi streho v železniški voz in so bili nedvomno aporazum-ljeni z več osebami, ki so pobrale iz železniškega voza pometane pošiljatve. Za storilci ni nikake sledi.
* Ekspedicija umorjena v Južni Kitajski. Francosko kolonijsko ministrstvo je dobilo brzojavno sporočilo, da so na južnem Kitajskem umorili francosko znanstveno ekspedicijo, obstoječo iz vojaškega zdravnika dr. Le-gendra in častnikov Noireta in Dessiriera. Imenovani možje so že eno leto raziskavah južno Kitajsko. Podrobnosti umora še niso znane, slutijo pa, da je umor v zvezi s kitajsko revolucijo.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Ali Je sramota, biti delavec? —
tako bi bilo treba vprašati številne »prijatelje socialne demokracije*, ki jim ugajajo socialistična načela in jim je všeč socialnodemokra-tični program, ali jim ne diši, da se stranka imenuje delavsko, da „Zarja* naglaša delavski značaj, sploh da se pri nas preveč sliši beseda »delavec*. Napačna vzgoja ima mnogo, mnogo na vesti, pa tudi napačne nazoie o delavstvu v krogih inteligence. Komur je delavsko ime zoprno, ta je še jako daleč od pravega demokratičnega mišljenja. Zakaj pravemu demokratu mora btti * delavec* najčastnejši naslov. Seveda
—	med inteligenco prevladuje nejasen občutek, da je z imenom delavca združen pojm nečesa nižjega, manje kvalificiranega, slabeje vzgojenega i. t. d. Ali iz nejasnosti se ne smejo sestavljati nazori. Vsako nejasnost je treba preganjati z jasnostjo, pa bomo spoznali, da so dejstva vse drugačna kakor predsodki. Biti delavec se pravi v prvi vrsti »delati*, torej vzdrževati in pospeševati človeško družbo. Nasprotje delavca ni »višji človek*, ampak lenuh. Zato se demokratično misleč človek ne bo umikal naslovu »delavec*, temveč ga bo iskal. Ne bo mu neprijetno, če ga smatrajo za delavca, temveč če ga imajo za nedelavca. Tudi to ne more biti razlog neprijetnega občutka, da upravlja delavec v ožjem pomenu večinoma neprijetno delo. V sedanjih razmerah delo sploh navadno ni zabava. Ali neprijetno delo opravlja tudi marsikateri inteligent. Kaj mora n. pr. zdravnik včasi prijemati 1 Pa mu vendar nihče ne bo zaraditega odkazoval socialno nižje stopnje. Vpo-števati pa je treba tudi to, da je delavstvo v današnji družbi pač potisnjeno na nizko stopnjo ali da ga vodi vse njegovo stremljenje navzgor.
Socialna demokracija pa mu mora biti ravno opora pri hoji navkreber. Prav to bi moralo misleče inteligente napotiti, da bi se pridružili socialni demokraciji in ji pomagali dvigati ljudstvo iz nižav. Komur ne delajo razmere, v katerih morajo dandanes živeti takozvani »nižji sloji*, veselja, naj se ne odvrača z gesto nevšečnosti od njih, zakaj uiti jim itak ne more. Sodeluje naj pri odpravljanju teh razmer, pa bo koristil tudi sam sebi. Pomisli naj, koliko žrtvujejo delavci, da bi povzdignili sami sebe in postali deležni višie kuiture. ter da bi zdramili druge sotrpine. Ca se vpraša, ali je prav, da prepušča prav vse žrtve delavcem samim, bo spoznal, da bi z malim trudom lahko pomagal izvršiti velike naloge.
— Mestna policija ln časopisje. Snočnja ljubljanska dnevnika objavljata notico, ki razlaga, zakaj je prišlo med nekim listom in policijo do konfliktov. Tu se navaja, da so reporterji dotičnega časopisa prihajali #na osrednjo policijsko stražnico izpraševat po tako-zvanih policijskih vesteh. Takoj, ko je oni list začel izhajati, so baje njegovi uredniki prihajali na policijsko centralo in zahtevali od službujočega vodje ali pa tudi od drugih stražnikov, naj se jim pove, kaj se je vse do 10. zvečer v mestu dogodilo, da uporabijo te vesti za svoj list. Ipraševali so celo stražnike na stojiščih. Vse to je policijski svetnik Lavtar z odobrenjem takratnega župana Hribarja, kot na podlagi službenih predpisov popolnoma nedopustno ustavil, nakar je neki odposlanec dotičnega lista svetniku Lavterju zagrozil: .Vas bomo pa napadali 1* ... Tako se poroča. Gotovo je, da se morajo napadi, ki izhajajo iz takih nagibov obsoditi. Mi se sicer ne moremo brigati za vsak spor, ali načeloma se mora reči, da se noben list ne sme dati voditi od maščevanja, pa naj gre za privatne osebe, za oblasti ali za kogarkoli. Vsaka kritika mora biti utemeljena v predmetu samem. To so nam zdi tako naravno, da ni treba dolgih razprav
o	tem. Kar se tiče policijskih vesti je pa stvar ta. Stražniki in stražniško osobje sploh res ne more biti kompetentno za podajanje takih vesti, ki so včasih bolj kočljive, nego more presoditi katerikoli redar. Tudi objektivnost poročanja ni zajamčena po tej poti. Vendar pa potrebuje časopisje tudi take vesti, ne zaradi sebe, temveč zaradi občinstva, kateremu služi. V mnogih slučajih je primerna objava koristna tudi stvari sami, naj gre že za kakšno sled, za preiskavo ali karkoli. Kolikor nam je znano, je to v Ljubljani še precej neurejeno, kakor marsikaj pri policiji, ki ima na sebi še razna znamenja starokopitnosti. Nedvomno je tega mnogo kriv abnormalni položaj v Ljubljani, ki je že skoro poldrugo leto brez občinskega zbora, pa se zaradi tega prav važna vprašanja ne morejo urediti. Tudi mi smo mnenja, da se bo moral občinski svet prav kmalu baviti tudi s policijskimi zadevami in poiskati tista pota, po katerih policija lahko postane, kar bi morala biti in da se otrese cokelj, ki jih ima še iz preteklih in polpreteklih časov.
— V vodo je skočila. Na Poljanski cesti stanuje dalavka, ki ima že dalj časa razmerje z mesarskim pomočnikom Jožefom Prepeluhom. Predvčeranjem zvečer pa je presenetil Prepeluh ob 8. zvečer svojo izvoljenko na Poljanskem nasipu v družbi tekmeca. Razvnel se je takoj hud prepir. Kavalir je naglo pobegnil, dekle pa je skočilo v vodo, a jo je Prepeluh 8 pomočjo domobranca rešil iz Ljubljanice ter jo spremil domov.
— Mučenje živali. V soboto sta peljala po Gruberjevi cesti hlapca Ivan Grden in Primož Bregar vsak svoj enovprežen, s premogom obložen voz. Ker je bil dež cesto razmočil, konja nista mogla izpeljati težko obloženih vozov. Brezsrčna hlapca pa sta pričela konja neusmiljeno pretepati z bičem in ju suvati 8 konci čevljev. Končno je napravil krutemu mučenju stražnik konec.
— Elektrokinematograf »Ideal*. Namesto »Zvonarja iz Notre-Dame* je na popoldanskem sporedu »Napoleon Bonaparte*, krasna vojaška slika. Zvečer senzacijska slika »Zvonar iz Notre-Dame*.
— Postojna. Za obč. volitve ae 'vse stranke mrzlično pripravljajo. Klerikalcem je dala pogum zadnja zmaga v cestnem odboru postojnskem, z vso sigurnostjo se zanašajo na zmago tudi v občini. Naša stranka 88 bo bojevala za tretji razred. Kako izpadejo volitve v obeh drugih razredih, pa je odvisno od dela liberalnih kolovodij. Volitve bodo najbrž 8. decembra. Se pred volitvami priredi naša stranka velik ljudski shod, na katerem proglasi svoje kandidate.
— St. Peter. Napredna lista pri občinskih volitvah je propadla le za neznatno število glasov. Klerikalci so delali s silnim terorizmom, vsled česar se je proti volitvam vložila pritožba. Ce dež. vlada pritožbi ugodi, pri-neso nove volitve klerikalcem zanesljiv poraz.
— Ilirska Bistrica. Novi obč. odbor je že imel prvo sejo. Opažati pa je, da se obč. očetje ne znajo nič prav lotiti zanemarjenega obč. gospodarstva. Vse polno nujnih reči čaka rešitve. Opozarjamo župana, naj preskrbi, da se očistijo in poslujejo obč. ceste, da ne bodo občani tavali do gležnjev v blatu v takem
vremena, kakršno je eedaj. Treba je to delo čimprej izvršiti, ker je zima pred vrati. Ker je Bistriea trg, bi naj obč. odbor določil tržne dneve in o tem obvestil okoliške prodajalce živil, da bi prihajali na trg. Občanom bi bilo
6	tem veliko pomagano in draginja bi vsaj deloma padla; občutilo bi to posebno delavstvo in uradništvo, ki mora vsak grižljaj kupiti.
— V piskru Je utonila. V Podkraj niku pri Cerknici je padla 20 mesecev stara Antonija 8vetova v velik pločevinast pisker, ki je bil napolnjen deloma z vodo. Ker je bila v tistem hipu brez nadzorstva, je utonila.
— Cestni napad. Pri Kranju je napadlo na cesti ob Kokri dvoje delavcev tesarskega pomočnika Antona Kalana iz Medvod. Napadalca sta Kalana brez povoda pretepala in ga težko poškodovala, da so ga morali oddati v ljubljansko bolnico.
— Jesenice. Volitve bodo ! Dolgo časa se je vlekla doba absolutizma. Ali vse mine — tako je tudi na Jesenicah polagoma minevala glorija klerikalnega gerenta. 3, decembra pa bo boj. Klerikalci že „delujejo“ prav mrzlično, da bi dosegli svoje črne želje, zagospodovati nad našimi kraji. Prebivalstvo se mora tej nakani zoperstaviti.
— Bojevit fant. V Moravčah so popivali v gostilni kajžarjev sin Ivan Poljanec iz Pristave, posestnik Josip Osolnik iz Globočice in posestnikova žena. Že v gostilni je hotel izvati Poljanec brez vzroka prepir z Osolnikom. Ko pa se je vrnila pod večer družba domov, je pretepaški fant napadel Osolnika, ga povalil na tla in ga tako obdelaval s petami, da mu je prizadejal več poškodb in mu zlomi nogo. Končno je sunil divji fant Osolnika s ceste odkoder se je splazil v bližnji kozolec, kjer sta ga našla posestnikova sina in ga prenesla v v hišo. Osolnikova žena je bila že preje pobegnila.
—■ Shod v Bovškem. Kranjsko. V četrtek 23. t. m. ob 6, zvečer bo v gostilni pri Lukanu v Bevškem shod, na katerem bo poročal sodr. Cobal o prihodnjih občinskih volitvah v Zagorju. Posestniki in delavci, posebno oni, ki imate volilno pravico, udeležite se tega shoda polnoštevilno !
Štajersko.
— Goljufivi zavarovalni agent. Bivši poštni poduradnik Janez Muršec je bil nazadnje v službi zavar. družbe „Franco-Hongroise“. Napravil je mnogo zavarovalnih ponudb strank v •celjskem okraju, čijih podpise je ponaredil, da je dobil provizijo. Nato je zginil. Zasleduje ga policija.
— Vajenec Je pobegnil. V Mariboru je pobegnil 20 letni tiskarniški vajenec Bogomir Gornik. Pogrešajo ga od nedelje. Gornik je zapustil pismo na mater, kjer pravi, da je sit življenja. Ubežnik je srednje velik, ima rjave oči in prav take lase, temen površnik in evetlorjav klobuk. Na čelu ima majhno brazgotino. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi materi v Marijini ulici 91 ali pa oblastim.
Državni zbor.
Dunaj, 21. nov.
Danes se je končala razprava o prvi seriji dravinjskih predlogov, ki se pečajo s pomanjkanjem mesa in s sladkorno draginjo.
Po dr. I v č e v i 6 u in češkem agrarcu Janovcu so prišli do besede zopet zastopniki delavstva in mestnih konzumentov sploh.
Socialno-demokratični govornik S c h 1 i n-ger je povdarjal, da so predlogi draginjskega odseka izvedljivi in uspešni: uvoz argentinskega mesa bo nedvomno ublažil draginjo in pomanjkanje mesa. Način, kako je ministrski predsednik zadnjič odklonil predloge draginjskega odseka, kaže, da ne živi vlada v nobenih stikih s prebivalstvom in s poslansko zbornico. Vse stranke, tudi tiste, ki se v stvarnem oziru skladbo z ministrskim predsednikom, se morajo ikakor en mož vzdigniti proti takemu go-voru-
Svarllni zgledi.
Konec obeh prednikov in pa trgovinskega ministra Weiskirchnerja je za grofa Sttirgkha zelo poučen: iz njega lehko posname, kako sodi prebivalstvo o ekcelencah, ki se ne zganejo v mesnem vprašanju. Trgovinsko-politični položaj naše države ni zavidanja vreden. Vlada in njene prednice so
prodale Avstrijo Ogrom.
Druga za drugo se sklicujejo na pravni položiy, ampak če bi imela Ogrska po pogodbi res take pravice, kakor jih ji pripisuje avstr, vlada, se ne bi spuščala v kompenzacijska pogajanja.
Nato je govornik prešel na sladkorno vprašanje. Uvoz saharina je brezpogojno dovo 'liti, zakaj
sladkorne cene
so tako neznansko visoke, da je ogorčenje med prebivalstvom splošno. Pri špiritu, cukru in petroleju vlade ne moti noben pravni položaj in vlada bi če imela le dobro voljo, bi lehko seenila prebivalstvu te industrijske izdelke.
Ampak tam, kjer vlada lahko brez kartelnega zakona pritisne na kartele, kakor pri sladkorju in špiritu, je agrarne protikartelne jeze hitro conec.
Soc. demokratje kličejo: Agrarci so sami kartelisti!
Posl, David (soc. dem.). Sedaj imamo petrolejskega ministra I
Končno seje sodr. S c h 1 i n g e r ponor-ieval še iz nemškega *Nationalverbanda“: ne-raj članov bo glasovalo za predloge draginjskega odseka, nekaj proti njim, tretji bodo iskali in predlagali kompromisno formulo, četrti bodo pa zbežali. Vse to skupno se imenuje uspešno zastopanje interesov nemškega naroda (viharna veselost). — Sedanja vlada se moti, če misli, da bo s taktičnimi zmagami odpravila mesno vprašanje. Prebivalstvo se ne >o pomirilo prej, dokler vlada in zbornica ne izpolnita svoje dolžnosti. Mesni uvoz dobimo ali z zbornico in vlado, ali pa brez poslanske zbornice in proti vladi. (Pritrjevanje).
Posl. L e c h e r (nem. nac.) meni, da je ohranitev bruseljskega sladkornega dogovora nad vse važna, ker sicer nastopi avtomatično prejšnja carina v znesku 26 kron, kar bi izrabil sladkorni kartel za nov atentat na kon-zumente. Z ozirom na svoje maloobrtniške vo-ilce v Brnu je govornik tajil podraževanje iivil po posredovalni trgovini in se postavil čisto na stran prekupčevalcev. Nato je polemiziral s sodr. Schlingerjem, češ da je „National-verband“ le narodno-obrambna zveza, sicer pa da je vsak član popolnoma prost. Glede na uvoz argentinskega mesa se je postavil na pravilno stališče: v dovtipmh in ostrih besedah je bičal vladno popustljivost napram Ogrom. kar pa seveda ne bo motilo „Nationalverbanda“, da bo vlekel voziček protiljudske vlade vztrajno naprej.
Po Lecherjevem govoru je bil sprejet konec debate in za generalna govornika sta bila izvoljena: p r o sodr. Maks W i n t e r (soc. dem.) in c o n t r a posl. Hladnik (s 1 o v. k 1 e t i-kaleč!) Generalna govornika prideta jutri na vrsto, potem pa glasovanje o predlogih. Poskusi nemških nacionalcev, da pridobe stranke za nekake kompromisne predloge, so se izjalovili, in zato bo jutrišnje glasovanje bojno glasovanje.
Tiskovna svoboda v Avstriji.
Koncem seje je vprašal posl. Aust (soc. dem.) predsednika, kaj misli ukreniti proti temu, da je glavarstvo v Kladnem zaplenilo parlamentarni govor posl. Prokeša.
Predsednik S y 1 v e s t e r je dejal, da bo odgovoril na vprašanje po vpogledu v stenografski zapisnik.
Prihodnja seja jutri.
* *
*
Draginjski odsek
je danes sprejel pododsekove predloge o kartelih, ki jih je priporočal dr. Benner (soc. dem.).
Posl. D i a m a n d je še predlagal, da se vlada pošteno upre zahtevam spiritovih čistilnic po uvedbi koncesij; predlogu je odsek soglasno pritrdil. Tudi drugi Diamandov predlog, da razdeli vlada alkoholni kontingent še le potem, ko bo sklenjen kartelni zakon, je bil sprejet z 18 proti 14 glasovi. Predlog, da naj vlada ob slabih letinah prepove kuhanje špirita iz krompirja in turščice, je padel; za predlog je glasovalo 13, proti predlogu 15 članov; predlog bo ponovil sodr. dr. D i a -m a n d kot predlog manjšine. O predlogu, da naj vlada določi petrolejske cene po cenah državne čistilnice, odsek na ugovor Steinhausa ni glasoval, češ da je petrolejsko vprašanje že rešeno. — Za poročevalca je odsek izbral sodr. dr, Bennerja.
*
V proračunskem odseku
je ministrski predsednik grof S t O r g k h odrival od sebe očitek, da je nasprotnik parlamenta in prijatelj § 14. V debato so posegli še finančni minister Zaleski, F r i e d -mann in Choc, nakar je bila razprava prekinjena.
*
Stališče nemškega „Nationalverbanda“.
Ker so se vsi kompromisni poskusi raz bili, bodo mestni poslanci „Nationalverbanda‘ glasovali za najdalekosežnejše predloge: za dr. Bennerjev predlog o neomejenem uvozu argentinskega mesa, za pogajanja s Srbijo o neomejenem uvozu žive živine in mesa. Ce ta dva predloga propadeta, bodo glasovali za Wa^ brov predlog, za Jerzabkov predlog in tudi za manjšinske predloge.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Turška zmaga pred Ilomsom?
Carigrad, 21. nov. Iz Malte poro čajo z dne 20. t. m.: Dne 18. t. m. smo napadli skupno z mikslatskimi rodovi 12.00(' Italijanov pri Homsu. Italijani so izgub i l i 150 v oj a k o v in dvač
s t n i k a. Zaplenili smo zalogo orožja.
Italijanski poraz pred Tripolisom!
Carigrad, 21. nov. Vojno ministrstvo je dobilo včeraj zjutraj naslednjo vest : D e h i b a t, 19. t. m. Predvčeranjem smo vrgli precej osamljeno italijansko levo krilo nazaj ; sovražnik je izgubil 600 mrtvih in ranjenih. Zaplenili smo 9 topov, 11 zaboj e v m u n i -cijein 21 mul. Zasedli sm o vse pozicije pri Bumeliani. Obenem smo zavrnili sovražni napad pri El Germi in zaplenili pri tem mitraljezo. V obeh bojih smo izgubili 82 mož, dvoje častnikov je lahko ranjenih. Bojišče je podobno jezeru.
B e r o 1 i n , 22. nov. BLokalanzeiger“ joroča iz Carigrada : Turške čete so napadle Italijane pred Tripolisom in v hudem boju osvojile topničarsko in kavalerijsko vojašnico. Italijanske izgube so baje velike.
Italijansko poročilo lz Tripolisa.
Tripolis, 22. nov. V Tobruku in D e r n i so bili spopadi s sovražnikom, v caterih smo Turke in Arabce porazili. Iz BengazijainHomsa ne poročajo nič novega. General C a n e v a razdeljuje med revno tripoliško prebivalstvo živila in obleko. Petero zrakoplovov je metalo na arabsko taborišče bombe, ki so povzročile hudo razdejanje in zanetile požar. Vojna ladja „Carola Alberta" je bombardirala Armrus in Heni.
Abesinija proti Italiji f
B e r o 1 i n , 22. nov. Londonski jutranji listi poročajo izAdis Abebe (Abesinija), da seje zbrala na meji italijanskih kolonij pri Massavi4 0.000 mož močna abesinska vojska. Bajesevkratkem izvrši mobilizacija vse armade.
Protest velevlasti.
London, 21. nov. Porta je zvedela, da sta Angleška in Severna Amerika protestirali proti razširjanju italijanske akcije na Bdeče morje. Povod za protest je dalo bombardiranje A k a b e.
Bližnja italijanska akcija na Egejskem morju.
Carigrad, 22. nov. Italijanska vlada je sporočila ruski vladi, da prične italijansko brodovje vkratkem z blokado nekaterih za Turčijo posebno važnih t o č k v E g e j s k e m morju.
Tripolttancl na Beki.
Reka, 22. nov. Parnik „Andrassy“ je pripeljal sem iz Neaplja 31 tripoliških Turkov.
Podpredsednik ogrske zbornice Jedemi-slonlral.
Budimpešta, 22. nov. Včeraj so v parlamentu prebrali izjavo zborničnega podpredsednika K a b o s a, da demisionira kot podpredsednik. Grof P o 1 o n y i je izražal začudenje, da demisionira podpredsednik kljub vestem o sklenjenem premirju in je izjavil, da bo izvajala njegova stranka iz tega konsekvence.
Atentat na zagrebškega profesorja.
Zagreb, 22. nov. Ščervakovi kolegi na trgovski akademiji so stopili v stavko in so imeli včeraj shod, kjer so imenovali Ščervaka žrtev nazadnjaškega šolskega sistema. Sklenili so tozadevno resolucijo in jo vročili ravnateljstvu. Bavnatelj je izjavil, da izključi vse tiste učence, ki ne pridejo danes v šolo. (Glej včeranjo .Zarjo".)
Zdravstveno stanje Bob. Holzknechta.
Dunaj, 22. nov. Zdravstveno stanje Bob. Holzknechta je zadovoljivo. Včeraj so mu potegnili iz hrbta projektil.
Socialistična zmaga.
Monakovo, 22. nov. Pri občinskih volitvah so prodrli social, dem. z 19 kandidati medtem ko so imeli popreje 14 občinskih svet nikov.
Velika nezgoda vsled viharja.
Schaffhausen, 22. nov. Vihar je podrl lopo strojne tovarne Bauschen b a c h ; 15 delavcev je težko in nevarno ranjenih.
Velika rudniška nesreča.
Nordhausen, 22. nov. Pri odkopavanju rova eraričnih rudnikov v K 1 e i n - B o d u n g e n so predčasno užgali strel, ki je eksplodiral in zasul 16 mož. 11 delavcev je bilo takoj mrtvih, eden je bil težko poškodovan, štiri so rešili.
Bevoluelja ▼ Mehiku,
Mehiko, 22. nov. Na severni meji so odredili mobilizacijo 2 5.0 0 0 mož, da uduše revolucijo v Mehiki.
Revolucija na Kitajskem. Umori Evropcev.
B e r o 1 i n , 22. nov. Iz Pekinga br-zojavljajo: Misijonarji poročajo, da so umorili v S i n a n f u šolsko roditeljico gospo leckmannovo in petero otrok, >oštno služkinjo v kitajski slabi in več domačih deklet.
London, 22. nov. Zvezo s S i n a n fu je prekinjena. Glavno mesto šanzijske pokra-ine T a j n e n f u je v razvalinah, m i s i -onsko poslopje pa je v dobrem stanjn. Se eno poročilo Iz Flnanfu. Frankobrod, 22. nov. Iz P e -
i	i n g a poročajo : V Siuanfu so pomorili >oleg nemškega poštarja Hen-leja in njega rodbine in drugih ilvropejcev tudi 70 00 Mandžur o v (?). Misioni so razdejani.
JuanšlkaJ predsednik kitajske republike!
Peking, 22. nov. Nasprotstva med narodno skupščino in Jnanšikajem naraščajo. Prva mandžurska brigada je odrinila včeraj proti jugu kljub odločitvi parlamenta, d je proti nadaljevanju sovražnosti. Narodna skupščina je dovolila konferenco ukrajinskih zastopstev, ki bo odločila o vpra-lanju, ali naj bo Kitajska monarhija ali republika. Uporniki sanzijske pokrajine so za to, da je J u a n š i -raj predsednik nove repubik e.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in salaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
(T
Nihče več ne godrnjfi Čez slabosti In težave, Ako
spoznd, Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
yučtekajkakovost_>
Kabinetna kakovost Naslov za naročila; „FL0R1AN", Ljubljana.
liter K 2*40. n n 4*80.
J
Postavno varovano.
Božične in novoletne
ter sploh vse vrste
razglednice
kakor tudi
reklamne koledarje
ter vsakovrstne
:: tiskovine ::
■r po nsgnižjih cenah
pri L.Pevaleku Ljubljana.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Jernej Bahovec
naslednik
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
(Palača Assicurazione Generali).
Tovarniške zaloga pisemskega papirja la lolsklh zveskov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske itd. — Založništvo n a stenskih slik na Černivčevo računleo. — Slikarsko potrebščine -barvice, čopiče Itd. — črnila vsake vrste. — Vet lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spomin* oko knjige.
a
■
Modna in športna Q = trgovina = |
aadic, L
=Nasproti = glavne pošte
1 Krasne bluze 1 [j iz svile, volne, batista in barhenta. i j| Hišne halje, spodnja krila, predpas- !i tj niki za dame in otroke. Moderci j j [; najmodernejši kroj v krasni izberi. j; O Batist in šifon moderčki.	Damski klobuki ih čepice, otročji klobuki in čepice, [ pajčolani, igle za klobuke, pajčolani 1 za neveste, mirtovi venci in šopki. !	Pletene jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
I Specialiteta šerp 1 | za gledališče, svilnate in čipkaste |'j 1 šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato 1 J blago modno in gladko in v n^j- j 1 modernejših vzorcih, gladki in pa j | modni baržuni, pliši, tenčice. |	Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja j krila, hlače, predpasniki, žepni robci, j krasna izbira švicarske vezenine, ko- i palni plašči in obleke frotir brisalke j in vse druge kopalne potrebščine.	Jesensko, zimsko tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in. pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke.
I Kožuhovina 1 1 boa, mufi, klobuki, Čepice, rokavice 1 iz sukanca, kože, pletene in čip- j? 1 kaste, krasne ročne torbice, denar-I nice in verižice. r il	Narodne zastave narodne torbice, blazine, preproge tableti, zagrnjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport. J V '» ‘ ' I	Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamenterija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, žnor, porte in trakovi.
m I Modno perilo p kakor srajce bele in barvaste, spal- I 1 ne srajce, spodnje hlače, žepni robci, i ovratniki, manšete, naprsniki beli in | barvasti.	Cilindri, klobuki trdi in mehki vedno najnovejše oblike j in barve. Zaloga svetovno znanih ! Borsalino in Pichler klobukov. Če-; pice iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste.	Trikot perilo kakor srajce, majce, hlače, potne j jopice, dr. Jagrovo volneno zdrav-! stveno perilo. Dr. Lahmannovo zdrav-| stveno perilo iz bombaža.
| Dežniki in palice 1 vsake izvršbe in cene, glaloše, noč-I ne čevlje najboljše kakovosti, usnjate, i suknene gamaše, pletene patent ga-I maše, potovalni pleti in odeje, zrač-I ne blazine.	Kravate, pentlje \ samoveznice, vedno najzadnje no-j vosti, od priproste do najfinejše i vrste. Ščitniki iz svile, volne in bom-| baža. Moderni svilnati robci za žep.	Specialiteta gumb j za manšete, prsi in ovratnike, roka- 1	vice iz sukna, kože, volne in pletene, i| naramnice in podveze, vsemogoči 2	sistemi in cene.
I Za lovce 1 pleteni telovniki, (flanele srajce iz I volne in polvolne), dokolenice, no-I gavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. 1 Nepremočljivi plašči iz oljnate tva- i r*ne’	Milo, dišave | ustna voda, voda za lase, kolinska | voda, zobna krema, puder, ščetke 1 za obleko, lase, zobe, nohte, brke | in klobuke, glavnike, zrcala obveze I za brke, gumijaste gobe in vse dru-| ge toaletne predmete.	I Za turiste 1 volnene srajce, sviterji in nogavice, 1 dokolenice, nahrbtniki, specialiteta It pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, j vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne 1 aluminijum posode itd.
Modna in športna Q trgovina M i ,
H
==Nasproti= glavne pošte