Leto Um Mi Z59. V Uitlloni, • sredo Ceno Din. 1*50. Ufcaja vsak daa popoldan liniail ntđelie ta prasolka. — laaaratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 12 D 50 pf večji inserati petit vr«U 4 D; notice, poslano, iajave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Herod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravntitvo: Knailova ulic* štev. 5, pritličje. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Bnailovs nlica AL 5, L nadstropja. — Telefon štev. 34. Wmr Poštnina plačana v gotovini. Ob četrti rapallski obletnici. V okvir Italije zajetim Jugoslove-nom so obljubljali rimski državniki od-nošaje, v katerih jim ne bo moglo biti nikdar Žal, da niso prišli pod Jugoslavijo. Pri nas je vladalo takrat grenko ogorčenje in na dan so kipele svečane napovedi trajne pomoči nesrečnemu delu našega naroda, ki je padel pod tujo oblast. Pričakovalo se je, da se po italijanskih obljubah in jugoslovenskih napovedih vstvari v Julijski krajini položaj, ki polagoma pomiri potrtost tamošnjega našega prebivalstva, kateremu se njegove srčne želje niso izpolnile. Ali prišlo je vse drugače. Italijanski kavalirji niso držali svojih Častnih obveznosti, pri nas pa je že pred Rapallom divjal partizanski boj ter se nato stopnjeval v neizmerno škodo v naši notranjosti in zunanjosti. Za Jugoslovene v Julijski krajini je nastopila doba bridkega trpljenja. Italijanska vlada je pričela sipati na nje gorje in ravno tam, kjer je največ obetala, je največ vzela, to je v šoli. Kako lepo so naglašali italijanski odposlanci med našim ljudstvom, da bo imelo več šol v svojem jeziku kakor pod propadlo Avstrijo. Ali dandanašnji je domaČ jezik naših ljudi potisnjen v neke dodatne ure, katerih pa ni na premnogih učilnicah, tako da se po njih ošabno šopiri italijanščina. Narod brez šol je narod brez svoje bodočnosti; zapisan je potujčenju. Povedali pa so šolski oblastniki tudi dovolj jasno, kak namen imajo s šolo med Jugosloveni. Poleg, tega jih vlada stiska gospodarsko, navalila je na nje težka davčna bremena in jim zaprla ktrpčijski promet. Justica je barbarska. Pri nas Čujemo vzdihe preko meje, toda ali moremo kaj pomagati? Namesto razvoja h konsolidaciji in utrjevanju države, se udejstvuje v Jugoslaviji razkrojevanje in glavni razdomik Radić je te dni konstatirah zgodilo se fe, kar sem hotel: dosegel sem volitve. Z volitvami pa hoče on zadati Jugoslaviji smrtni udarec. Kaj potem? Ali naj uklene sužnja veriga na to še ostali del slovenskega ljudstva? ProČ s tako Črno mislijo! Mi hočemo živeti v svobodi, v svoji državi, trdno zgrajeni, kateri ima Čas pridodati Še vse, kar je naše! V svojo notranjost se moramo poglobiti in tu izvojevati zmago edinstvu in obstoju Jugoslavije. Volitve moraio postaviti neizpodbiten temelj naši dobri bodočnosti, v kateri bo toplega zavetja tudi za nase zunanje trpine. Spominjamo se jih nb četrti obletnici rapallske pogodbe z zagotovilom, da ostane na programu naše zunanje politike vroča skrb za nje. Kakor se Rim briga za italijansko peščico v Jugoslaviji, tako so mora zavzemati Beograd za jugoslovenske stotisoČe v Italiji. Rim si je z lahkoto prisvojil pravico za urejevanje razmer Italijanov v naši državi, kako torej naj bi ostala naša vlada brez brige za jugoslovenski živeli v Julijski krajini! Vezi ostanejo in morajo ostati, nikdar se ne smejo zrahljati ali celo pretrgati, pa čeprav so naše notranje razmere trenotno naravnost obupne. Tudi Italija ima svoje notranje pekoče težave, ki kažejo obrise meščanske vojne, ali upamo, da jih povoljno prestane, kakor smo prepričani, da se Padićevi napori z volitvami ne uresničijo. Po konsolidaciji v obeh državah bo sVe mogoče posvetiti vso potrebno pažnjo zunanjim zadevam in doseči tudi resmčue uspehe v prilog naših bratov v goriški, tržaško-norraniski in istrski pokrajini. Lastne moči Jugoslaviji, potem bodo naša zunanja prizadevanja zorela in boljšal se bo položaj naših nepozabnih bratov v Julijski krajini! KATASTROFALEN POTRES NA PORTUGALSKEM. — LIsbona, 10. novembra. (Tzv.) Močan potres je porušil mestece Salvadere de Ma-gos, ki je oddaljeno 20 km od portugalske prestolice. V Lisaboni sami je nastala velika panika. Prebivalstvo je bežalo iz mesta na prosto. Enotna fronta nacijonalne koalicije. Marko Trifković za sporazum naprednih in nacijonalnih strank pri volitvah. — Ljuba Jovanović za skupen nastop s samostojnimi demokrati v Sloveniji in na Hrvatskem. — Beograd, 11. novembra. (Izv.) | Včeraj so se po zaključitvi skupščine poslanci začeli razhajati ter zapuščati Beograd. V skupščini vlada danes popoln mir in praznota. V posamnih klubih je bilo zelo živahno. V Jugoslovenskem klubu je vodja dr. Korošec podajal generalna navodila za volilno borbo. O politični situaciji je malo govoril. Nekateri poslanci so poročali o razpoloženju kmetskega ljudstva v Sloveniji. Peščica klerikalnih poslancev je optimistično razpoložena in nekako z gotovostjo računa, da ohrani pri bodočih volitvah vse svoje pozicije, samo je treba za kmeta izbrati primerna volilna gesla, ki naj bi imela dovolj privlačne sile. Večina pa je zelo pesimistična in se boji republikancev, kakor tudi enotnega nastopa naprednih siL Radikalni klub je včeraj popoldne imel zelo zanimivo sejo, na kateri se je razvila obširna politična debata o na-daljni taktiki radikalne stranke, o načelnih smernicah, ki naj družijo vse državotvorne elemente za skupen nastop v enotni nacijonalni koaliciji. Ministrski podpredsednik Marko Trifković je imel velik političen govor. Govoril je nad eno uro ter v prav markantnih črtah orisal sedanji položaj, ko si stojita nasproti dva sovražna si tabora. V stvarnih izvajanjih je Trifković analiziral vse probleme in trditve, ki jih je širši blok nanizal v svojem vsebinsko zelo revnem manifestu »Prijateljem narodnega sporazuma«. Na podlagi dejstev in političnih dogodkov je ovrgel vse trditve tega manifesta. Konstatira! je med drugim: Nikakor ne odgovarja resnici, da ie bila vlada Ljube Davidovih — vlada reda in zakonitosti. Će bi bila to vlada zakonitosti, bi morala uporabiti proti Stjepanu Radiću in ostalim ekstremnim elementom zakon. Tega ni storila! Ta vlada niti ni bila vlada reda. — Baš v treh mesecih, ko je bila ta vlada na krmilu, so se dogodili dogodki, ki so zelo okrnili avtoriteto države, na primer slučaj srezkega načelnika Munlća in uboj v Metkoviću. Še manj pa se more vlada Ljube Davidoviča imenovati vlada narodnega sporazuma. To vprašanje se sploh ni resno reševalo in s srbijanske strani ni bilo niti formalnega niti stvarnega pooblastila za ta sporazum. Ministrski pod' ^dsednik Marko Trifković je nato očrtaval zveze HRSS z boljševiško internacijonalo. Končno je opozarjal poslance na veliko važnost sedanjega političnega trenotka in na volitve. Nastopil je zgodovinski trenotek. Vsi državno čuteči elementi in stranke naj se združijo, med člani radikalne stranke naj zavlada popolna sloga in disciplina, povsod naj se odstranijo osebne in lokalne stvari ter naj se stranka nikjer ne cepi. Povsod, koder ie treba, naj radikali solidarno in enotno nastopajo s samostojnimi demokrati. Radikali naj po vseh pokrajinah apelirajo na one dobre elemente, ki sicer niso vpisani v radikalno stranko, vendar čutijo enako odločilen moment, ko gre za obstoj edinstvene države. Skupščinski predsednik Ljuba Jovanović se je v daljšem govoru poslovil od radikalnih poslancev. Tudi njegov govor je bil velezanimiv. Naglašal je zgodovinski trenotek teh volitev in veliki pomen novoizvoljene narodne skupščine. Obenem je treba povsod za idejo državnega in narodnega edinstva začeti z akcijo, da se vsi napredni elementi sporazumejo za skupen nastop, zlasti je to potrebno na Hrvatskem in v Sloveniji. Radikalna stranka ni izrazito plemenska, srbijanska, radikalna stranka je stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Hrvatskem in v Sloveniji je potrebno, da se radikali sporazumejo z vsemi naprednimi in narodnimi elementi. Potreben je osobito sporazum s samostojnimi demokrati, s katerimi družijo radikalno stranko vsa temellna in npčefna stremljenja. Posl. dr. Miloš I v k o v i ć je* naglašal potrebo sporazuma med radikalno stranko in samostojnimi demokrati v Vojvodini in v Slavoniji. Za volitve sestavljeni akcijski odbor ima nalogo prihodnje dni stopiti v dogovore s samostojnimi demokrati in ostalimi naprednimi skupinami za skupen nastop in ustanovitev enotne fronte nacijonalne koalicije. Pred razpustom HRSS. Vlada vporabi proti voditeljem HRSS zakon za zaščito države. — Zveze dr. Mačka in Radića z boljševiki dokazane. — Beograd. 11. novembra. (Izvirno) Na oficijelno obvestilo tiskovnega oddelka ministrstva notranjih zadev o razlogih, zakaj ni bila sprejeta HRSS v vlado odnosno zakaj ni bil I. skupščinski podpredsednik dr. Vladimir Maček sprejet na dvoru, je vodja bloka Ljuba D a v i d o v i ć včeraj popoldne odgovoril v kratkem pismu, v katerem skuša zatemniti moralno in materijalno močan vtis, ki ga je izzvalo to poročilo v odstavku glede poseta dr. Mačka pri boljševiškem poslaništvu na Dunaju. —-Ljuba Davidović tega dejstva ne more tajiti. Na Davidovičevo pismo je snoči odgovoril tiskovni urad s kratkim uradnim pojasnilom, ki se glasi: V svojem odgovoru na zadnji oficijelni komunike g. Ljuba Davidović potrjuje, da mu je sam g. dr. Maček priznal, da je posetil boljšev'ško poslaništvo na Dunaju, toda sedaj g. Davidović vprašuje, kako je mogel biti ta poset za razlog, da se radićevci ne sprejmejo v vlarlo. ko se je o tem že prej razpravljalo in je bil Radič sam v Moskvi. Baš te zveze Radića in njegove stranke s III. internacijonalo, ki so se manifestirale pri mnogih prilikah in na razne načine, so postale takoj po povratku Stjepana Radića v državo glavna ovira za sprejem Radića v vlado. Ne pripisujoč tem zvezam nobenega pomena, je vlada Ljube Davidoviča uprav zahtevala, da radičevci vstopijo v vlado, toda krona je stavila pogoj, da se predhodno definitivno razbistri vprašanje o teh zvezah. Dunajski poset dr. Mačka sam je okrepil prepričanje, da te nedopuščene zveze še vedno trajajo, in to so pokazali tudi Radićevi zadnji govori, ki jih je imel po povratku dr. Mačka z Dunaja. Naravno je bil upravičen razlog, da se nikakor ne more odnehati od pogoja, ki je bil stavljen začetkom krize HRSS za vstop v vlado. Dejstvo, da so bila za Radičevo stranko rezervirana štiri ministrska mesta, tudi samo potrjuje, koliko je bilo resnega namena ?n dobre volie v tem oziru, da bi se Radić in njegova stranka držali zakonitosti, lojalnega postonania in snoštovanja napmm državi in nieni ustavi. Po vsem tem je tndi očividno, da v tem slučaja ni bilo na dnevnem redu vprašanje sporazuma med Hrvati in Srbi. Dalje komunike omenja ob zaključku, kakšna agitacija se je razvila oo državi, agitacija, katero so vodili dr. Maček, Rad'ć in drugi elementi. — Beograd, 11. novembra. (Izvr.) Zadeva vstopa radičevcev v vlado je zelo zainteresirala politično javnost. — Sedaj šele uvidevajo širši krogi, kako je bila nujna potreba, da je prišel na krmilo nacijonalni blok odnosno nacijj-nalna koalicija. V javnosti se je pojavila še druga resna in odločna zahteva. — Tisk nacijonalne koalicije in tisk, ki neomajno zagovarja idejo državnega In narodnega edinstva, danes odločno zahtevata, da se proti HRSS in Stjepana Radiću ravno tako postopa, kakor le svoječasno nastopila vlada proti komunistom, ko ie na podlagi zakona za zaščito države razveljavila konranistične mandate In prepovedala obstoj komunističnih organizacij. Za vse voditelje HRSS, glede katerih so točno dokazane zveze z boljševiki, je utemeljen zakon in je edino pravo in uspešno sredstvo, da se voditelji HRSS zapro. Na temelju priznanja L. Davidoviča. da je dr. Maček posetil Dunaj in bil v zvezi z bolj-ševiškim poslaništvom, zahtevajo, da se proti HRSS analogno uporabi zakon, kakor proti komunistom. Ni izključeno, da dovede ta polemika med vlado in Ljubo Davidovičem na podlagi oficijelnih izjav do ostrih odredb proti HRSS, kateri je dokazano protizakonito in protldržavno postopanje. Sam dr. Maček bo verjetno te dni poleg Radića aretiran. O Radiću nimajo danes še nikakih pozitivnih obvestil iz Zagreba. Obtožba proti Radiću. — Beograd, 11. novembra. (Izv. Ob 12.) Notranje ministrstvo sporazumno z zunanjim pripravlja obtožbo proti Stjepanu Radiću zaradi veleizdaje in delovanja proti državnim interesom. Ko bo zbran ves materijal, odredi notranje ministrstvo njega aretacijo in uvedbo kazenskega postopanja proti njemu. Kakor je izvedel Vaš dopisnik na merodainem mestu, je notranji minister odločen zahtevati izročitev Radića od države, kamor b! pobegnil. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je pričela ob 11.15 in ki še traja, pride tudi vprašanje Padidevo na dnevni red. VA?N15 SPREMEMBE V FOLI-TIČN! UPRAVI SLOVENIJE. — Beograd, 11. novembra (Izv. Ob 12.) Ministrstvo notranjih del pripravlja po informacijah Vašecra dopisnika velik razpored o premeščenju in vpokoiirvi političnoad-nrinistrarivnih urdat:ikav v Sloveniji. Gre za to, da se naipreie zbero vsi potrebni personalni in drugi podatki, na kar bo v dveh ali treh dneh podpfsan generalni ukaz o imenovanju, premestitvi in vpokoiitvi političnih in administrativnih uradnikov v Sloveniji. VOLITVE TN SESTANEK DRŽAVNEGA ZBORA. — Beograd, 11. novembra (Tzv. Ob 12.) Volilna borba je stopila v I. fazo. Povsod živahno pripravljan ie političnih strank in sktmin. Stranke vrše sedaj največ tehnično-voHIne priorave, revidirajo volOne imenike m objavljajo hkratu kratke manifeste, ki pojasnjujejo volilcem vzroke razpusta skupščine. Po členu 7. volilnega zakona se trna najpozneje v roku osmih dni po razpustu skupščine sestati državni odbor, ki prevzema tehnočno vodstvo volitev in nadzira uradno poslovan ie volilnih komisij. To odbor prevzame prihodnji teden svoje funkcije. Za predsednika tega odbora je vedno določen skm-^činski nredsednik d^rične dobe. za podoredsednike so določeni skupščinski podpredsedniki. Kot člani so v ta odbor po^\*^ni nred<^mk državnika sveta, predsednik Vasacpskesra sodišča v Beograd predsednik afĐeTacifsffrega sodišča oddelek B v Novem Sadu, predsednik in podpredsednik st«"^* sedmoHcc v Z?«rrebn. predsednik ap. sodila v Sar?n>vti in predsednik velikega sodišča v Podgorici. Državni odbor imenuje posamne volilne komisije za volilna okrožja. N. PA?IĆ POTUJE V NICO- — Beoprad. 11. novembra. (Izv.) Neka? teri jutranji listi poročajo, da odpotuje mi* nistrski predsednik Nikola P a š i 6 za nekaj časa v Nico v svrho zdravljenja. Zdravstven no stanje Nikole Pašića ni slabo. Po nasvetu zdravniVov pa potrebuje ministrski predsed* nik daljši odmor. Nikola Pašić se vrne s francoske Rivijere nekaj tednov pred volit* vami ter bo imel v Srbiji in drugod več po* liričnih shodov, tako enega v Jagodini. V moravskm okraju kandidira Nikola Pašić proti bivšemu notranjemu ministru Nastasu Petroviču. JUGOSLOVENSKO-ITALIJANSKA POGAJANJA V BENETKAH. — Beograd, 11. novembra, flzvimo.) Predsednik jugoslovenske delegacije dr. Otokar R v b a ? je včeraj prispel iz Benetk v Beograd na brzojavni poziv zunanjega ministra dr. N i n č i ć a. Dr. Rybar ostane dva dni v Beogradu, na kar se zopet povrne v Benetke, kjer se nadaljujejo pogajanja z italijansko de* legacijo. Skupno ž njim je prispel tudi načelnik prometnega ministrstva A v* ramović. Dr. Rybaf je včeraj poro« čai zunanjemu ministru o dosedanjih' rezultaih pogajanj. V glavnem so se ves čas razpravljala obe državi zadevajoča prometna vprašanja. MEZDNO GIBANJE ŽELEZNIČARJEV V NEMCIJL — Berlin, 10. novembra. (Izvirno) Državna železniška družba namerava odpustiti 24.000 železničarjev in obenem ustaviti obrat v nekaterih železniških delavnicah. Železniška uprava sedaj vodi posajanja z zastopniki železničarjev glede povišanja mezd. Zastopniki železniearskih ors:anizac;i iz vseh krajev države so se sestali na sestanek v Berlinu. Dosedanja podajanja z železniško upravo so ostala brez uspeha. Borzna poročila- Dinar v Curihu 7. 50. Ljubljanska borza. LESftl TRG: Trarni prvovrstno blago 13/16 cm, 600/5, 600/6. 600/7. 41)0 8, 16/19 cm, 200/7, 100/8. 300/9 m, 19/21 cm, 100/6, 100'7, 250/S, 150/9 met. frko vagon nakl. post. bl.385: remeljni 40 '80 mm Carimia monte nakladna postaja frko vagon bi. 700; desko 4 m paralelne 20 in 25 mm III. vrsta in pod mero frko nakladna post. bi. 500; deske od 1 do 4 m, 13. 20, 25 mm za zaboje od 8 cm naprej frko vagon nakl. post. M. 450: brusni les po uzancah Ljubljanske borze frko nakl. post. 2 vagona den. 220, bi. 225, zaklj. 220. ŽITNI TRCI. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 385; pšenica, hačka. par. Ljubljana, blago 430; koruza, bačka, par. Ljubljana, stara, bla« go 335; oves. bački. par. Ljubljana, blacjo 340; fižol, ribniean. orig.. freo. Ljubljana, denar 450: fižol, ribničan, čiščen. bfn, fco. Postojna, trans., blago 550: fižol, prepeličar, orig., fco. Ljubljana, denar 460; fižol, prepe* ličar, čiščen, b'n, fco. Postojna, trahs., blago 5PQ: fižol, mandalon. ori£.. fco. Ljubljana, denar 485; fižol, mandalon. čisč«n. b/n, fco. Postojna, trans., blago 500: laneno seme. fco. Ljubljana, denar 675: pšenična mota. »0«v, fco. Ljubljana, blago 625: pšenični otro* bf, srednji, b n, fco. Ljubljana, blago 210; krompir, fco. skladišče Ljubljana, denar 120. Efekti: 27?% drž. renta za vojno škodo den. 112, bi. 114, zaključki 114, 7% in vest. po s. iz 1. 1921 den. 64, bi. 65, zaklj. 64, Celjska posojilnica d. d. den. 210, Ljubljanska kreditna banka den. 220, Merkantilna banka den. 126. Prva hrvatska štedionica den. 915, Slavenska banka den. 90, bi. 95, Nihag bi. 80. Strojne tov. in livarne den. 130, bi. 151, Združene papirnice bi. 120, Solit cement Portland den. 1400, bi. 1460, 4%% kom. zad. dež. bke. bi. 89, 4%% zast. 1. kr. dež. bko-bl. 17 H. Zagrebška borza. Dne 11. novembra. — Sprejeto ob 13.00. Devize: Curih 13.42—13.52, Pariz 369—374, Praga 206.80—209.80, Newyork 69 —70, London 321.878—324.875, Trst 300- -303, Dunaj 0.09745—0.09945. — Valute: dolar 6,9.175—60.175, lira 298.50—301.50. Efekti: 7% invest. posoi. 1921 65^' —66 5. 2H7c drž. rente za ratnu Štetu 110— 112. Ljubljanska kreditna 215—225, Centralna banka 29.50—31, Hrv. eskomptna banka 109—110, Kreditna banka, Zgb. 106—108, Hipotekama banka 56.50—57. Jugobanka 100 —101, PraStediona 915—920, Slavenska banka 90—92. Eksnloataciia 90—92. Drava d. d. Osijek 230— 245. Šećerana, Osijek 835—870, Isis d. d. 65—67.5, Nihag 70—72, Gutman 590—710, Slaveks 185—215, Slavonija 72.5 —74, Trboveljska 450, Union, paromlin 600, Vevče 120. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 11. novembra. Današnja borza: Beograd 7.50, Pariz 27.40. London 24. Newyork 5.19, Milan 22.42, Berlin 1.245, Praga 15.45 Dunaj 0.00721 . — Trst, 11. novembra. Borza: Beograd 33.40—33.50, London 106.90—107.10, Pariz 121.75—122.25, Curih 445—447, Newyork 23.05—23.15, Praga 68.75—69.25. — Dunaj. ti. novembra. Beograd 1025— 1029, Berlin 16.830—16.930, Budimpešta 94.35 —95.10, Milan 3036—3048, Ncwyork 70.935 —71.85. Praga 2114—2124, Sofija 514—518, Curih 13.675—13.725, dinarji 1021—1027. Današnje nrireditve v Ljubljani s Kino Ideal: »Ljubavno pismo zločin* čeve ljubice«. Kino Tivoli: »Zlata lobanja « I. deL Kino Matica: »Satanova zahvala«. Sili ste v Rimu in niste videli papeža! Vtm s pravico lahko reče vsakdo, če pridete iz L'nbliane, ne da bi obiskali €litni Kino Jtfatica. 6732 Železničarska stavka y Avstriji, i Zunanja politika Anglije. — Dunaj. II. novembra. (izv.) Med železniške upravo In železničarji to te včeraj obnovila oficijelna pogajanji. Vodilni kros! so prepričani, da se železniški upravi posreči doseči sporazum In da bo stavka v nekaj dneh končana. Železniški uslužbenci polagajo največjo važnost na to, da se |lm urede ponovno mesečni prejemki. Za to bi potrebovala uprava 180 milijard. Kritje tega zneska se ne bi izvršilo s povišanjem tovor« nih tnrifov, marveč le s 25H povijanjem osebnih tarlfov In pa s proračunskimi prihranki. Finančni minister dr. Kienbock je izjavil, da bodo storjeni vsi poskusi vzpostaviti redni promet na zveznih Železnicah. — London. 11. novembra. (Izv.) Na banketu, ki ga Jt priredil londonski lordma-Jor, Je Imel Baldvrtn daljši politični govor. Glede zunanje politike je izjavil: Temeljna točka vladine zunanje politike le Stabfttteta bi kontinuiteta v vseh. od prejSnlt vlade začetih del In ustanov. Mi smo ta ohranitev mirovnih pogodb, aa podlagi katerih lahko vzpostavimo dobre odnošaje t vsemi narodi. Vlada bo vodila v notranjosti napredno notranjo politiko. Skrbela bo predvsem za olajšanje stanovanjske bede in bo upoštevata vs^ko socijalno gibanje. Potrebno je tudi, da se temejito znižajo cene živil v veliki in mali trgovini Priznanje. »Slovenec« se je danes javil z odrjo* vorom na razkritja o klerikalni trgovini s nrevoznicsmi za moko in žito. Zvija se na vse mogoče načine, da bi raztol* mačil identičnost interesov slovenskega konzumenta in klerikalnega vodilnega fonda. V stvari pa ne more zanikati, da smo poročali resnico. Glavno glasilo SI S priznava* da je Gospodarska zveza zahtevala po 500 Din za en tovorni list. Seveda »Slovencev« račun se giblje le v parah. Ne gre za 500 Din. temveč Gospo« darska zveza je zahtevala le 5 par — toda od ki?o£»rama. K*r je po starem običajki natančno 500 Din od vagon« skega tovornega lista. In zakaj ie Gosno^arslca zveza to zahtevala? Za svoje »stroške«? Evo, kakšni so ti stroški. »S^venec« jih na* tančno navaja: 1. položitev kavcije. 2. razdelitev in kontrole (!) pravilne imra* ve tovornih listov, 3. oddala vagonov odlemalcem na posameznih postaiah. Ako bi soliden trPovc z moko ali iitnm računal s\>cie stroške po te) metodi, potf>m bi moral pri kiločramu mek? zaslužiti rtrtmanj 3 dinarje? S položitvijo kavcije Gospodarska zr-eza nima severi« nobenih stroškov. Kavcna znaša 100 000 Din in Se ta je po'ožena ne v gotovini, temveč v ga* r^ntnrm pismu. Stroški za to ~r*mo ne znašaio mnono več nego kar dobi Go< s^odarska zveza za en sam tovorni list. -De'o razdelitve« obstoja v tem. da Gospodarska zveza tovorne liste odda* ja. Račun po tem princinu je nodoben onemu znanemu: svinčnik ošpičil 1 Din. pero namočil 2 Din. knjigo odprl 3 Din! To so tiči! »Kontrola pravilne uprave« je podobno aaračunjena: »Kontrola« obstoja v tem, da je vsak kupec tovor« nega lista se teoretično obvezal, da bo postopal po predpisih naredbe. To je vsa »kontrola«, in še to je rečeno !e »za obseniti »prostotu«. »Oddaja vago* nov« obstoji v tem, da sme kupec na tovorni list napisati adreso »Zadružne zveze« kot prejemnice, kar v smislu na* redbe tudi drugače biti ne more. »Slovenec« pravi, da se s prevozni* cami ne trguje. Kaj pa se dela? Kakšno druto ime pa naj se izmisli za proda* janje prevoznic nego »kunčija«? Prav klerikalno izmikanje je tudi. ako »Slo* venec« trdi, da od vseh do sedaj pro* danih nrevoznic niti ena Še ni bila pla* čana. Res pa je. da je Gospodarska zve* za vsakega kupca prevoznic obremenila za kupnino. To je storila seveda iz pre* vidnosti, zavedajoč se nekorektnosti in nemoralnosti vsega postopanja In boječ se, da bi si nakopala še neprijetnost s kunci, ako bi njeno početje prišlo pred* časno na dan in bi se vsa kupčija raz« vel javila. Zato kupce »le obremenjuje* za doVčni znesek, ki ša pote?" kasira pri prihodu hla«a. Ali je to kaj dni* «ega neoo »plačilo«? »Slovencev« članek jc I*ir5§ prizna* nfe v polnem obs^šu in le klerikalni cinizem in klerikalna politična morala je sposobna, da pr^7avli?nsko v°Jno aN ampu-t?c;fo. — Ta kalkulacija le no vsem pravilna. Zato je treba delovati z vsemi sl-!a M ra to. da rm**?* pri volitvah na črt? n^c^on^ln! blok, ker samo v \xfty si^-Mii nrlle do ta^o potrebne In trc|ae notranje konsolidacije. V nasprot-n**ra sV^aiti pa je treba računati z novimi t*šMmi borbami, 1 ? ?e lahko končalo ob kon~u koncev z razpadom države, kar bi Imelo zlasti za nas Slovence nsodne posledice. V eminentno narodnem interesu n°s Slovencev je torej, da zmag^io or* va"*vah stranke, ki ho-Tveio r*'r In konsolidacijo, pred vsem pa da en^r^t za vselei prenehalo nesramni P^na^i ni vzv»šeno osebo krnila A'e^sandra. kl le simbol našrtTa nled!-nfenia in steber državnecn In narodnega edlnstva. Za patrijotične Slovence izbira med nacnonalnim blokom in federalisti, ki hočejo pri nas uvesti razmere iz holiševiške Rusije, ne bo težka! = O »sijajni« protestni skupščini davidovićevcev v Beogradu v hotelu »Imperial« poročata »Slovenec« in »Hr» vat« ter zatrjujeta, da se je tega shoda udeležilo nad 3000 ljudi. Nismo bili sicer zraven, poznamo pa dobro dvora* no, v kateri se je vršil shod, in vemo, da gre v to dvorano kvečjemu 500 ljudi, a še ti morajo biti natlačeni kakor sla« niki. »Slovenčevemu« in »Hrvatovemu« poročilu o 3000 zborovalcih se torej smeje ves Beograd. S tega shoda je tre* ba beležiti dve zanimivosti: 1. da je shodu predsedoval Milutin Stanko« v i č, predsednik t'druženia jucfosloven« skega učiteljstva, iz česar je jasno, zakaj preganjano slovensko učiteljstvo v odnoru proti nasiliem bivšega prosvet* nega ministra dr. Korošca v centrali nI našV> tiste nodnore in zasTombe. kakor jo ie pričakovalo, in 2. da se je ta shod zakMuČil, vsa i kakor poroča »Hrvat«, s kMd: »Živio Radio« in »Živela — r e» P u n 1 i k a n s k a demokratska Stran* ka!* = Za skupni nastop vseh naprednih si. Včeraj se je vršila v Ljubljani seja eVsekntive oMastnih organizacij JDS za S'oven-'v Prerod ova! je minister dr. Orr~or "^riav. Začetkom seje je dr. Li-pold v imenu som'šlien'kov demokratske stranke čestital dr. Žerjavu k ime- novanju za ministra ter mu Izrazil neomajno zaupanie. O volilni kampanji se je razvila vsestranska debata. Soglasno se je sklemlo, da je treba v duhu voljnega mandata niroo*ne koalicije, da *6 čhn mUesne'e združijo vse napredne sile v Sloveniji za skunen nastop. V to svrho ie bilo pooblaščeno predsedni-štvo. da ukrene vse potrebno za čim naliačil in uspešnejši nastop narodnega bloka. = Kongres sarr.ostoine demokrat* ske stranke v Beoeradu. Za 23. t. m. je sklican v Beograd kongres samostojne demokratske stranke. Povodom tega kongresa bo v Beogradu orireien velik poMtičen shod samostojnih demokra* tov. Shod bo manifestiral za narodno in državno edinsrvo. = O kooperaciji s klerikalci razpravlja »Samouprava«, glasilo radikalne stranke, in nrihaia do zaključka: »O kooneraclii SLS more govoriti samo Človek, ki je politično popolnoma nai-vrn in ne zna računati z Verstvi In številkami, ali pa srbski politik, ki svoje poltično obzor«> s*e ni razširil preko mej predvoinske Srbije in ne vidi pre* ko Save ir, Dnne, rn^rda celo niti preko meje svojega okraja.« = Seta načelstva JDS se vrši jutri v sredo 12. t. m. ob 14. popoldne v tajništvu v Narodnem domu. Seja je vele-važna, zato je udeležba vseh potrebna. = Pmr^kovanje o Izidu skupščinskih volitev so že danes na dnevnem redu, dasi je bila narodna skupščina šele včerai raznuščena. T2ko piše »Balkan« med drugim: »Radikali se pripravljajo, da zbero okrog sebe vke patrijotične elemente. Kakor zatrjujejo, bodo rad:!:?.!i in samostojni demokrati v mnogih okr^iih vložili skupne tiste. V nekaterih političnih krogih so mišljenja, da se rad'kalom sanrm posreči izvoje-vati najmanj 180 poslancev. Glavno besedo pri volitvah bo imel Radić, ki bo financiral vse stranke opoziciionalnega bVka. Pna izmed skunin Davido\ičevih d^m^kratov je nezadovolma s tem aranžmanom in grozi, da bo zapustila Davidovića.« = CeSkosfovnšM tisk o novi )u*o-slovenskl vladi. VoMni vladi naciional-nera bloka so posvetili vsi ČeSkoslova-?ki listi da'jše članke, v katerih obžalujejo, da se Davidovićn nI nosrečtto doseči sporazuma med Srbi, Hrvati In Slovenci. Krivda zadene v prvi vrsti Radića. »Ceske Slovo« sklepa svoj j uvodnik z besedami: »Ml m>mo niti za, j niti proti Davidovićn SU Paš*ć-Pr!bfče- j vt£u. Osebnosti so nam postranska stvar, belimo samo močno jugoslovansko državo To pa se more doseči edl- • no le potom koalicije, pri kateri mora- 1 )0 biti Izključeni vsi ekstremi.« — Tildi »ćeskoslovenska Republika« dolŽi nejasno, nelojalno in fantastično politiko Stjepana Radića, da te Jugoslavija ne more konsolidirati Posledica tefe neuspeha in Izkušnje, ki jo Imajo državniki z Radićem, bo ta, da se prične reševanje hrvatskega vprašanja z druge, zanesljivejše strani, kakor Je vrtoglava in nestanovitna politiki hrvatskega s«s-ljaškega tribuna. Legljonarsko »Narodni Osvobozeni« ostro napada Radića, čigar provociranje krone, monarhije, vojske in zunanje politike je izpodkopab heterogeno vlado koalicije. Klerikalni »Cech« pi$e seveda v ostrem tonu proti vladi nacljonalnega bloka, ki ji podtika iste intencije napram Hrvatom in Slovencem, kakor jih ima baje češkoslovaška vlada nanram Slovakom. = Nedoslednost dr. Trumbića. V ospredje se postavlja zadnje čase silno rad dr. Trumbič. o katerem dobro vemo, kako izborno je zastopal Slovence v bojih za naše meje proti Italiji! Ta Človek ne ve več. kaj govori in tako se vedno bolj odkriva njegova ne do* slednost. Na shodu v Solinu v Dalma* ciji je trdil, da hrvatski sabor v dneh našega osvobojeni* ni deloval in da je neki odbor, izbran svojevoljno, izročil oblast nad hrvatskim narodom beo* gradskim cincarjem. Dr. Trumbič kaže S takim izvajan iem, da je zašel na kri* vo pot Stioice Radića in se je pri njem naučil zasukavati zgodovinsko resnico. Hrvatski sabor je dne 29. oktobra 1918. soglasno sprejel predlog, s katerim se prizna narodnemu svetu Slovencev, Hr* vatov in Srbov vrhovna oblast. Doktor Trumbič to menda vendar ve, da je bilo narodno vijeće pravi predstavnik naše* ga celokupnega naroda. V sejah 23. in 25. aprila 1921 ustavotvorne skupščine v Beogradu je govoril dr. Trumbič tako* le:... Sledil je poslednji akt v procesu našega ujedinjenja, in to je akt 1. de* cembra 1918. leta, s katerim je po avto* rizovanih predstavpikih našega naroda izvršeno in razglašeno narodno ujedi* j njenje, ustvarjenje naše ujedinjene dr« j ?ave. To je najsilnejši njen temelj, ker j je storjen po volji našega celokupnega naroda... Sram naj ga bo. da sedaj nastopa proti temu. kar ie pred par leti tako slovespo naglasa!! Telefon 124 Telefon ?24 Izven Satanova zahvala salonska fantastična drama v glavni vlogi Franotaca Berlin i ~ HA-HA-HAROLD LLOVD Morje smeha proerama: Mori« smeha Predstave točno ob: !/i 4., 5., Vi 7. in Vj 9. url Nezmanjšani orkester svira pri vseh predstavah. Pr os ve ta. Mi t.'di Stroko no Shraniti nr*> ko Time V*t* o*«frM rrno 6rcž?n4 vprt-zore 16 tm. ljudsko dramo »Lovski tat«. — Tržaška bolniška Magama ima poprečno zavarovancev proti bolezni 41.303, proti nezaposlenosti 37.4^9. Od 26. oktobra do 1. tm. se je izplačalo 89.456.10 lir bolniških podpor, *a porodniške in prehranjevalne podpore 9.933.80 In 2.345.20, za podpore pri smrtnih slučajih 4360 in podpor brezposelnim 3385 Hr. Izpred sodišča. — »Ostane kakor le bilo!« Dne 8. sept. bilo je ravno na Malega Šmarna dan, so se vračali precej pozno zvečer kosci, ki so izrabili ta lepi dan kljub prazniku za košnjo, precej vinjeni in dobre volje skozi Pod-peč. Tam se je odloči! od družbe stari Pri-stavec ln je krenil proti domu. Na poti pa sta ga napadla dva tovariša bodisi iz same razposajenosti, da bi ga malo napodila, ali pa sta ga v vinski omotici in temi zamenjala s kom drugim. Mož Je dobil precejšnjo vreznlno rrišičevia na levi roki m pa modro potplutbe na hrbtu. Tožil je kot napadalca Jožo Roglja In pa Franceta Kovača. Cela zadeva se je precej zavlačevala, ker sta obtoženca dosledno tajila, mož pa Je sam priznal, da so bil! vsi skupaj brez razlike pilani kot »kanoni« In da je bilo zelo temno. Končon pa se Je Pristavee le toliko ojunačil. in je povsem odločno potrdil, da sta obtoženca res prava napadalca. Sodnik jih je obsodil in sicer enega na dva In enega na tr' dni zapora in morata plačati Pri-starca 750 Din za bolečine ln izgubljeni zaslužek In pa seveda vse stroške. Fanta pa sta se pritožila bi sta ugotavljala tndl pri vzklicnl obravnavi da onadva nelsta napadalca. Ker pa je ostal tndl Pristavee — kateremu gre seveda največ le za odškodnino — prt svoji trditvi. Je razsodil senat tako, da ostane kakor je bilo, samo poostritev zapora s t-dim ležiščem, temnico m postom so jima odpustili in so spremenili kazen v navaden zapor. KONCERT GE. LOVSETOVE IN GE. RIBIČEVE. Naša najbolj znana koncertna pevka ga. Lovšetova je včeraj s sodelovanjem svoje Učenke g. Ribičeve in g. Janka Ravnika priredila že delj časa napovedani koncert v Filharmoniji, ki je privabil častno število ljubiteljev intimne komorno - vokalne glasbe. Na programu so bili izključno samo ruski solospevi Rimskega - Korsakova (0, Grečaninova (5\ Kljuja (1), Glitfea (4) in Musorgskega (3). Izmed vseh teh je polno-krven in plemenski bil včeraj le Musogski: ostale skladbe so bile večalimanj salonskega žanra, enoobrazne, rekel bi Šablonsko-senti-mentalne vsebine, ki sicer pevcu dajejo dovoli prilike, da pokaže sijaj svojega glasu, a glasbeno zanimive bogvekako niso. Zbog te enoMčnosti, ki je segla do Musorgskesa, se publika tudi ni mosta ogreti, pri divno-origtnalnfh Musortrskijevih otroških pesmih pa je buhnila v živ plamen. Začela le koncert s tremi točkami g. Ribičeva, k! predstavlja nadebudno, talentirano sopranistko. Srednja leca njenega glasu zveni še nekako plaho, detsko: v njej tudi prav narahlo dl-stonlra; višino pa Ima presenetljivo solidno In zelo zvočno. Ko dose?e krenkejše grudne tone in glcbokelši, preprlčevalnelši Izraz, dobimo ž njo važno pevko. Ga. Lovšetova Je absolvlra'a levji del koncerta. Ona ob-vladuie tehnično vso skalo svojeea jasnega glasbenega obsega, vsak ton 1c3 ne pnfpgne v vrtinec navdušenega priznanja edino le lepota tona, temveč otrenj, temperament, prepričevalno resničen izraz. Pevec mora to. kar pot«, tudi doživljati in še*e tedaj tudi v slučaju, da ni vsak ton brezhibno izklesan, doseže najvišje uspehe. Gospod Ravnik je mojster spremljevalec, ki mu ga zlepa ni ppra in zssluči poleg obeh pevk naše polno občudovanje. Pri eh pesmih pa so motili slabi, neumetniški orevodl z napačnimi naglasi, apostrofi itd. Prcvai'Tec naj jih naknadno izoili ln očisti da se bodo lahko reprezentirali tudi kot literarna vrednost. Koncert se nI čezmerno zavlekel m to je prav. Malo, a to dobro! —č» * ★ ★ Ciklus javnih predavanj priredi »Splošno žensko društvo« počen H od petka 14. t. m. vsak torek in petek, vsakokrat toč* no ob 8. zvečer na St Jskobski šoli — Pre* dava ga. dr. S i m e č e v a. šef bakt. stanice »O nalezljivih boleznih ln njih povzroči* teljih«. Vsako predavanje bo zase zaokrožc« no, vendar bodo vaa predavanja med seboj v organski zvezi. Ga. zdravnica poda pregled Življenjskih pojavov bakterij kot por -r-oči* teljev nalezljivih bolezni. Dalje na \ rava razložiti bistvo infekcije ter razne načine prenosa bolezni. Govoriti hoče o irr■■-mteti In o pomenu cepljenia pri raznih nalezljiv vi h boleznih, o obrambi organizma, o raznih dispozicijah za infekcije itd. Po mo/noati bo ga. predavateljica predavala z d nori* stracijami. Koncem predavanj popelji po* slušalce rudi na bakteriološko star' ) ter jim pokaže gojenie mikrobov. Predavanja bodo torei jako pod'.ična in zanimiva. Vstop je prost In vsakomur dovoljen. Samo kdor hoče. lahko daruje kak dinar za kritje stro* 5kov. — Pripovedne narodne pesmi. M'ndfni lzm*a! In priredil Pavel P!ere\ Z rlsbnm! okrasi! Makstm Gaspari. Izdala in 7nW:Tn Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cca v pol. platno vezani knjigi Din 28.—. Knjiga je deljena na Juna>ke pesmi, legende, pripovedke pesmi, in pesmi o razslirah in Svatih. Gospod Pavel Flerć je pridejn! knjigi pomen posamnih vrst pesmi. Junaškim pesmim podaje zgodovino na kato-o se nanašajo, vsem pa prida;e tudi komeitnr posamnih terminov. Junaške pesmi bodo posebno zanimale ne le mladino temveč tud! odrasle, ker se snov nanaša na našo zgodovino ln je posneta iz bojev naSih prade-dov, kar še posebno umijivo napravila komentar zadaj. Legende so posebno pridobljene prlprostemu ljudstvu, ki jih rado člta, dasi jih rna samo mnogo pripovedovati. Povedne pesmi dvigajo po vsebin! poseb-io moralno in etično stran s svoiinf tendencami. Pesmi o rastlinah in živalih pa bodo vzbujale največ smeha tn veselja pri otrocih radi njih konkretne vsebine in živahnosti pripovedovan Ia. Gtovo bodo otroci najra'e te deklamirali in se jih priučili. Vse pesmice pa zelo dobro dopolnjujejo dobro uspele Pn-straciie, ki so prav pogođeno vzete iz vsebine. Knjigo prav toplo priporočamo vsotrj zasebnikom in tudi knržHcam, ki jo bodo posebno pozdravile zaradi trpežne vezave, na katero se je v zadnjem času posebno pričela ozirati Učiteljska tiskarna. To in ono. Tragediia tapiavskpna kaznjenca. Poročali smo pr*H dnevi o ms*:';kaciji rarHom:ka L.a*?a R'MČa v Varaždinu Ivan Bilič je bi! dvakrat obsoien na sm^t. Po poklicu je bi! pekovski pomočnik m je Ml star 28 let. Pri obrr.vnavl je obtoženi Bilič v trpkih besedah naslikal vso tragiko svojega Življenja. Pripovedoval je: Priznam, da sem ubil Korica ali krivda ne leži na meni. Oče mi je umrl, po sem bil star nekaj tednov, a mati ko sem bi! star pet let. Crve leti je skrbel zame starejši brat ki je odšel nato v Ameriko ter sem bil kot sedemletno dete popolnoma prepuščen samemu sebi In na mi'ost in nemilost tujih ljudi. Potepal sem se povsod in da uteštm glad sem segel po tujem imetju. Tako sem dospel v kaznilnico, ker sem priSel v stik s starej§imi zločinci, ki so me učili kako se krade ln kako se ubija. Ko sem zapustil kaznilnico v Mitrovici sem poskušal živeti po njihovih nasvetih. V kavarni v Vinkovcih sem čul, da je neki Bolgar nesel žigosat 80.000 K denarja na urad. (Leta 1919, ko so se žigosali stari avstrijski bankovci.) Odšel sem na dom Bolgara In zahteval od njega denar. Ker mi ga niso hoteli izročiti, sem ubil Ženo bi moža. Mak) dete ml Je pokazalo, kje je denar. Izdale pa so me Številke davčnega urada, od katerega je bil denar Žigosan. In tako sem bil obsojen na vešala ter pozneje pomiloščen na doživljenjsko Ječo. Odposlali so me v lepoglavsko kaznilnico, kjer sem se spozna) s Korico. V kaznilnici me je učil kako se tihotapi, v čemur je bil on pravi mojster. Vezalo naju je Intimno prijateljstvo In sklenila sva. da pobegneva. Korica m* je nagovarjal, da se unrem In da ubijem zdravnika Jetnlšnlce dr. Elsenbahnerja. Dal ml je tudi nož, obenem me je tudi ovadil pri vodstvu kaznilnice. V moji celici je bila izvršena preiskava In pri meni so našli nož. Zato sem sklenil, da se nad Korico krvavo maščujem. Od postelje sem odlomil prečko ln jo s pomočjo pile ošlin. Nekega jntra sem počaka! Korico na hodniku in ga vpraša! zakaj me je ovadil. Nato sem potegnil nož ln ga trikrat sunil v prsa. Vse priče so sMVale Ri,;ča kot mirnega Človeka, ki se je tudi v kaznilnici dostojno vedel. Korica pa je bil pravi tip haMnk? ovaduha ter se je v Jed vedno pripravi'-'? na beg. Ce mu nI uspelo pobegnil je nago-| vorU nato druge in fSh nato ovadi!. Tako je postal tudi BlUw žrtev zlobnega zloč'nca. Zagovornik obtoženca je predlagal, da se Bllica pošlje na Stenievac na opazovalko. Sodišče je ta predlog zavrnilo in ie bil BiMc obsojen na smrt na vešalih. Obsodbo je obtoženi popolnonia hladno sprc'et. Obsodba je bila izrečena že meseca maja !n do novembra je obsojenec čaka! na pomiloščeme ali zaman. Justifikacrja ie brla Izvršena v četrtek ob 7. zjutra; na dvorišču varaždinske jernišnlce. Obešen je je izvrši! sarajevski krvnik Florijan Mauser. Zan;mivo je, da je bil Bilič brez sorodnikov, nI ime! ne brata ne sestre in tudi daljnih sorodn:kov. * Smrt znanega slačlščarla. V Budimpešti te umrl v starosti 77 let bivši slašč'čar Doboš, ki je napravil torto, katero so vsied njene posebnosti po njemu nazivljali »Doboš torta.« pozor! 6734 €litni Kino Jl/htica vodeči kino v L'ubliani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije. — Plesni odbor tjubtfanskfh maturantov naznanja, da se vrše plenarne vaje še nada* lie vsako sredo točno ob % 20. v Narodnem domu. S tem odpadejo tudi vse ostale dogo* vorjene spremembe. 344/n Tn'no ostane v siomina Upi ime: jVlirim čokolada! § Darujmo za sokolski Tabor! Dnevne vesti. V Lmbuant. dne Zagreb kam si zašel? (Dopis hrvatskega rodoljuba.) Zagreb, 9 nov. Solnce je danes posijalo po Zagrebu, ker niti ono, ki vse vidi, ni moglo vedeti, da se pokaže v mestu taka sramota! Če si prišel opoldne pred univerzo, si opazil na drevesih, ki stoje pred njo, lepake z napisom: »Suverena hrvatska država«. Brezstidnejšega oglasa še morda ni bilo, odkar obstoji Jugoslavija. Malone ves Zagreb je I. 1918 pozdravljal Ujedinjenje, a sedaj se v tem oglasu ekskomuniciralo iz »hrvatskega naroda« src, ki so ostali zvesti veliki ideji navedenega leta ter se poživlja vsakdo, ki se zove Hrvata, v vrste Radićeve Seljačke stranke. Oni, k! je vsega tega kriv, je pa kukavno pobegnil. Baš takega duha je »Hrvatski Sokol«. Jugoslovenskemu človeku je vse sveto, kar je prava vrednost srbska, hrvatska ali slovenska, ter je zato zagrebški *Jugos!ovenski Sokol« idealno sodeloval pri akciji za spomenik pesniku in skladatelju »Lepe naše domovine«, aTi na zborovanju kluturnih društev, ki so pokrenile akcijo, so govorniki te^a Sokola predlagali, naj se zastopniki Jugo slovenskega Sokola« izključilo Iz posvetovanj, čes* da »Jugoslovanski Sokol« n! kulturna organiza-cifa, ker »sramot!« hrvatstvo. In v tem Hrvatskem Sokolu« je Radič vežbal. Bili smo pred vojno priča, ka je hrvatski žnpnik vrata pokazal Ra-r7<*u aH Radičevcu, ker je ta-!e ostro b;ča1 hrvatskega občinskega tajnika. Češ, Ti uničuješ hrvatskega kroe-a . . . Bili smo pred vojno priča, ko je * :soko inteligentni Hrvat, burz*tij od nog do glave, obsojal vsako besedo Radi-eevo. a sedaj mu ponižno nosi škrice. AH nas ima još Hrvata! Nas, ki smo ostali zvesti Jucroslovensrvu in sr*o zato pravi Hrvati! Hrvatski po-Hfflr, ki sicer nI demokrat, le pred kratkem povedal: »Radič je Hrvat, tipičen predstavnik tega Hrvatstva, ki je vedno ratkrafalo fein Zersetzungselement), a ml vemo, da je še tudi drujro Hrvatstvo, ki se je naučilo zidati (ne samo rušiti) in to Hrvatstvo bo pri volitvah na Šnomlad kazalo, da je to laž, kar smo danes Čitali na jesenski starem drevju pred univerzo: pomladansko drevo bo »pognalo nov cvet bolj veselo«, — Kraljevska dvojica v Južni Srbiji. Kakor smo že včeraj javili, sta Nj. Vel. kralj in kraljica odpotovala v Skoplje in od tam potujeta po ostalih krajih Južne Srbije ter se udeležita 16. t. m. svečano otvoritve železniške proge Ve* !es*5tip. Kjerkoli sta se kralj in kraljica včeraj pojavila, jima je prebivalstvo prirejalo spontane in iskrene ovacije ter ju povsod navdušeno pozdravljalo. Z dvornim avtomobilom sta kralj in kra» ijica odpotovala na Ovčje polje in v okolico Kumanova, kjer je kralj kraljici pojasnjeval razvoj kumanovske bitke. Nepričakovano in nenapovedano sta se pojavila dopoldne okoli 11. v selu na Mladem Nagoričanu. Tu namreč je bila L 1012. odločilna bitka med Turki in sibskimi junaki, ki je pozneje ves po* tek kumanovske bitke odločila Srbom v korist in so bili Turki popolnoma potolčeni. Ko je prebivalstvo te vasi zaslišalo, da je prišel v posete »neki vi* sok oficir«, se je zbralo na vasi ter na* vdušeno zače!o pozdravljati kralja, ki pa je takoj spoznalo. Krajevska dvoji* ca je posetila tamkajšnjo ljudsko Solo ter je kraljica obdarovala pri tej priliki najboljšega učenca, neko vojno siroto. Na Starem Nagoričanu sta kralj in kraljica posetila cerkev, zadužbino kra* ija Uroša. Tu je kralj pozdravil vojne* £a invalida Dimitrijeviča, ki je kralja povabi! v svojo hišo. kjer da je pogostil po stari srbski šegi. Invalid * seljak je kralju začel razkazovati vse svoje pre* moženje. hišo. h'eve in sadovnjake. Bil je zelo ginliiv prizor. Invalid ima samo še mater, njegovega očeta so ubili Pol* gari. Ob 14.30 popoldne sta Nj. Vel. kralj in kraljica prispela z dvomim v!a» kom v Skonlje, kier sta prenočevala. Danes potujeta dalje proti Velesu in .^tinu. Kraljevska dvojica se vrne v Beo* Crad 18. t. m. — Kako skrbimo za Nemce. V Ljubljani je na Vrtači 4razredna manjšinska šola za Nemce. V prvem razredu je 16 otrok, v drugem 12, v tretjem 9, v četrtem pa 15, sktmaj torej 52 otrok, ki Jih poučujejo 4 učiteljice in en katehet, ki fmnio mesečno približno 40.000 kron ali 10 000 dinarjev plače. Da je med temi crroci tudi več slovenskih, je gotovo. Katera drfava skrb! tako za tujerodce kot mi? KaVo se jrodj naši slovenski de-ci na Koroškem, kako onim pod Italijo! Mislimo, da se nam Nemci lahko smejejo, ker smo tako kratkovidni, da vzdržujemo za rar Nemcev pr! nas celo štirirazrednico, nimamo pa toliko odločnosti in menda tudi ne volje, da bi po 11 novembra 1924. geslu »kar jaz tebi, toliko ti meni« zahtevali iste pravice za naš narod na Koroškem. Dokler ne bomo delali po tem načelu in ga dosledno izvajali, bomo imeli vedno narodno izgubo. Zob za zob! — »Balkanizacija uprave« imenuje »Slovenec« to, kar je veljalo pred dvema mesecema v klerikalnih očeh za upravno nujnost. »Vlada korupcije in nasilja,« piše v onemogli jezi glasilo stranke »čistih rok«, »se ni vprašala, ko je upokojila in prestavila uradnike, ali so sposobni ali ne, ali so se ravnali po zakonu aH ne. ali so se kot uradniki vedli brezhibno ali ne.« Kdaj se je pa klerikalna strahovlada vprašala o vsem tem. ko Je takoj prvi dan po imenovanju Davidovičeve v!ade odslovila Iz službe vse, ki niso trobili v klerikalni rog? Slovenska Javnost ni čula o nobeni žrtvi klerikalnega partizanstva, da je bila upokojena zato, ker ni sposobna* ker se ne ravna po zakonu ali ker ne odgovarja kot uradnik interesom državne uprave. Kadar gre za klerikalno kožo, je seveda upokojitev »balkanizacija uprave«, v vseh drugih slučajih pa »upravna nnmost«. — Nlkaklh novih davčnih bremen. Priobčili smo Izjavo finančnega ministra Sto-jadfnovlča o bodoči finančni politiki. Dodatno navajamo Iz nje še to-!e: ker še ni Ml predložen proračun narodni skupščini, bo še dovolj časa za pretres in oceno vseh državnih dohodkov in Izdatkov. Za sedat ne bo nlkaklh novih bremen, nlkaklh novih da v-kov, ne taks In ne doklad. V pogledu na Izdatke pa treba računati s takojšnjim! povečanimi izdatki za Invalide. — Imenovanje novega komisarja za Kmetijsko družbo. Dosedanji komisar pri Kmetijski družbi prof. Evgen J a r c Je na podlagi ukaza velikega župana odstavljen s svojega mesta. Imenovan le za komisarja referent pri kmetliskem oddelkn v Ljubljani dr. S p 111 e r-M o v s. ki ie že bl! kmalu po prevratu vladni komisar pri Kmetijski družbi, je znal družbene posle objektivno voditi ter je končno Izvede! volitve predsedstva In odbornikov na popolnoma objektiven način, tako da so dobil! družbo v roke napredni fakforfi. Novi komisar ie dobil nalogo razveljaviti Jarčevo odredbo o sklica-nfu občnega zbora z novimi delegati. Komisar mora tudi brez odloga razpisati občni zbor s starimi, lansko leto od podružnic voljenfml delegati. — O Stjepanu Radića. Javnost še danes ugiblje, kje je pravzaprav Stienan Padič. Danes zjutraj je objavi! neresni list »Hrvatska Svfest« »brzojavno« poročilo ?z Ženeve, po katerem se je Stienan Ra<*ić" sestal s Trocklm r?a Francoskem v MoHtnefffeHa, kjer sta razpravljala o politični sftuac/ll. Druge vesri praviio, da je Padič preteklo noč prekovčil avstrilsko mejo in se napotn na Dunaj. Zopet drugI z*trfu»e'o. da le ct*n1-ca že par dni v S vid. Vse te vesti se lansiralo v prozornem namenu, da se prikrije pravo niegovo biva^Sče. — Carinska konferenca na Rakeka. Trgovska m obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse Interesente, da se vrši redna carinska konferenca na Rakeku v petek dne 14. novembra 1924 ob 17. popoldne v zgradbi carinarnice. — Spremembe v naši vojski. Imenovani sc: za povelinika prokupskega vojnega okraja peh. polk. Josip Vorko, za namestnika poveljnika šumadijske peh. brigade polkovnik Vladimir S k u b i c, za namestnika stalnega sodnika bosanskega drv. sodišča major Otutav D o 11 n š e k In za povelinika 1. pionirskega bataljona inž. major Vladimir B a b * č; orožnike! polkovnik Oskar V i d I c Je razreden dosedanje službe In ostane na razpoloženju pri vojnem ministrstvu. — Klerikalci prl'atelfl delavstva In urad-nlštva. Iz železniških krogov nam pišejo: Klerikalci so naredili v pokojninskem vprašanju res pošteno zmedo. Nikdo se več ne spozna, kaj Ima dobiti. Po večini so si upokojenci, na račun danih obliub. da se jim poviša pokofnina, nakupili nafpotrebneTSe za zimo v nadi, da bodo lahko v d^glednem časa v obrokih plačali. Kaj nal počnejo sedaj, ko so dobili večinoma manjše prejemke, kakor preje? Srečni so tisti, k! so dobili nakazano še staro nespremenleno pokojnino. Prav posebno pa le osrečil železničarje prometni minister Sušnik Malo pred svojim padcem z ministrskega stolčka, kamor se, kakor upamo, nikoli več ne povrne, je ta prifatell delavcev In nradnISrva odredil povišanje cen režijskim vozovnica m In tako že Itak gmotno slabo stoieče železničarie prlkraišal na starih pravicah :n udobnosti, ki so jim zagotovliene v pragmatik!. S to naredbo so posebno prizadeti tudi unokoiencl. kl imalo pravico do znižane vožnie. Uradniki In delavci, posebno železnica ril in vnokofend, evo, kako so vam naklonjeni klerikalci! — Iz poštne stnžbe. Premeščeni so: Iz Beograda v Luibliano poštna uradnika Vilko Pupi s In Leopold Pihard: k poštnemu ravnateljstvu na Cetinje mehanik ijub-!i*n«ke glavne oolfe .Tosln Šalamun; v Planino pr! PakeVu poštni uradnik Anton Krof? 8 Iz LjubMane. — V naše državOanstvn le snre*et ruski emigrant uradnJk bfvše Južne železnice v Mari^oM? viariimi^ Rodoslavskl. Ip Za pomočnika ftw»w*n»pa mfnv«fra je Imenovan prebit nnmo*n!V m*J*aM cto-jr-d'nov^a Srečko Tesič. Dr Tr. Oospodne-t!č je umirovljen. Daitašn'*" prlrerr*ve v l*"*'**«*. — No? nemtiit kovani dmblf po f. 2 8 m 10 n'enftov je prišel v premet v preteklem ted-n. — PnfaH ▼ ekoflef Kvanta se v nlem časn množe kakor smo fe poročali. Pož»va1ee Je še vedno neznan. Zato je prav predrzno lavno nabil svoie obvestilo, da bo do le sledili 00 Zar i, kolikor fih ima določe- nih: ako ga dobe pa naj ga vržejo v oceni Oblast Išče nevarnega polIgalca. — Kolo Jogosloveasani sester v Kraafa le pridobilo strokovno učiteljico, ki bo vodila Šivalnico In tukajšnji g. dekan Je dal prijazno na razpolago prostorno učilnico v sirotlšču, kjer se bo poučevalo. Poučevalo se bode poleg šivanja perila In obleke Še Izdelovanje klobukov, domačih Čevljev In strojno pletenje. Z ozlrom na zaposlenost naših Žena in deklet se bo vriši pouk v skupinah, vsaka skupina 00 trikrat na teden pred ali popoldne. Mesečnina je 100 dinarjev. Pričetek 17. t m. Sestre, uvažujte korist Šivalnice in prigušite se poln^številno. —- Dodatek k »Telefonskemu Imenika«. Telefonski odsek poštnega ministrstva |c izdal dodatek k skupnemu telefonskemu Imeniku. Vsaka telefonska postaja Je prejela po en Izvod tega dodatka v uradno vporabo. "Pstim poštam pa, katerim so se poslaM Imeniki v prodalo, se je poslalo po toliko dodatkov, kolikor imen'kov so svojčas prelele, Dodatek le brezplačen In ga sme dobiti samo tisti, kdor Je kupil oziroma kdor bo kupil imenik. Imeniki z dodatkom vred se naročalo pri telefonskem računskem odseku poštnega ravnateUstva v Llubljani. — 7a načelnika nmernl«*ega od d H len f a v mmistrs^-u prosve*e Je bil ponovno Imenovan nreiSn?,- načelnik tega odd<»UenJq go-sood Pisto Odavić. Dosed^nii načelnik dr. Franko S^cn^a le bil prem«S*en na Obrtno šolo " 7rvrf*h. ki^r ie nreie služboval. _ Acf^v^a ya«!hp*%**?'"*cra poO<-?t«irp*a Mvnjj*pi»q. VJVrai poooMne ie Ml noHnisan ukaz. s katerim «e ravnateH zarrehfke 00-lici'e g. Franio TJ r b a n v na lastno nroSnio razre^uie dolžnosti piiBfcttgfreaja d?i-ekforia. ter se premesti k pokrafnski upravi. Pav-nateti TTrbanv nava'a k«t motivacijo svo'e ostavka svoio bolezen. 7a nametnika PoH-ciiskeca direVtorla je bil »menovan bivši uoravlteli redar«Vee* poverjeruštva na Sušaku Ja^o r»prieVovTČ. _ Umestna prepoved. Nofranie ministrstvo if» nrenovedalo v na*l drŽavi Širiti zna- bolfšev^ko glasilo »T,a Fčdćrat'on Pa!-canloue«. ki i-^ia na Dunaju in piše proti Interesom na*e države. — 7a znižan^ davVov ie zaorosfla Zveza mMnariev v Sloveniii. Dotična v!o«ra na ministrstvo za trgovino pravi, da Je obdavčeni c pretirano in da m'slijo že na to, da se bo moralo radi tesra delo ustaviti. — Padlotelegrafska zveza Praga-Beo-grad nrlčne delovati z dnem 20. t. m. Za prvi čas se b^do Izmenjavali telegrami zjutraj od do R30. — fzprememba poštnih oVoPšev. Dne 16. oktobra t. I. le bila vas Bistrica Izločena iz okoliša krinke pošte ter prldellena tržl-škemu pr.5tnemu okrMu. Dne t. novembra t. 1. ste bili občini Velika in Mala Poljana Izločeni iz okoliša pošte v Turnišča ter prl-klop'1 pni okolišu poštnega urada v Cren-sovcih. — Te'efon«ka zveza med fescaml ter Tr«tom In Oorlco. Po odloku ministrstva z dne fi. oktobra t. 1. Je dne 16. oktobra 1024 otvorjen telefonski promet med telefonsko centralo v Lescah ter telefonskima centralama v Ooricl in Trstu. Promet se vrši čez LlubMano in nI omelen. Prlstolbina za navadni nrrnvnr v obeh orlmerlb le 1.50 zl. fr. aH 22.50 Din. za navadno pozivnico pa 0.73 zl. fr. ali 11.25 Din. — Ministrstvo trgovine v Bemrrad« spretema stranke ob ponedeljkih, sredah rn petkih od 11.—13. — Podržavljene bi prevedene so po*te: v tretjo vrsto državnih pošt: Brežice. Kočevje, l.lubllana 3. Liutomer, Murska Sobota. Šk^UM^ka. Tržič. Dol. Lendava, Llub-Hana 4, Pakek, Poga?ka Slatina, Bled 1r v TV. vrsto: Kamnik. Siovenjgradec, Krško, IJublp^a 7 .S'ov. Fistriea. — Francoski k bih v R«»*»grad«. V nede-!io je bila otvorjena v klubu »Prijatei^v Francija« letošnja koncertna sezona. Klubove prired:tve so bile že lani zelo dobro obi«kane Predsednica kluba. ga. Lennsava Hristlč, je storila vse, da bo klub tudi v novi sezoni zbfraifŠeč beogradsVrh intelektualcev kot presta5ev Ideie francosko-jugoslovanskega kulturnega zbližanja. — Strašen samomor v Zagrebu. V nedeljo 0. tm. s! Je v Zagrebu porinila nož v srce Ivka Ooluhlč. soproga trgovca Golubica. Obležala je mrtva na licu mesta. —- Se o a mora v Novem S*da. Pornr*1i smo o krvavem dogodku v Novem Sadu, kier le Rus ClrUparBev ustrelU svoiega rojaka Origorila Karnevelskega. Ustrelil ga Je bale za to, ker le Karnevelski zlorabil njegovo nevesto, čile Imena pa Orlrorlfev nI hot<*1 navesti. Sedal Je policija Izsledila Ori-gorMevo nevesto v oseb? leoe Puslnje Oali-ce SToven«Va1e. Galica, ki Je bila zaslišana. Je Izpovedala, da |o Je Karnaveiskl zvabil v s^anovanle. Jo s kokainom omamil In nato zlnrahn. Vsi nlenj obupni kr»ki na pomoč so ostali brezuspešni Zdravniška preiskava bo uugotovila v kolikor vest odgovarja resnici. — ».Taka razparač- v Osliekn. V Osijeku se Je v soboto odigral dogodek, ki Je popolnoma umevno, zlasti med ženskim spolom povzročfl splošno razburjenje. Gre za sledeč slučaj: železničarieva soproga Marila Dodik le odšla iz stanovanja na podstrešje, kjer se Je sušilo perilo, čim Je hotela z vrvi sneti brisačo, je začutila, kako sta se dve roki oklenili njenega vratu In Jo pričeli daviti V smrtnem strahu se Je žena z nadčloveško močjo skušala otresti strahovitega objema. Med obema fa nastala borba na življenje In smrt m končno le Dodikova napadalca treščila od sebe. Kri pa J! |e zastala v žilah, ko le pogledala napadalen, ki Je imel žareče oči In veMk nož v ustni, v obraz. Zopet Je navali! napadalec na žen% ki je v nastali borbi zdrknila skozi podstreh no odprtino po stopnicah navzdol in obležala nezavestna. Cez nekaj ur Je našla služkinja gospodinlo, ležečo v nezavesti na koncu stopnic. Žena le vsled padca zadobila lahke poškodbe na glavi na vratu pa so se IS pognali sledovi davllenla. Zločinski napad Je naravno razburil esl1e«k« prebivalstvo. Polici!*, ki Je mnenja, da Ima opraviti z novim »lakom razparačem«. Je uvedla ob«lr-no preiskavo, vtnd*r doacdaj zagonetnega zločinca se ni izsledila. Pride 1 6850 Kdo pride? Ona pride! Kdo ie ona? M C...a! Iz Ljubljane. — Xa današnji shod demokratske stranke v Kazini opozarjamo vse somiš* ljenike. O politični situaciji poroča mi* nister dr. Gregor Žerjav. — »Narodni Dnevnik«, glasilo dr. Ravniharja. je z današjim dnem prenehal izhajati. De mortuis nil nisi bene! — Gerentski svet, kateremu je veliki župan poveril začasno oskrbovanje tekočih poslov mestne občine ljubljanske, si je razdelil svoje posle tako, da je prevzel predsednik gerentskega sveta dr. Dinko P u c zadeve splošne uprave ter mestne finance, g. Josip T u r k mestno gospodarstvo ter mestna podjetja, g. Anton L i k o z a r pa socijalno skrbstvo, šolstvo ter dohodarstvo. — Stranke sprejema g. predsednik dr. Puc vsak četrtek in soboto od 11. do 1. K. Josip Turk vsak torek in petek od 10. do 12., in g. Anton Likozar vsak ponedeljek in sredo od 10. do 12. — Kalturnoznanstvena sekcija »Triglava« priredi v smislu programa svoje prvo predavanje dne 14. novembra 1924 v društvenem lokalu pri Novem svetu točno ob 8. zvečer. Predava g. prof. dr. Fr. V e b e r: »O psihološkem In normativnem problemu vesti«. Ker Je predavanje zelo aktualno, prosim, da se tovari*! predavanja polnoštevPno udeleže. G. starešine uljudno vabljeni. 349.'n — Martinov večer društva *coče« se ie izvrši! v polno zadovo*lnost udeležencev ki so napolnili gađaj] votiček dvorane. Gdč. Mar+elarrčeva In Batielova sta ognjevito in s celim srcem recitirale pesmi primorskih pesnikov. Šaljlvo-fantastično predavanje g. dr. Lullka je vzbudilo mnogo smeha. Martinovo gos je očrta! v prirod«, na idici. v po-HMVi, v zgodovin! In v življenju sv. Martina. Med točkami vsporeda se ie razlegala narodna in umetna pesem Sočincca pevskega zbora, ki Je s tvuUntf le^frn-* tu u^rnnlmi gt^. sovi Žel barve« aplavz. Tambura*! pa so naravnost zadivili občinstvo z umetno proizvajanjem koncertnih komadov. Za Martinovo gos. petelina, buri!'ke in marone, so se navzoč! kar tekmovali v dražbanju. Opo-zariamo občinstvo, da slede nepretrgoma vsako soboto v »Soči« predavanja s petjem ni godbo. Shod sontišlienikov JDS se wši v torek oh 20. zvečer ▼ ▼el»ki dvorani Kozine. Pojoča minivster rir.GrejJorŽerjav, Obratna organizacija JDS za Ljubljano. — Za koncert, ki ga priredi v četrtek dne 13. t. m. v nnionski dvorani pevsko društvo -Ljub^lanskl Zvon«, vlada v našem mesUi jako veliko zanimanje. To zanimanje pa vrfl In navdušeni Zvonaši tudi v resnici zaslužijo, saj nam ka?e ses*ava njihovega programa, kako resno poimuiejo s\foje delovanje za procvite slovenske glasbe. Skrbno sestavleni program nam prinaša celo vrsto zborov najnovejšega datuma. Na sporedu so zastopani Adamič, l.alovic. Premrl in Pavnik, poleg niih pa še P?n'*ki in Mokra-njac s svojimi, večno lepimi srbskimi narodnimi pesmaml. Vstopnice za koncert so v predpro^^ii v M*Mxni k^llgarnl. 353/fl — R»«ska MaMca. Povodom stoletnice rotetva ruskega pesn'ka Tvana N I k i t i n a (1R24— 1RM) priredi PnsVa Matica v nedeljo dne 16. novembra ob 15. pop. v balkonski dvorani univerze to-le predavanje: »Ivan Nikitin k^>t narodni pesnik«. Predaval bo g. N. Jezerski. Vstop prost. — Okrožni kT:iS Doh^ovo1*cev v Lmb-Panl. Pedni mesečni sests^ek se vrši v sredo dne 12. tm. ob 20. zvečer v restavraciji hotela Llovd. Predava tov. W n d 1 e r o IndlH !n svoiem blvaniu v tej debeli. Nato slučajnosti. Pridite vsi. Vsr je treba rešit! nu?ne zadeve. Po dobrovoljcih uvedeni gostje dobrodošli. — Plesne vale Tebnlkov-akademikov. Plesna vala v torek 11. tm. odpade vsled nenadne odnovedi dvorane. Prihodnja plesna vaia se vrši zopet v torek 18. tm. ob 20. v dvorani Kazine. Irredna odborova seja se vrši v torek 11. tm. ob 20. na običajnem kranj. Udeležba obvezna. 345/n — Zdravstveno stanje mes*a Ljubltene. Zdravstveni izkaz mesta TJubllane v č*su od 2. do R. oktobra beV*I tole statisMko: Umrlo |e 17 oseb, 11 mo*k1h In 6 žensk (tujcev 10). Smrtni vzroki: Jetika 1, trebušni le-gar 1, srčna hiba, bolezni življa 2, rak 1, drugI naravni smrtni vzroki 11, slučajne smrtne poškodbe 2, samomor 1. Med tem časom se Je rodilo 17 otrok, 9 dečkov (1 mrtvorolenec) in 7 deklic. Naznanjene na-lezMive bolezni: davica 1 In škrlatlca 2 slučaja. Akade^nVI Orbmašl! V sredo dne IZ. tm se vrši ob po! 4. ponoldne v balkonski dvorani unlverre d-ngl redni o^čnl zbor AVa**mske*a klu^a OHtma. z običajnim dnevnim redom. Vsled važnosti tega zbora za vse akademike Orhtna^e, je udeležba za vse člane strogo obvezna, vabljeni pa so vsi somiSljc'Vi in novinci, ki le niso vpi^','^i v Mntnt. rvrKor. — Pogrebno drnšlvo sv. Jožefa opozarja ponovno dosmrtne člane s Pristopnino 300 K sil mani. da so z letom 1024 nrevede-m* po 5 3. pravil k letn?m, ki plačuieio zana-prei letni donesek tO Pin. Član. ki doneska tekom I. leta ni plačal, ae smatra po § 7 pravil Izstopivlim. Odbor bo zanaprei od- klanjal vse pogrebe brezpogojno, ako član nI zadostil svoji dolžnosti To velja za vse letne člane. 347/n — Specialist za lenske bolezni In porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka 46, zopet ordinira od 9.—11. in od 15.—16. 346/n — Občni zbor pomočniškega zbora Gremija trgovcev v LJubljani se vrši v Četrtek 20. novembra 1924 ob K 8. zvečer v prostorih Gremija trgovcev v LJubljani, Aleksandrova cesta. Odbor. 348Vb — Od ministrstva za trgovino hi obrt konces. krojna Sola, Židovska ulica 5, otvori z 20. novembrom zimski tečaj za splošno damsko in moško krojenje. Poučevalo se bo čez dan in zvečer. Kroj je preizkušen, zelo lahko zapopadlflv, da se ga lahko tudi nešivilje tekom tečaja prluče. Vpisovanje od 8.—12. In 2.-7. 351/n — Četrta obletnica ustanovitve našega društva, katere smo se spominjali dne 7. novembra ti. neas sili prositi tem potom P. n. javnost, da se tudi ona spominja nas najbednejšlh In položi dar slepim na oltar. Te darove s hvaležnostjo sprejema pisarna Podpornega društva slepih v jubljani, \Vol-fova ulica 12. — V četrtek zvečer ob osmih koncert Ljubljanskega »Zvona« v Unlona. Vstopnice in besedila skladb v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 350 n — Smrtna kosa. Po dolgi težki bolezni je dne II. tm. umrla gospa Marija Kra sovi; v Florjanski ulici štev. 12. Pokojnica je bila vrla slovenska Žena. SKrbna gospodinja in blaga mati. Pogreb bo 12. tm. ob 15. Blag ji spomin. — Zlobnrtst alt čin osvete? Avgust Čcw» ne, voditi podjetja z* impregniranje Jr «1. kf se nahajt za kurilnico na gorenjskem kolo« dvoru, je prijavil, da je v noči od 9. ra IO t. m. neznan storilec odprl ventile pred de* lavnico se nahajajoča zaloge katran vega. olja in je izteklo 24.000 kg olja. Pol<~>vicow okoli 12.000 kg so rešili, dočim ie ostn'i polovica uničena. Skoda znnSa okoli 50.000 Din. Verjetno je, da je to zlikovec storil iz ma< ščevanja. — Okraden je bil nedavno na kolodvoru v gneči pred b'agajno neki potnik. To bi se mu gotovo ne pripetilo, ako bi kupil karto pri Tourist Oflice (sedaj Ljubljanska Kreditna banka, poleg tvrdke Goreč). 352/n — 1'kradeno kolo. Včeraj je bilo 5. V. Enrtelmann iz Smartna pri Kamniku ukrt* d^no na Rimski cesti kolo s prestavo sistem oNVaffcnrad« št. 02. Kolo je črno lakirano, prva nneumariVa siva. dmga rdeča. Kdor bi izsledi! fatu, dobi nagrado. — Žrtev stanovanjske bede. SnočI okoli 19. se Je obesil na Gradu leta 1W?7. roleni kurjač in popravllalec dežnikov Ivan Skrbeč. Našli so ga obešenega na omrežju okna. V smrt ga Je nagnala stanovanjska beda. Pokojnik Je stanoval z ženo In tremi otroci v stanovanju, ki je slično pravcatemu brlogu in v katero niso mogli postaviti niti peči .Opetovano Je prosil, da se mu nakaže drugo stanovanje, njegove prošnje pa so bile bob ob steno. V obupu si je včeraj končal življenje. Nesrečnež Je zapustil ženo s tremi otroci v starosti od 3 do 11 let h Cefia. —c Vomflc. Tukaj se Je naselil kot praktičen zdravnik dr, Stanislav Vrhovec. —c Orfuna Celle priredi v sredo dne IZ. tm. ob četrti obletnici podpisa za naš narod usodne rapallske pogodbe Javno predavanje v mali dvorani Narodnega doma. Predava g. con T r I p a I o. Začetek ob 19. zvečer. Jugosloveni, pokažite s posetom, da se zavedate svojih dolžnosti. Važne spremembe v politični upravi Slo. v eni je. —c Redni sestanek JDS za mesto Celje se vrši v sredo 12. t m. ob 20. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. —c Rapallska obletnica. V sredo 12. tm. zvečer, na dan četrte rapallske obletnice, priredi »Orluna« v Celju v mali dvorani Narodnega doma v Celju ob 19. zvečer Javno predavanje. Predava g. geomet Tripalo. —c Olasbena Matica. Ravnateljstvu Glasbene Matice v Celju se Je posrečilo pridobiti 5e enega strokovnjaka za violino v osebi g. prof. Fgidija Francota. ki le svoj-čas deloval kot vzoren učitelj in pedaeog na šoli in konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Letos je vodstvo uvedlo tudi pouk v solope+ju in Je pridobfo v to svrho Izborno strokovnjakinjo gdčno. Mileno Ver-bfčevo iz Ljubljane. Teoretičen pouk in mladinsko petje vodi g. Ciril Pregelj. §o'a letos lepo uspeva in se ie vpisalo že okoli 200 gojencev in se novi še vedno priglašajo. — Občni zbor Glasbene Matice se vrši v petek 14. t. m. ob s. zvečer v prostorih Glasbene Matice, Slomškov trg. —c Andrelrv sejem. Mestni magistrat razglasa: Zivincki in kramarski selem v Celju, ki bi se moral vršiti 30. novembra, se preloži na 2. decembra. b IHtarihnra, —m OdFkovanle zaslužnega anrodneaa In gospodarskega delavca. V nedeljo 9. tm, je okrajrrl glavar dr. Vončina v Ptuju izročil odlJkovanie. katero je Njeg. Vel. kralj naklonil zaslužnemu delavcu, posestniku in lastniku paromlina g. Zadravcu iz ^red^ča ob Dravi. Slavnostni izročitvi odlikovanja, ki se Je vršila v posvetovalnici na rotovžu, so prisostvovali zastopniki oblasti m raznih društev, korporac'j in pol. organizacij. Sla\r-ljencu. k! s! je priboril nebroj zaslug na po-Ifa pospeševanja na*e obrti, kmetijstva. Industrije Itd.. }e čestital najpreje zastopnik Trgovske in obrtne zborn'ce v Ljubliarri dr. Pl e s s, ki je nagnal, da vidi v odlkova-nju Zidravca odlikovanje celokupnega slovenskega obrtništva. Siavl'encu so nato po vrsti čestitali: g. Franchettl v Imenu Zveze obrtnih zadrug v imenu oblastne org JDS g. S p i n d I e r In drugi. Glavni urednik? RASTO PUSTOSLEMSEK. Ocftfovornl urednik: VALENTIN KOPITAR. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD* dne 12 novembra 1924. Stev. 259. Gospodarstvo. Poljedelske zbornice. Pomena trgov.-obrtniškib zbornic Industrijalcev in obrtnikov, sploh ni mogoče oceniti. Kdor pozna razvoj in delo teh institucij, kdor se zaveda, kako važno in neprecenljivo vlogo igrajo v našem gospodarskem življenju, bo pač priznal, da se imamo zlasti v današnjih razmerah, ko narodno gospodarstvo vsled svetovne vojne ne more iz stagnacij in kriz, zahvaliti v prvi vrsti trgovsko-obrtniškim zbornicam in njihovim funkcijonarjem, da žile gospodarskega organizma še niso usahnile. Te institucije so vez med tremi gospodarsko najvažnejšimi stanovi, one so kanal, po katerem prihajajo želje in zahteve teh stanov do najvišjih državnih činiteljev, ki jih potom zakonodaje uveljavijo. Pri sedanjem modernem sistemu gospodarstva si razvoja trgovine, industrije in obrtiništva brez trgov-sko-obrtniških zbornic sploh ne moremo misliti. Kljub temu, da so o neobhodnosti trgovsko-obrtniških zbornic prepričani ne le gospodarski krogi, temveč tudi državne oblasti in celokupna javnost, pa pogrešamo slične ustanove za oni del prebivalstva, ki se peča s poljedelstvom. Naši poljedelci nimajo stanovskega zastopstva v obliki poljedelske zbornice. In v tem tiči glavni vzrok, da se čutijo poljedelci često v gospodarskem življenju osamljene in zapostavljene. Ni pretirano, če trdimo, da bi tudi demagogija in protidržavno rovarenje med kmetskim ljudstvom ne našlo tolikega odmeva, Če bi država posvetila večjo pozornost kmetskemu stanu in priskočila poljedelcem na pomoč t ustanovitvijo drugim gospodarskim činiteljem odgovarjajočih poljedelskih zbornic. Poljedelski stan, ki je poleg in> dustrijskesra in trgovskega glavni faktor našega narodnega gospodarstva, bi moral imeti svoje stanovsko zastopstvo, ki bi ščitilo njegove interese in pospeševalo razvoj poljedelstva. Vprašanje poljedelskih zbornic je postalo aktualno zlasti po vojni, ko so agrarne reforme, poljedelske banke in drugi faktorji postavili ta stan v isto vrsto s trgovino, industrijo in obrtništvom. Mnoge države so Že uvidele nujnost teh institucij, čas bi bil, da sprožimo tudi ml to misel, ki ne ostane brez dobrih posledic, če se uresniči. S tem, da država omogoči kmetskemu stanu v obliki poljedelskih zbornic nekak stanovsko-gospodarski parlament, kjer bi zasedali najbojši in strokovno najboj kvalificirani predstavitelji našega poljedelstva, bi se ublažila stanovska protislovja, hujskanje kmetskih mas proti državi bi ne imelo zaželjenega učinka in število nezadovoljnih elementov bi se znižalo, ker bi imelo tudi kmetsko ljudstvo zaupanje v državo in njen pravni red. Na delo torej, da dvignemo rudi naše poljedelstvo, ki je v primeri z drugimi državami dokaj zaostalo. ★ ★ —g Novosadska blagovna borza 10. novembra. Na produktu i borzi notira jo: Pšenica baška, 12 vag. 365—370; oves baški 11 vag. pariteta Klenak 265, koruza sremska 18 vag. 165—167.50, za december 190; moka baza »Oss« 555: »Os« 550, »5« 390, otrobi 10 vag. 195, fini 170. Tendenca nekoliko prijaznejša. —g Vagoni na račun reparacij. Prometno ministrstvo je obveščeno, da Je prispel preko Jesenic nov kontingent vagonov iz Nemčije na račun reparacij. Ta pošilja-tev obsega 99 osebnih vagonov in sicer 38 L, 19 II. in 42 III. razreda. Za ozkotirne že- lesaJee v Srbiji le prispelo 20 vagonov. Tovornih vagonov smo dobili 50 tipa O. N. in M. C. in 20 za ozki tir tipa J. K. Na račun reparacij Je dobila Jugoslavija doslej 10.345 vagonov tal 450 lokomotiv. Od teh je bilo za normalne proge osebnih 240, tovornih pokritih 4000, nepokritih 5000, vagonov za prešiče 190, za sveže meso 80 in 200 ciste-ren. Ostali so za ozkotme železnice. —g Udeležba inozemstva na našem uvos zu. V prvi polovici t. 1. smo uvozili iz Ce* Skoslovaske blaga za 845,752.584 Din (22.14 odstokov); iz Avstrije za 802.961.121 Din (21.03 %); iz Italije za 720,360564 Din (18.86 %); iz Anglije za 374.387.715 Din (9.80 %); iz Nemčije za 312.799.912 Din (8.19 %); iz Zcdinjnih držav za 164.535.271 dinarjev (4.31 %); iz Francije za 147.154.701 dmar (3.85 2%); iz sosednih dežel Grške, Madžarske. Romunije. Bolgarske in Albani* je smo uvozili za vrednost: 114.704.846: 77,285.400; 51,620.696; 5,842.377 m 3,264.258 dinarjev. Nadalje: iz Indije za vrednost 51,820.164; iz Švice za 30,902.463; iz Hnland* ske za 24.938.371: iz Belgije za 20.5*5.530; iz Poljske za 13.844.469: iz Egir»ta za 10.345.800: iz Brazilije zal4.220.052 Din. — Udeležene so še različne druge države, kar kaže. kako obsežen je naš uvoz in kako se razvila jo kupčije z našo državo sirom $veta. —g Sodelovanje francoskega z našim kapitalom. »Jugoslovenski Llovd« piše: Te dni je bival v Zagrebu ugledni zastopnik francoskega kapitala, monsieur daude de Seze, eden glavnih ravnateljev znanega sve* tovnega zavoda »Banque de Pavs de 1* Euro* pe Centrale«. Banka ima kot znano tesne stike z dunajsko »Landerbanko*. ta pa je v ozki poslovni zvezi s »Slavensko banko d d.« v Zagrebu. Gosp. Seze potuje po na* sih kraiih zato. da se pobližje in osebno se* znani z našimi gospodarskimi razmerami, pred vsem pa, da si ogleda delovanje »Sla* venske banke« in drugih podjetij, ki so ž njo v zvezi. Kakor smo informirani iz oko* lice gosp. Seze j a, se je znani finančnik zelo ugodno izrazil o našem gospodarskem polo* žaju m se živahno zanimal za naše razmere, ki se mu zde ugodne za bodoče delovanje. Nase razmere so ga tako zainteresirale, da je podaljšal dobo svojega bivanja v Jugo* slaviji in namerava sedaj obiskati tudi naša provincijalna mesta. Z zadovoljstvom bele* žimo to dejstvo, pričakujoč ugodnih uspehov za bodoči razvoj našega gospodarstva. —g Češkoslovaški sladkor. Iz Osjeka poročajo, da so si nekateri trgovci vsled karteliranja domačih sladkornih tvornic nabavili sladkor v kockah iz Češkoslovaške m ga prodajajo po isti ceni kakor domači sladkor. —g Razstava v Milanu leta 1928. Pripravlja se velika narodna razstava ogromnega obsežja v .Milanu za leto 192S. Običajni vzorčni semenj ostane takrat odprt dalje časa nego navadno v drugi polovici aprila in bo tak, kakor vsako leto, poleg tega pa bo narodna razstava. Italija hoče pokazati svoje povojno gospodarstvo. —g Italijanske koncesije v sovjetski Rusiji. Boljševiška vlada je dala te dni nekemu italijanskemu konsorciju izključno monopolno pravico eksploatacije premogovnikov v donski oblasti južne Rusije. To je ogromne koristi za Italijo. Koncesija bo trajala 33 let. Komisija je podpirala pogodbo po sporazumu doseženem med Mussolimjem in sovjetskim predstavnikom Jurenjevskim. —g Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Liubljani sprejema do 17. novembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene pločevine in pločevine iz medi. (Podatki na vpogled pri omenjenem odele-nju.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 40 kolesnih obročev. — Dne 24. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 26. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave elektrotehničnega in Instalacijskega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 komadov lopat za sneg in 1000 komadov lopat za gramoz. — Dne 3. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave vijačnih kopčalic in vlačilnih kavljev; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne pločevine; pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotlcl glede dobave 125 svetnik za lokomotive. — Dne 4. decembra tL pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave železnih cevi in delov plinskih cevi; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave trakov in bane za telegraf. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Kupovna In prodajna zadruga v Hrastniku je vpisana v zadružni register. ^■ns^Ba***u». ■- M»..ir- - m *m Turistika in sport. STANJE PRVENSTVA SLOVENIJI. L razred: Ilirija Raptd Jadran Primorje Hermes Maribor Celje 6 4 3 2 2 1 0 32:3 13:13 10:13 11:19 10:13 9:14 8:19 12 8 7 6 5 3 1 Številke znači jo: število iger, dobljene, neodločne, izgubljene tekme, razmerje goa-lov in število točk. H. razred: tekem, goall 28:3, točk 7 » > 15:5. » 7 » » 6:15, » 3 •» » 6:18, » 2 > » 0:24. » 0 razred se je- torej,, dvignil Slo- 5 5 5 5 prvi Slovan Lask Korotan Slavija Svoboda V van, dočim pade Celje v drugi razred. — Hazena tekma med dvema Izbranima teama za sestavo reprezentance za nedeljsko tekmo proti Zagrebu, je končala v korist »belihc, ki so zmagale nad »rdečimi« s 4:1. Ker obe izbrani družini nista nastopili v kompletni postavi in je manjkalo več dobrih Igralk, se igra ni razvfla do popolne višine te nimamo baš najboljših izgledov, da častno odrežemo proti Zagrebu, ki postavi močan, iz treh družin sestavljen team. V poštev prihajajo momentano sledeče Igralke: Bemik (II.), Zupančič (Atena), Oman (11.), egan (II.) in Petrič (A.). Vprašanje vratarice še ni rešeno. Ed. Rice Burroughs: &ar%anov sin »0h. mamica,« je vzdihnil, »ali že veš, da bodo v gledališču razkazovali neko čudovito dobro na-nčeno opico? Willie Grimsby jo je včeraj zvečer . že videl. Pripovedoval nam je, da zna ta opica vse mogoče stvari, edino dar govora ji še nedostaja. Jaha na konju, je" z nožem in vilicami, šteje do deset: kratko: vse mogoče stvari kaže, kar si pač moreš izmisliti. Kaj ne, da jo bom lahko šel pogledat? No, lepo te prosim — mamica — prav lepo te prosim.« Mati je sina nalahno in ljubeznivo pogladila po Kcu ter odkimala: »Ne, Jack, ti veš, da jaz ne ljubim takih predstav in tudi nočem, da bi jih ti obiskoval.« »Ne razumem, zakaj ne, mamica,« je odgovoril deček. »Vsi dečki hodijo tja in tudi v zoološki vrt, jaz pa ne smem nikamor. Saj bo vendar vsakdo o meni mislil, da sem nekakšno dekletce ali celo, da sem pomehkužen in sramežljiv gospodi-ček. O, oče,« je zaklical vzradoščen proti vratim, skozi katera je pravkar vstopil visoki mož s sivimi očmi. »Kaj ne, oče, da smem iti pogledat?« »Kaj hočeš videti, sinček?« ga vpraša oče. »Rad bi šel v gledališče pogledat naučeno^ opico,« je proseče odgovorila mati in z očmi izra-ževala tiho prošnjo, naj tega ne dovoli. »Ajaksa?« je vprašal oče. Sin je prepričevalno prikimal z glavo. »Hm — no, ne vem, kaj bi bilo na tem tako hudega,« je pripomnil oče. »Tudi jaz sam bi ga rad videl. Je menda nekaj posebnega in za opico ogromne velikosti. Gremo ga vsi pogledat, ali ne?« In obrnil se je k svoji ženi. Toda Jane je prav odločno odkimala z glavo in resno s poudarkom vprašala gospoda Mooreja, ako že ni čas, da prične z običajnim dopoldanskim poukom. Ko sta deček in učitelj odšla iz sobe, je pričela govoriti možu: »John, ukreniti moramo nekaj prav posebno odločnega, da otroka odvrnemo od usodnega na-gnenja do divjega življenja, katero je po vsej verjetnosti podedoval od vas. Vi veste sami najboljše, kako se v vas od časa do časa z živo silo oglaša hrepenenje po džungli, po pragozdih, po bojih z divjimi zvermi in hrepenenje po samoti. Veste, da sem z Vami dostikrat imela hude boje. da sem Vas odvrnila od blaznih namenov uteči ponovno v džunglo in živeti tam divje, groze in strahu polno življenje, kakršno ste živeli dolga leta preje, predno ste se z menoj seznanili. Ali hočete najinega otroka izročiti strašnim opasnostim pragozdov? — Ali ga hočete izročiti v pogubo divjim roparskim zverem, da mu pripravijo grozno smrt? Ali hočete biti vzrok moje in sinove smrti?« »Dvomim, da bi bila tu kakšna opasnost,« je odgovoril mož. »Istotako dvomim, da bi sin od očeta podedoval neko posebno nagnenje do gotovega načina življenja. In često si mislim, da greste v svoji bojazni nekoliko predaleč in da so varnostne odredbe za sina vendarle prestroge. Njegova ljubezen do živali, njegova želja, videti to naučeno opico, je v polnem skladu z njegovo sedanjo starostjo in je vse to pri zdravem otroku čisto razumljivo. Vendar ta želja ne pomeni, da se hoče z opico oženiti. In če bi se tudi hotel, Vi vendar ne boste kričali: »Sramota!« Ali ni res tako, ljuba moja?« In John Clavton lord Greystoke je objel svojo ženo okrog pasu, se ji dobrovoljno nasmehnil, jo poljubil na ustnice, potem je pa resno nadaljeval: »Vi Jacku niste nikdar pripovedovali o mojem prejšnjem življenju in tudi meni ste to zabranjevali. In to je bila, mislim, velika napaka. Ako bi mu jaz smel pripovedovati o življenju Tarzana iz rodu opic, o njegovih bojih in njegovem trpljenju, o nevarnosti džungle, o krvavih, bolečih ranah iz bojev, gotovo bi mu ugasil njegovo navdušenje za divje in romantično življenje v pragozdovih, ki se mu danes v njegovi bujni domišljiji zdi kot pravo veselje. Od tega pripovedovanja bi imel i praktične koristi, kajti marsikatero mojih izkušenj bi mogel uporabiti v svojem življenju v svoje dobro. Tako pa je ostal nepoučen, in če bi ga kdaj neutolažljivo hrepenenje z divjo strastjo priklicalo v divje puščave in pustinje, bo tam begal neizkušen in brezmočen, prepuščen le svojemu lastnemu na- gonu, ki pa je, kakor znano, dostikrat zelo nezanesljiv vodnik in pogosto pripelje na nevarna stran-pota.« Ladv Grevstoke je samo odkimavala z glavo, kakor je to storila vedno, kadar se je Tarzan spominjal svoje preteklosti. »Ne, John,« je poudarila. »Ponavljam, da nikdar ne dovolim, da bi Jackovo dušo zastrupljevali s spomini na življenje v džunglah, pred katerimi ga hočemo vsi varovati.« Bilo je zvečer. In zopet so pričeli govoriti o tej stvari. In sicer je Jack sam začel: »Zakaj mi vendar ne dovolite, da bi Šel v gledališče pogledat Ajaksa?« »Tvoja mati tega ne želi,« ie pojasnil oče. »In ti tega tudi ne želiš?« »To nima s tem nič skupnega,« je ostro pripomnil lord Greystoke. »Zadošča, ako ima mati proti temu svoje pomisleke.« »Jaz pa grem kljub temu in si ogledam predstavo,« se je po nekoliko minutnem molku odločil sin. »Jaz vendar nisem prav nič slabši kakor Willie Grimsby ali kdo drugi dečkov, ki so Ajaksa že videli. Njim to ni škodovalo in tudi meni ne bo. Mogel bi ta svoj namen zamolčati in iti v gledališče brez Vaše vednosti. Toda to bi ne bilo pošteno. In zato ti povem naravnost in odločno, da grem danes gledat Ajaksa.« Zobozdravnik. 682- Vsled nujnega odhoda je potrebna zobozdravniška moč, da prevzame prvovrstno prakso v središču Beograda, in sicer z gotovim kapitalom, da pristopi kot družabnik ali zastopnik. Nastopiti je treba s 1. decembrom 1.1. Cenjene ponudbe je treba poslati do 20. novembra. Pogoji nad vse ugodni. Javiti se na PUBLICITAS D. D. oglasni zavod« Beograd, Pozorlftna nI. 2, pod številko 999. Drva trboveljski premog H. Petrič Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 t 57 Naša dobra mamica, gospa 6845 jfiarija Krašovic nas je po dol^i, težki bolezni, previđena s sv. zakramenti za nmiTa?oče, dne 10. novembra popoldne za vedno zapustila. Pogreb nepozabne rajnee bo v sredo, 12. novembra t 1. ob treh popoldne iz Sv. Florijana ulice št 10 na pokopališče k Sv. Križu. Sv, maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba. Priporočamo jo v molitev in blag soomin. Ljubljana, dne 10. novembra 1924. Žalujoči otroci: Rudolf, Helena in Frančišek. 40 eleKtTO motorju Za odgovora upravo na i so priloži 1 dinar. Placuja so vnapro*. ■j Ll OGLASI Cona malih oglasov vsaka bettda SO para. — Najmanja pa Din 3-— najboljši fabrkat s 40 °f'<, popusta I Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami. Elektro Companv, Ljubljana, Sv. Petra o. 25. 128-t 1 Shžta 1 | proaam | Vajenec se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom. — Več se po i zve pri Splošni gospodarski zadrugi, Go* sposvetska cesta štev. 2, Ljubljana. 6843 Naprodaj: zaprt ročni voz, železna peč in opalograf. — F. Šibenik, Ljubljana, Go» sposka ulica 16. 6847 Damski kožuh (sealskin) od velike moč* ne dame, dobro ohranjen (se da lahko popolnoma modernizirati) se poceni proda. — Vpraša se pri Flux, Ljubljana, Gosno* ska ulica 4. 6S36 Učenec s primerno šolsko izob* razbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom — M. Kovačič, Ljubljana VII, Sv. Jer* neia cesta 57. 6835 • ■■■■■■■■■■■■MIIIINIII | Razno | . w w w wNnsss w w w w Inserati v »Malih oglasih« imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu« L Magdić, krojač, Ljubljana, Gledališka uli* ca 7 — se priporoča za idočo sezono. 97/T Kavarna u sredini grada Maribora na novo renovirana sa eleg. separeom a la Ame* rikan Bar. velikor1 baš* čom, stan od 4 sobe i nusprostorijama — odma za prodati. Sve odmah za preuzeti uz cjenu 225.000 dinara. — Cenj ponude na kavarno »Bristol«, Ma* ribor._6823 Perje, kokošje, račje in gosje, puh. oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Č!ako» vec 52/T Čez 1 oral fjoh) veliko njivo 7.3. setev ovsa dam v na* iem na polovico onemu, ^i da takoj primerno ko* ličino gnoja za to svrho. Obdelam vse sam. — A. Černe. Zg. Šiška, Ljub* ljana VII. 6846 Trgovina, dobro idoča, se radi dru* žinskih razmer za daljšo dobo pod jako ugodnimi pogoji odda takoj v na* jem. Mesečni promet do seda i okroglo 200.000 K. Odda se z vsem trgov* skim inventarjem. — Po* trebni kapital 25.000 Din. — Ponudbe pod Šifro »Dobro idoča trgovina 25.000 Din/6844« na upra* vo »Slov. Naroda«, ozi* roma se pove tudi naslov. Mehanično umetno vezenje perila, zastorov, toalet, obšivanje vložkov, moti* vov in čipk, predtiskanjc najmodernejših vzorcev za ročna dela. — Matek & Schein. Ljubljana (po* leg hotela Štrukelj). 117,T »Gon«, nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* ja in po pošti razpošilja t'idi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, Žanre* šič, Hrvatska. 99/T lite nremicnm? I Kupim manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. — Ponud* be pod »Manjša stavba 6814« na upravo »Slovcn* skega Naroda«. Umetniške razglednice 100 komadov a Din 35-— naprej priporoča H narodno knjijarna, Lju&ljono, Prešernova nI. 1 ij* .11 .n .s a »n 11 a a ■» ■» -n -n -n -n -n -i -n ■» i ■* priporoma Harodna knjigarna. MM MM ilnL Vsak loneo električen •kaha v aeet minutah! TiailiiHls: Uaktro-Eosapaa* Ljubljana, 6v. Petra cesta 25. A. : Stojte, prijatelj! Poveite mi nemudoma kje je tista trgovi-vlna, ki po vsej Ljubljani slovi radi solidne postreibe in zmernih cen? Saj to nri nas ve vsako dete. To je tvrdka A. Šinkovec naal. K. Soas, Ljubljana, Mestni trg 19 129t B