M Številka.

List ljudstvu v pouk in zabavo.
r¿ Ko
.. trtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pot let* 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo S K, za druge izvenavstrijske dežele S K.
sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravcištvo „Slovenskega Oospodarja"
draživa" dobivajo list brez posebne naročnine.
„__________. " v Mariboru. — List se dopoMji do odpovedi. — Udi« „KaMfik^a tiskovnega
Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — KokopM m me vraiajo. — Upranuthro: Kttroica cesta Štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za va&ratae «glase pristana jMfNUt V Mtde&a „ftlala naznani'
stane beseda 10 vin. — Insesali se sprejemajo do torka opoldne. — Neaaprte rettamadje m pritoke prosae.
Nečedni in z&hrbtei nasprotniki sfc*»E.-.kf kr-ščanake politične, ka^tske organizacije so pri teli z Befietiu» J», hinavsko as: vd-o. K/i&ti m s? .ali med kmet .i ki« jadstvom: D/. fforoSec t-.'če «vesti rek«>zicijo m rasna livii« Naše ae^onCeso ijatfsivo bi radi nahnjdkah ia preslepili s svojimi l*2mi; e» j zasjo legati, da m kar kadi. Naenkrat so po*t h ti gospode »ismekratski« advokati, profesorji In Hs-sdsiki »ladM ia * voli ki« prijatelji kmetakega stana. K» tak» ©ebižkanj« eloseaski kRieije p & e.6 d&io prav nič. Mi poznem» te ljudi še predobro is me dob«, ko so So bili »liberalci«, »svobodi* miselci«, »nsprednjaki« in kakor so m 2s sploh iorseaevaU Sedaj kričijo ti »de&kikrUi«, da fcača Korošec ropot vpeljati rekvizUaJ» 21Vil. Ctes» stvar j« naslednla: Prehranjevalni mlmste.? dri, &or»8ec j® pretekli teden v liarednem prt--, etavaištva t Beograda govoril o naši prebrali |*tII te, da borne še tnsi to ia ptihcd&je I»te v Js^oslaviji savezsai na 2ivil«, ki jih pridelamo doma, ker so tadi zalege v tu;ini vecftom« isfir-pan* ia b» uvoz vofeo zefo drag in otežkočpa, Da i. pt razdelitev fev*! v Jtagcslrnji pravilna urejena, b« treba predvsem v onib kr&iih, kjer se pridela Sita i» dragih živil v izobilja, kakor je na Hrvaške^, v Banata, v Slavoniji vpeljati raba «o Sivii pod državso kontrolo, ker bi sicar t «lepo settoikt, bogataši in prek*?, pri s>>pet »po svoje« tr žili k 4.;viti, jih podraSevali te •■: prodaj»^ tojceaa. S tera, če država «redi prodajo Sivil, predvsem S-.td,. bo prebr&oa v Jtuos;aviji orejena m »»i ne bomo na vežam »g tnj moz ali pa ca samovoljnost bogath liferantov. T«? -m npli«aio tqdi .ca Ctfrts k<p? n.zm židi in prekopa na Hrvatskem ia Ogrsko» ne b» do- mogli ssmiovSist&o Earekovati cen, kakor s« je to -¿d»} zgodilo,, ko vlada svobodna trgovina Tako bodo siromašni ljsdje na dt-eH ia delavci dobili cenejši kruh. Pepolnoma izkl;a?eno je, da bi naše m; le kmete naša vlsda nadlegoval« z rekv'■žirijami. Če s« bo od veleposestnik v in grsščakov zabit- ml» da morajo ob-
dati edWSne pridelke, to pač sob«rt	\
Človek ne bo smatral krivice.
Dr. KeroSec m je c&lofino postavil v bram sop^f nei?m«mo goljafivcšt in oderaitve, ki}«zavladalo lie- HrvatskeB; in Ogrskem. Te pa «a fe tjfkosvan* demokratska — v resnici pa MberaSaa stranka — i?adia ks brbei ter zafie?» braaiti ae-krftfiene in krlfione hrvatske in ogrska Žide.
Liberalci so že od nekdaj bili zaščitniki rasnih odeiobov in Ijndskih izkoriščevalcev. Takšni te bili nekdanji naG?ednjaki, takšni se tadi ss iJaaji demokratje. 2 abrambo hrvatsko ogrskega ederaštva je Jagoslova&sks, demokratska atrsaka jasvne ia javao pokazala, da fe glava« t&boriš&e protilja^skib gospodarskih «ačsl m žbirallšSe Ijad-sirih izkorišhevaleev. Naš slov^ntM kmet Jim ai nikdar verjel m zaupal m jim jindi v bndož« ne bo. Kar velja o demokratski stranki ^ ebi«, velja ta d i o njeni »k??:etski« podrežmei, o Ja|osl vsaski kmetijski slranki, ki se a v Ljabijani osaovata «in« 1. jssnija. V »jej so se zbrali sami nekdanji liberalci ns, kmetih in razai častihlepni aesade-^eljneži.
Liberalen pa te-et nikdar na more z&apati, naj si pršhsja z obljabaai ali pa bojskarijasii Sfaši kmetje d^bro	- d«, je Ste?, kmetska
zv^ica bik in da bo tudi. v bo i oče najboljša in e dšaa brauiteijica in vaiahuja kes, ¿te slesesgkaga kmetskftga lindatva.
do LaSna, zavije 8e?eraovzh#ino proti Mari, katero ¿esefa ^r? m»4 manbafsks-gi. ia išs-?aišk»gi ©kraja, tefe ob Ma?i. de Ssgtfiev, fete® aeverao k madžarski seji do Sv. Asa pri Gleicb«ab«rga ii od tsm preti Sv. Gotbstr#.a aa Medžsrukea. Na Kereškem kgebina« ICaaaiske fea Zimska delijo, na Staferskem so pa mej? pri Spilja m;m&» ia jih b® določila p.sebaa kemisijsi. Ni Se getov«, ali ba Šfilje spadalo psi N«nwke Avstrija ali ae. Slov, Prekmarjs je naSs. Ostal« msje Š5 pa niša delo fieae, zlasti aa ©ae na P/inurskem.

i'

V Pariza so sedaj v velikem obris« določili ntS«'» severre ms je, t j. aa orošk^m it SUajtra kem Na KoroSkcm bi 81» m&\& od jrp« v Kara vsakab »aravcost pati severa biiza da Oljskega jezera do točke, ki se bo določil?, pozneje, petem ob OM^skem j o zim cb meji me i celovškim in ienfcidskim tkra}«^, seže eev«>rao Siaje planino, se sposU zopet k Driví, a ¡e na »V^eže nlk^r in --ritstopi severed < d Dravograda pri ^okoSnJtka ite^ersko mejo, gre ki.k:h 5 kr« severno od Or» se., severno Sv, Lovrenca pri Io.b mvo^fa
Ks.'&%r srn?? 2e aradni č poro^lj, se aeon9ke tel?« na K«ioSksai krmile premirje in prelomil« ki je bila »kleajeaa med Jcgsslavij® in Nemške Avstrijo, aapadle na8» lete, m razlile p« Slovenske» SCoroSke«s t«r aprfzarjale groz^iaj-jtra kakeršaik niso zsgrašili niti Tarki, k» so plenili po alo*ea«kih dežaiafe. Toda prišel J s dan plačila, Naše brabre Čete se ramo ob rami z maliaai vi-limi brvatskimi in srbskimi brati prodirale na Koroške, v kratkem časa zssedle vsa slovenske o-zwmtj» a« Korc&kcm ter yb veHsem Bavdtfše&ja «korakale v glavao maato Celovec, na katerega nas veže toliko spea^iaov. Osvubsjeao je tadi Gospo« svetsfe« pelje, kjer so ««toUčevab naše prva slo-veaske aeodvisns kneze in vlada'-e Namlte tolpe s» v, velikem nareka bežšf.« preJ saštmi četami, pemetale croljs od ssbs ter pustU$ za ««bo velike i^aošihe pašk, strojnih paSfe in te p a v.
Viaiia NeiiiSke Avstrije je bila prisiljena pro-siti za premirje in je odposlala v Kraoj svoja sa« stopaik.3 v svsrho/pogajanj z nami. Nsmci so sprejeli v bistva vsa naš?s pogoje ier dae 7. jaaljs podpisali premirje, ki določa, da «bsag« naša s prava in zasedanje	Celovec in ¥el ko?«c,
dočim «stane Nemcem Št. Vid Fe!dkircbea ia B*tjak z želeaaiško prsgo v Trbiž, Ssverao od fa-gosbvaKskega osemlja je določen 10 ^na širok p % v katerem a« no sme aabaj«H nobea	t.'-?

IíISTEK,
Povest o ministru» ki J© ta lil jajca«
Španska pravljica, priobčil dr,. L. Lčaardi
Te s® je zgodilo v daljni, to;»li španski de žali v tistih starih, dobrih e&sib, ko ni bilo med Ijadstvom še ntbeiae politik«, shedrsv, volitev, po slrncev in dreg h tfekih reči. ki so na primer v zadnji» žasih rsjaie Avstrije tako grenile življenje k'm*rjem starodavne diiave. Naareato v»?ga tega je bil v enih časih dvor, ivi meddebojne ?pbt-k» raznih dvorjanov, domači prc.piri med stsrim »>c. j q kraljevega dvera in r; zne majhne Ijabo-samnosti so porivali raprej vedno Škripajoči di-žarni oz.
Takrat je 2'v.l na Spsuskem kralj ...» je krklj mora biti todi kraljica. Seveda je bil tadi t*ko imeoesani prvi minister, ki je tak. rek- č vs«? vladat in — kakor je b ia tskr&t po \seh dvorih splošna navada — ni smel marjksti tndi dvorui ncT-"c, ki j» skrbel za kratek Čss in z bavo Mini eter je niival veliko nsklonjenest k aljfce, nasprot no e pa krslj nsjveč cial na dvorneg* Dorc», katerega je imel rrje, kot calo kraljestvo. M d nor cem in ministrom je bil neprestano prepir, »sik je vleke) na svojo plat in cel dvor je bi razdeljen
o» dve stranki. Kraljica je ved&o držala z mim trooa, ksaij pa s norcem.
Nekoč s® strela norec in mksister tako a i bail©, da ae je slednjič minister izpozabil i» zoper vsa pra«ila dvorne aljndncsM norci priselil n^kaj zstičnic.
Norec izgine in ga m nekaj aa ispr& gled.	\
Kralj postaja vedno bolj šemsrsn in slsbe volje, Jed ma ns tekne, prestol ce ng*ja. ker »»mm c-b strani norca. Brez njega ni mogoče po Ijiti d?ora in ne vladati države, Fokličc terej ministra in ga nahrali ojistro:
Tt si kriv, da nam je zb»*al naš kr».l!e-nn« rea Imila sta vedno med sai>o t «to neaneno po liliko k stranke . . . slednjič m j« naveličal in čeL Poi i ga iskat, spr>vi bs 4 ujim in pj pij nam ga raza}, Ce ne, odtegnejo še tebi aaSo kr« Ijevo milost. Dvornvga ministra dobiti je lažje, k-.-kor pa dvornega norca. Z-p mni si!
Minister m prikloni do trobaha iaoiide. N.?j prej gie poloiit kra'jici.
V zadevi norca pa ni z Njegovim kraljevskim veličanstvom nobene šale — ocvrne kra v ca — Vaa drago odpadi, tods norca mora irueti. Ne p?« ostane, kakor d a	3 i «a t in pripelješ uaiaj.
Z d?ora r i cdšt!, tara bit' «tja «krit«
Minister iž e nore» i ž loetaim srcem in po vešeno glaso, probCe dvorano za dvorano, gre doli v klet, pogleda ped 4opnjice, podstrefij», a
aorca ni	Slednjič sapasi v podstreha prav
v zaánjísm kotička malo shrambico, ed?&3 vrstica ¡a res zagleáa norca. Popoln sms. je s:ečen, sedi aa k^Sušiici. in dela: ko! kol ko!
Kaj pa dalsš! — zakriči minister presenečaj a«. Nsrec pa odgovarja samo: ko! ko! ko!
Ali si rea znorel! — vpi e minister.
Ko! ko! ko!
Ne bodi v«ndar aenmen! — nadaljnja mini« sisr — in pojdi z mano h kralj«; ki te potiabojo,
Ko! ko! ko!
Minister prosi, rs 11 zraerjs, malodane joče, & ne doji od s rca drageg*, odgovori, kot nsra-zamno kokodakanje. Po dolgem, dolg«m prigo-var^eja še i« iz^regovori razam a b* e-lo:
Pasti rs o pri mira vid,3, da valim Kr?lj rad é p<»bane piščaace. a slo no n^b.v^ kok ja aoSa valiti. Teraj som sa odloč-l, da i;h iz alim faz. S d;m 2« d a ted šo te-.iea, p« -'io izvaljeni. torej rfvi.diš, da r-a morim doi h kralio.
Pc!di svmo trenet^k, aamo toliko, da t? kralj vidi Č3 ne, epodi Se mene, kar bü veli¿ škoda za d ža»o.
Ne morem n'ti m oío. Ti še no ve3, jajca je hitro prehlade . . .
Miniat ir pro ti, rc>ti, joče, se m g »na z mesta, da ae sloinj;Č iuii norcu omehča trd.» srce.
Sa o, če t¡ me i tem čaaom ssdiü na ja.cih, dv-Kler se ne vrnem. .,
atrijski veji k. Vse sovražnosti ra Koroškem se bile takoj ustavljene.
Tcda Nemec ne* pozna zvestobe. Nskaj ar pozneje, ko bi se naj odobril konČBOveljavm podpis, so se nemili odposlanci skeasli, se začeli iz govarjati in sklicevati aa ntk koncem maja v Pa mu po ententi Izdan sklep, ki da je pozval ob« stranki, naj izpraznita celovško kotlino. N»ši o«? poslanci 80 pa izjavili, da je bila pogrdba ¡kle cena pravnaveljavno. Sedaj se vrše pogajanja med vladam» v Beograda in na Danajo, koj h izid Se pa ni znan.
Kar s® dela v Parl.su
o e 9
Nemci iodrnjsjo, povešajo glave, telijo in so skrajne nezadovoljni. Iz tega pa ie ne sledi, da bi bili s pariškim načrtom mi zadovoljni. R&zmsro ma najugodnejše je Se za Štajersko, a tedi tak«) bo treba marsikaj popraviti, oziroma pojasniti» — Predvsem je nejasno, kaj je z železnico špilje— Radgor». Razume se, da mora železnica, ki vele Maribor z Radgono, biti slovenska. ¥ nasprotnem slučaja bi prišlo do naravnost sramnih posledic Tako n. pr. M morda kmečka mati, ki bi k okolice Rsdgsne hotets iti ehisk&t sms-dfja a ? Ms, riboru, morala dati med potjo dva ali cela trikrat pregledati prtljago na državsi meji in vuk®kr*.i zakaditi p?ibl!ž»© dve ari! Ozamlje, po katerem teče ta železnica, m čisto K&že, mi irmms na njem zgedovieske, zemljepisne, gospodarske in narodne pr» ice. y
Nejasna je zsdfva Prekmurja. Izgleda, kaker da bi s?ain hoteli prisediti del Prekrrurja, a ne po-■polnrma do Sv. Gothsrda, Torej M razrešili še to najmanjšo vejo slovenskega pismena.
Nekaj naravnost gorcstescega se pripravlja na KoroUrem. Koroške Slovence sr» raztrgali na Iliri kese. Kanalsko dolino do Vrat hočejo brez vsakega pomisleka dati Italijanom. Beljaška okolica in Ziljskfe dolina bi menda ostala pri Nemcih (a to le nek! skrivaestri pridržki, nafbržs si laste pravico do te zemlje iadi Italijani), celovška kotli« * bi mogeče prišle k Jugcsaviji, a imajo tudi tuksj ie reke tajne pridržke, ljudsko *gl$ sov an je ali k j podobnega, Sano Poljansko dolino bi brez pridržkov dali SHS. Barantanje za korcSke Slovence bo eno najsrsmotne-š h joglsvlj v zgodovini pariš!., e konference.
Boj z& Bn,mi,
Stari zgodovinski Bscat, dežele, ki leli p i Beogradu onstran Domače. se del? na tri župani je: toro btalsko, tenr žSko in krašo se^erinsko. Prebivalstvo je bilo nekdaj čisto j' gaslovacskc in je živelo ped srbskimi vojvodi Radi lega se ta d«, žela tudi lm*wije »Vojvodins«. Polagoma so bi ? Slovani izteebijeni in v rodovitno delalo so se preselile razne dru$e narodnosti, teko,, d«? jesed j ..^sbivalstvo zelo mešano. Poleg Romanov in S> :cv prebivajo v Banafu M&džirji, meego Nemce Ju je, Siovi-ki, Rasini. Zanimivi so Krašovani ia Sekci, dva jugoslevsnska plemena katoliške «e?e a različna od Hrvstov in Srbov. Za lepi B^nat je fcad prepir med Ramam in Srb». V P rira v i deželo razdelili. Kje? je več Srbf?vs pripada Srbiji/ kjer pa eč R&muaov, Rumunski. Z' per t© o -ločitev je med Romanci veliko razburjenje in
groze, da zapuste Pariz, sk» m dobe celega Ba> nafa. Zlasti je boj za mesto Temešvar. ki je po večini nemško, a Nemci žele, da bi se jim dala pravica glasovanja. V tem slučaja bi glisovali za Srbe In proti Romanom.
Madžari im Čehi
Med Madžari in Č^hasbvaki se bife zadnje
dni m, slovaški zemlji ht?du borba. Madžari imajo dobro organizirano armado pod vodstvom marši, luv Bcreev-ča in Koseča Do 9. jusija so M&dž&ri zaiedli zopet polevico slovaškega ozrsilja, Madf&ri strahovito divjaj e po Slovaškem. Ropaj?, morijo in požlgajo tako kot so počenjali Nemci na Slovenskem Koroškem. Astanta je ragro?.!la Madlsrom % bodo kaznijo, če te koj ne ustavijo sovražnosti proti Čehom.
Povsod enaki»
Na elbin':ki meji in v Ljtini a o se pojavile albanska čete, ki delajo nspade p eio m^je v Staro Srbije. Srbske obmejne straže so <9 krepljeKe Uspehov a?baa«ki napadi ar"so Imeli ao be»ih. Ou ujetih Ara^vbv t» je dognalo, da orga« nisiifijo to č«io?®n,e IsSki pravokaterji.
V Črsigori so sn «g^eMIli Lahi b?e2 vsakega povoda ?a ^avice v primorskih ssestih: Dalčinj, J Bar. Vir, Pasar. Od ta organizirajo arnavtske roparske čete in podVnpnj^« Crsogorske slabe zaa-vč*j«< da delajo »«m^re ps črn g rakih obmejnih krsjish K*, - sr m oblasti taki tolpi za petami, zbeži p eko meje k Italija nom, da s» vrna pri dragi pri • liki.
H,
Sliiijo se glasovi, »aj bi se zamenjate avstrij |ka krona za noVi srbski dinar, krosa za d?nir. Sliši se lepo, toda potem bi bilo med ljudstvom ravno toliko dinarjev, kakor sedaj kroa ia fm^li bi isto veljavo, kakor sedüj krone. Densr bi imel ravnotako mslo veljave, kakor sedij, draginja bi bil«, vsleá tfga iste. Kdor bi imel obilo dinarjev, bi živel dobro, kdor prodaja, bo z zadovoljstvom Ste! p puje, kdor ima stalno plsčj v denarja, bo vzdihoval, kdor "kapeje, Sso delal prestrašen obraz. Vse kot sedaj. Tt-ka zamenjava bi bila samo neko slepilo bogatašev, s katerim M ljad tia n&tvezli, da se je neka denarna ureditev izvršila, v resnici bi pa ne bilo nobene. Ako se s&menja en dinir za tri krone, Iadi ne bo veliko pemagano. Desarja bo Imel vsakdo dve tretjini manj. za to pa trikrat; več vrednega. Seveda je nevarnost, da bi hoteli prodajalci prodajati vse ero po sttTÍh cecah, a to bi bilo megoče preprečiti. Edor prodaja, bi bil istem na boljšem bi bil, kdor ima plač© v de* arju (ielavci, -orsdniki itd) ks? bi potfm dobil denar, ki bi ve2 plačal.
Mir«? pede ge je treba še dotakniti vprašanja, ¡■ M s starimi dUai? ? Aü ne; m sajenja en star dinar za enega novega, ls.as bi mnegi pri na3<. že le i Poalednjs bi bilo pas neizvršijlvo, ker stafi srfes"«i din»? ima na denarnem trju vel»ko večjo viedr-.C'St, k^t kron?. Ar bi »oteli postaviti dina? na kto stopmfo s krono, n<e m sikdo zamesial dlaaij», amptó g? bo raje otJhotspil čez me|o. Bi?o bi íuii krivično. Stari srbski dinar ima čisto
Minister privoli, norrc vstane in se obleči«, minister pa sleče z zlatom cbšiti f?ak, peleži pa-Ifg sebe na tla veliko cmeino špansko vteselio, odkži velikanski beli ovratnik, ki je izgled»! kakor krolaik, maje tesno k bsdrim napete hteče in se vs«d® ra jajes. Ncr?c ga Se p^dači, ka'i-0 naj meSa in kako n»j govori: ko! ko! ku! — ter odide.
Pri s h kralja . . .
Kralj skoči s prsitola, zl%ta krona se mo vezre na g'a?i, z žczlom zadsne ob zid, da se ma cdlcmi špica, ko zagleda Ijabljeaega norca.
Kje si bil, dragi tr oj norec? Ne veš, ka o težko je bito vladanj» brez tebe . . .
Norec pa pckži p?»t na nsta:
Pst! ..."
Kaj pa je zope ?
Veliko Cado! Pojdit« z mano, da vam poka« žtm . . .
To fco zopet a«ks»j posebnega! — zavpije kralj, si popravi na glavi krono, zadrgne pri ki a Cah naramnice, vrle Čez rame Ikrhtni plašč — vse je naredil sata in ni čakal, da bi ga napra vili njegovi dverni h apci — potem pa zakliče
ziatei
kraljici, ki je v sesedaj« dvortai sed«^ c; prestola:
Urša hitre! Norca imamo, pokazal bo nekaj imenitnega,	^
Tadi kraljica skoči uaenkr; t s svojega pre stola, glas gre iz dvorane v dforsuoo, ksrala se ?.be?o vsi, kar je s!ažaba?kcv in »laž bnic na dvo ra, ter gredo: kralj naprej, kj*ljic& za njim, po tem vsi dvorski služabniki in slclabnice. drag za drngim, iu norec fcaže pot Prehcdijo hodnik za hodni om, stopnjice za stopnjicami, vedno dalje In v s dr o višje gori proti podstrešja, norec odpre vrata na podstrešje, motajo se med starimi koSa rami. poloBcijenira! omarami, starodavnimi prešteli in drago tako ropotijo vedno dslja preti zadajema kota. Ta najdejo na malih vratirah zapisano besede:
Veliko čadol Jicrec odpre vrstica rekoč: »Veliko čado! Ve ličan*t/o, poglejte, k- ko v&S minister jsjca valif« A v kota je sedel na jajcih minister pt pol noma slečen in kokod^kal: ko! ko! ko!
Od one$a lasa velja na Španskem pregovor: M cister jajca vali! — če se hoče reči da se godi nekaj posebno čndnega.
drugačno podlsgo kredite, kot naša kron», œ smrti države. Tsm je država ia sicer entaaSi prijateljska država, mi smo dsl sovražne Avg^rjes ki valjamo le, v koliker smet zd uieni s Srbijo. Brez zveze s Srbijo bi sbli ml v ravno takem ali še hajšeaa denaracm polomu, kakor Nemška Avstrija. Kot sovražniki bi morali provzeti del avstrijskih dolgov in vojne odšk»dmae ne samo drugim državam, asgo tudi Srbiji. Sovražnik bi zasedel ksS« železnice, naše radnik«, gozde itd. Dinar j« več vre» den nego krona, ksr ga podpira srbska d?žsifna orgamssc'ja In srbski vojni meč. Ali naj srtwsM kmet, ki se ssdaf na Koroškem vofs" uje za Sle-vence, fzgabi tretjino svojega densija zato, da ne bo izgubil neiclkatar^ki gospod, ki je svojega src* poslal v Nsro'ko Avstrijo, da m vojskuje psr U n&mt SIcer je pa to vprašanj® kes posebne vaiNieati, ker itirlh srbskih dinarjev v razmerju s kronami ni velike. Saj jih je že avstrijska vlada, ka je zasedla Srbijo, zan enj: ia s kronami.
Ako zamenjamo krono za dinar, bo ostalo vse p?i starem, to se pravi denarneži bedo »tali dobro, rereži pa siabo. Ako zamenjamo tri krone za en dta;?.?, bsdo tepeli val enako. Kdor si je pridobil denv mtd vojsko ali kdor ga Ima zelo mnego bo tr^el lahko, Mor si je pridobil pred vejsko ali ima prihrankov ®alo, b© trpel težko. Denarno vprašanje pa s tem še ne bo rešer«?. De» narno vprašanje je mogoče rešiti samo r- a afedleâ podlagi: Mas; psplrnatega denarja med ljudmi, več slatega ! Papirnati âemi je it b» potegniti v znatnem ¡žela iz premeti» ?n gledati js t?#£m, da priée zlato v deželo. ?r.'o bi se dslo doseSi s delno sli celctao oddajo premoženja. Tejeroînim veleposestnikom, pedjetnikom, kapitalistom naj bi ss zaseglo njihovo premoženje ^rez v odSko* dnine. OdSkodn)« as j jih érSava, «ateïi pripadajo, če hofe in mere, primer tov? roa naj se spremeni v zadružno pe<?j«tje Deleža bi imeïi delavci ki. delajo v tovarni is deleže bi Izplačevali ©d zasložka v tedenskih obrokih. Država bi dotifia« papirji denar katerega bi dobila za dslele, sproti aaič«ya!a in si ta način bi bilo den "rja ve<lBO manj, a vedno več t reden. A tedi d^vr^čim državljanom b ras>» rali vzeti premoženje, ki presega neko gotovo vi» šlno. Samo na ta načm bi zimcsg^i ped preti na -šega delavcsr, majhnega ia srednjega kmeta in razne-islnžbeniške sloje, ter odpreti pot trgovini in o* brtrnii. Seveda bo treba, preden pride d tako ra> difeaîce poteze -mnogo .težkih poS tičn h bojev £ našimi kapitalisti ki bodo skn^a1!. odv, :,iti bremena glavno na ptoča nlgjih ia amînj h stanov. N» Hrvaškem imajo judovski kapitalisti m madžaronaki grofi veliko meč, v Bosni se računa z vplivni®» turških veleposestnikov, begov, glasne nasprotnike bemo pa imeli v bogatih predsteviteljlh Bauata ia B&čke Seveda, tudi pri nm ca Slovenskem ne pojde breg socifaî»ih bo;ev.
Zmar.jšati število papirja ia pri eg'altî v drčiAV-a zlato i Posojilo ni še nobena rešitev, ker posojila je trebi* plsčisvais obresti. Z!?,to N» prišlo v državo, ako bomo reč IsviJali nego uvafsii. Z* izvszanj^ bomo imeli réprimer: le«, premog, raza® poljske pr- »•)ke (tobak, rko, opij, ježna sadje m zelerjavo itd). Razviti maramo tudi »brt mtaaav^ ijati tovarne, da ne bo teebs mrioio! uvažati iz tujin», obratno,\ da bomo marsikaj izvažati. Francozi so vrg/i sad ljudstvo geslo: »delavnost, varčnost, t-eznost!« Narod, kf bo na-jbolj delaven In sieer dobifikenrsno delaven, varčea in trezen, si bo tudi »ajpreje opomogel iz splošnega desarnega poloma. Slednjič bos; o s motrsnlm delom, večnostjo in treznostjo prive&i do denarnega ravnotežja, vendar ne brez telkšh sunkov v žep - kapitalistov. Me se torej dati preslep ii od fres, ki sedaj tiče po zraka In imajo samo n?m?n preslepil ljudi, dane bi zal te «aH terr * Ijile reš t;e denarnega vprašanja a tem; da posežemo gk>b' 'to v ž»pe on;h, ki so doslej IzSemali drage.	/
Srebrni deliTski jubilej«
Da» 15. junija t. 1. > amoje slov. kržčan-I «ko socijaloo d^ avitve petindvajseti taico odkar se je ustanovilo «iih prvo delavsko droš«' t^o.
Neko nedeljo, b îo ja 15. juoija 1. 1894 je romala truma slovaa^k h delavce na Šmarno goro pri Ljubljani k Mariji čudodelaici. Po opravljeni pebožnosti prid Mat rjo Božjo so »a podali pod goro v Tacea v Ž bertovo gostilno. Tam )e dr. Krek, ki. je bil takrat že stolni vikar v Ljubljani, delavstvo nagovoril in mu easlikal, kako bi bilo delavstvo veliko na boljiem, ko bi oui združeni. Delavstvo je z navdušenjem sprejelo idejo m adega vikarja
ki takoj tsm ustanovilo s veje prvo Katoliške delavsko društvo. Z ustanovitvijo frga društvi se je začelo delavsko gibacje po Slovenskem. Kdor govori danes g prvisii Člani tsTga društ va, vfdl kako «e jim iskrijo oči m kako so prešinfeai notranje zadovoljnopti in notranjega veselja ob spominu na preteklo dobo. Človek bi jih ka? poslušaj ko pripovedujejo» kako so se mo ali boriti s svojksi gospe darji, ki so jih blH popolaoma usužnjili. Ia v svojem bo j* in «tiločnostl so rmagofali bolj in bolj. Prišli so «oefalni»demokrat)e in pričeli nastopati proti veri, proti d hevnikom, sploh proti vse-mi, k*r je le količkaj po verskem dii&le, Ia zopet je bilo stov. kričansk- »ocijalro delavstvo prvo, ki se je postavilo novim prerokom po robu, Nikdar j!m ne izginejo ti dnevi boja iz spojina Na pni strani so bojevali boj pro ti kapitalistom, na drugi pa boj proti sovražnike m vere. Ncbena stvar jih ni preplašila Nasprotno, vrste ^rščsm«ko sodjalnega delavstva so se množile dan za dne as. Pod vodstvom dr, Kreka in Jožeta Gostiučarja in dragih delavskih prijateljev so zbojevali precej hudih bojev. Le prekmalu se je pokazala potreba po n«kaki skupni zvezi. Ustanovili so Ju g ^slovansko Strokovno Zvezo. Tisoči delavci so se zdrulili v njej. Saj ona jim je dala vse ga, kar !e more delavska organizacija dati, organizacija, katera ni Imela pri svoje»? po rodu polno mošejo žverska in cveoks. Združeno delavstvo je dosegla veliko uspehov. Se li morda ši spominjale bojev ia volilno pra vJco. Tu je govorilo slovensko krščansko m-cyaloo dela'rst?o svojo odločilno besedo. In če pogkdamo danes vrste tega delavstva pr ceL Jugoslaviji, jih vidimo dolge nepregledne v ste samo trdnih, snačajnih mož, žena fantov in deklet, ki so pripravlja i storiti vss, da se u-dejstvi program, sa katerega «o se podpisali in ne manj tudi prisegli«. Božji blagoslov spremlja njih delo. Samo On gori v nebesih e, koliko so oni dt brega učinili kako so obva, rovall domovino pre<š no rsn.imi ne miri fn ne dolžno krvjo, Jugos'o?aoska Strokovna Zveza v L;ubljani proslavi petindvajsetletnico usta novitve prvega Katoliškega delavskega drnšt i na Slovenskem tam kjer sa je ustanovilo. Pod znožjem preste »a Marije Čudodelne m bo oh bajal prvi slovesni delavski tabor i« popoldan drugi tabor v Tacnu v Ž bertovi g stilni, tam, kjer je d&š sedanji oče minister za socijalno poliiiko Jože Gostfnč&r rekel dr. Kreku zgo dovinske besede, ko je dr. Krek vpr: šal fe je mogoče ustanoviti delavsko draitvo n mu je Gost*'nčar, takrat e delavec v ljubljanski predilnici* odgovoril: „Da, je mogoče".
In kaj naj storimo mi krščansko misleči delavci ob sreb nem delavikem jubileju? Komur le ča» n gmotne razsst re dopuščajo naj ne zamudi dne 15. juntia r?a Šmarno goro k zibali i, kjer se e porodila naša moč. Pckaii-mo, da sas je vel ko, >okaž'mo pa tudi, da hočemo elati odidi'no fn neomajno, da za sijejo n: m v mladi n ši domovini lepSi dnevi in lepia bodočnost. Kristus, ki je naš vzor ia katerega u^uki nam kažejo pot, je s svojimi nauki «spreobrnil milijone in milijone duš, je ustvaril svet, kjer naj dada pravičnost. Do kažirao dne 15. rožnika na Šmarn! gori, a so nam njegovi raiiki sveti 'n da hočemo sprs-membo človeške družbe le po njegovih naukih Zate rej tovai ši in tovarišfce na svidenje n;* Šmarni gori pri Ljubljani
Tone Kogtlj, delavec.
Prvo ameiifcaisko pismo.
Nag urednik je dobil iz Severne Amerike naslednje pismo.
R C. Hc!y Gross Rectcy, Bridgeport, Cona, 9. maja 1819.
Dragi prijatelj! — Po tako neznansko dolgem fesu je sltdnjic dasea bila objavljena vest, da je postni promet z nafio domovino odprt. Tako dolgo
biti odrezan cd svojih domačih, je neznosno. Mi tukaj «i nismo skušali v» jaih grozot, vendar nsra dajo od vseh strani j čatiti, d & vojska ni nikaka debrota. Ker se vseh stvari velike množine izvaža, s® m&rs kaj težko dobi in le za drago cano. — ^eadav pa »e mi tukaj nimamo vzroka pritoževati če vpoštevamo, kaj ste morali doma trpeti, kake žrtve prisesti Vse nas mu'i eaa misel, kako je df.m&? Dobivamo iz rasn «sni poaolnoaia si nss^roiojcSs poročila, Is; t*, i si j« težka »spraviti prsvo sodbo. Bodi tr.'\j dober če dobiš !o moje pismo, oigovori m >»iši mi Silno sera radoveden, K- ve naše držav« J^go^kvije, k» j so nje a« res-iigc® neje? Ali s? voger-iki Slovenci pripojeni? Za kakSi.o obliko vkd« je ljudstvo? Tukaj se zaradi tega mnogo papirja pomaže c-o strani dveh st ank ktesih ena: Jugoslovansko RepulViičansko zdražesje (liberalna stranka) se vnema za federativno repu Mike, dcCiai droga: Slovess« Narodna fcvezs (krgi». »jalna strank ) z?go arja kraljevino SH8 Po mojem mnenju nima asbena stranka pravice se vrneš .'V&ti in odločevati obliko vlade, zakaj ta pravica pristeja samo vsm do;aa žirač a SHS. NaSa |e le dolžnost,- da po .sgama k dejanski srf bcdi naroda, naj ž« poters i«na tako, ali tak« vladno oblike.
Zaradi vegeržkir Slovencev sem rado edsa. ker jih -mm veKko veČino v s- oji fsri, pa m straSni luadžironi Č tal sem v nekem 'famtfk^m lista, H je jagosloTaa^ka armrla zasedla fledliisnrje in nekatere prekmurske vasi. KoMk ?
Kij« v llarihom, v okolici, kam pripada naš Št. I, ? Če je resnica, k&r m je pfs&ls?, kako so pomedii z Nemci v Marbora, :e res Imenitno f Je veliko dnho^nikov pidl ? ?Cato ? Goto^ cb-fntno pomanjkanje dahe ^nikov.
Jaz sem, hvala Bogu sdra? in zadovoljsn. Sem zdaj že sedmo lato na Iipciji, ki asm j® os panizirtL Vefifea Ijadij se zdaj odpravlja domov. Če bedo tako Sil, kakor se odpravljajo bosa kmM pa?tir brci Cede T® ml ps ne dela posobaia skr bi i ker je drugod dela ko zsdoati,
Zs da««s sklenem. Ako dobi® odgovor, bom prihodnjiS ;'?al veS. SrCne posdra-. ¡I&m Teb?: Tvoj«; drnlii*o in vae za^nce Tvoj Mihael J. Gslob.
M-.>j naslov: Roversad .1. J. Golob, 450 Pia® Str. BridgH JOfiš Cono.
S Pulioij^ i m !z dolin«.
Fm t^e! Ne d?; t? se goljufat;! Agenti hodijo okoli kmetov, kmečkih najemnikov In delavcev in vabijo na "stop v n? a dne 1. junija na Kranjskem z batinami ust* -.ovjeao »Samostojno kmetijsko Branko To ni prava »rmrtijak^ stranka«, •• mpak čeka od Ibsraicsv i" SuSterSijsEsev ter drugih slame tov ustvarjeni" švorte, ki 'mi n-men pri prihodnjih volitvah poalancsv razivojiti, rsstrs- ti in še celi razcepiti kmetovalce, njihove nairmaike in 'de-avce in na ta naCin pravega kmegkems stanu olvz ti cjisgovt sijajco moS v Jugosl&v.ji, odvzeti mi?, po 'iaaiSke mandate in tako p množiti njegove nasprotnik . Kmetje ia njihovo ljudstvo je že o? gani- rac . v »Slorensk) ¿imsSki svaz''.« To je naS pravi dom! Torej pozor!	»
Teileiisfce no¥i«e;
Č g Aatcn B lkovič, žapa : v Artičah pri Bis» žicvfa jo nevarno zbolel Bil j« v sanatorija v Za grebuop«?iraa, 'ker si zdjj ziravj?. S.brak-m se priporoma v ^aemeoto!
f Dekan Fraoc Dovnik. Iz Gorni*gegfsda je dospela žalostna brzojavna ve st, da je dxre 4 t m. hmkajSai dek?a Žppr- s m dob ?»i sre-tfiv?-.lec č. g. Ff&nc Ds^ni- 4 B g? gc^pod je bo-tel al 2e ¿alje 8a»a, usta Ijal s ja smrti s svojo močno dsravo, a srart je bia mcCnsiža, zmagala je smrt. Rstni g. Frcnc Dovni je Ai rojen Ista 1850 v Kfčevid pri Maribo n. Po ko^Canih sre l« njeSo!sk:h Sto lijah je vstopil v mariborsko bogo« siovie, klcr je bil leta 1872 posveCen v maSnika. Kot dušni pastir je deloval ca številnih krajih nage Škofija ia sicer koi kaplan od .'872—1874 v Vozei.'ici, od 1874—1875. pri Sv, W«r an pri Siovecjgrailcu, od 875—1877 v Št. I'ju pod Tur jafeom od 1877—1878 k kaplan Ia p?3?izor na Goraji Pokk? '; o4 1878—1880 kot kaplan in provizor pri Sv. Mihaela pri ŠoSt^nja, o 1880 do 1884 kot kapten pri Sv. Benedikta v Slov go^ Dne 12. marca 1. 1884 je bil nastavljen za kara ta v kaznilaici v Measecdo fa pri Gradcu, kateri' službo je opravljsl do 1. marca 1. 1887, ko je bil imecovaa za provizoričnrga in pozneje za redac
ga pr&fesoria «aorafte sa hege^levneM a^ltiičg v Maribora. L 1889 je postal pmlravni t«!j bo goslovja. Na bogoslovja v Maribora je pouSaval samo nekaj nad tri teta in slceif do 20. oktobra
I.	1890, ko je bil nmeSčea kot dakaa in žaaaik v Gcrnjmgrade, katero alažbo je opravljal do svoj® smrii zvesto in vneto. Njegovo ssamorao delo je odlikovala višja ce?kv#aa oblast « teai da j« bil dae 27. no/«mbra >890 teta imsaovau ¿n-hsvaim sfetovalce^. Pogreb	fajuika ss j* vršil v petek 6, t. m. dopoldne Blagemu duhovnika 3>?j bo VsesnogcCni pri7;2«a plačaik! Počivaj v miru!
f Zapnik ŠtefaaTarkai,	se je raznesla
med aanriborsko dahovšSiao veni o smrt ^iraje-grafsksfa dekaa», že je prispelo iz Sro^elj pri Brežic? h dnigo ravnotako žalostno poročilo o s nrti tamkajšnjega župnika C. g. Štefana Torku), ki je umri v Četrtek, dre 5 t m. Rajal gospod je bil rojea teta 1851 v Majšberga pri Si*v. Bistrici ia je bil v maSnik« pos ečsn teta 1 85. K it kaplan js slažboval od leta 1385 do 188S v Lafiah pri Gor aiemgradu, od leta 1886 do 18§3 pri Sv, Ps tro pri Ma?iborai nakar je postal provizor ia dne
II.	novembra 1894 Sapaik t Sroiiljasi. EUjai g. fspaik je bil tihega, ia mirnegi znaCaja, pride a delavec v cerkvi ia izfea csrkve v<satea v izpol ajev«a)o slojih dolžnosti ter posebno vnet za Šolo. Bil le tudi zelo gc-sto'jaben in postrellji? tuj cem in' prijateljem, Pogreb, ki se ¡e vrSil v soboto, dce 7. jaaija, dipaidre. je bil, kakor a ¡m poročijo iz Sreroelj, nad vse veličasten In je p^ktzil, kako zelo priljubljea je bil rajni gospod ia?a'k »ri slojih žapljanih. Udeležilo se ga je tadi IS gg. iuhovnikav. R»jBema gospodu je govoril za slovo, a-uiil sveto ma3o ter vodil pogreb mil. g. kanonik ia dekan Josip MeSiCek. Bog daj rijaemu gcspoiM več»! mir in pokaj!
Poroka. ? Št. Jnr,'u ob južsi Isleznioi se je v nedeljo, dne 8 juaija poroči g. Franc Žagar, mesta učitelj v Celja z gžpdS Jožečo iCincl, hčerko oglednega gostilaičarja ia posestniki. Franca KiecL PriCi pri poroki sta bila g aada^iteij Ant. Si»ka in posestrik ia gostilničar Atojzg PiaaStaj-cer. — Mladema para želimo obiio. božpga blage slava, sreCe in zadovoljaosti.
Drl&vna gin^azija v Ms rib«? a. Sprejemal izp ti zs l rasied drlafsc.« gimnazije ^ Maribora e bodo viSili dne 7. julija od 10. ure dalje. Vpisovanje za nje bo da« 6. jilijn od 9 ure dalje; bom a? je nepriličao ta daa prit» osfbtio, ta naj peSlje do 5. julija gimnazijskeiru ravnateljstva krstci list fn zadnje So?slo izpričevalo (aazaaiilo) ia pride dne 7. juiija naravnost k skušnji« Iz nemi čin?: m ne bo izpraSevalo; za -tevalo pa s** bo dobi o znanje slovenICine ia r«?ua v obsegu saori Štirih IjuilskoSoIskih razrefev ter katehiim
fpodflještsjerska ljudska posojilnica v Mariboru m' da : 26. junija to 10. uri do > dae v urada h p, t h svoj redni rbčni zbor z običajnim dnevni red m, h h afer emu vabi vse člaas. Ako bi cb < setih cbCai zbor ae bil skkpčen, sa vrSi 1 aro r seje obšai zbor pri viak m Števila udeležencev. — HaCelstvo
Met «aribor kega Orla v Hoče. Ni biakoštai prn^deijek poprldae je ob krasnem »remen j na-pravil rear borski Orel izlet v aiižnje Hoče, ki je v Vtakrm oz ra u^p 1 popolnomr zadov; IjivO U ie» težba je bila pra? io">ra ia zanimanje zelo veliko, /rli Ho^an; 80 priredili sanira Orlom ia Orlicam nadvse lep spre;- m, za kar jim bsdš izrečen» prisrčna zahvala.
, Častno obČanstvo. NaSa vrla okoliške ob in a Pobrežje pri M ribo a. ja imsasiala okr&jaega glavarja d?. Lainšiča ia general i R, Maistra svoji??. častnem obCmo-i Ok?ajjaemu gk?ar|u dr. V. Lajnšlču »e je odposla -3 sledeče pismo: »V&Se blagorodje! Za Vsše aapešao delivanje na polja prehranit 'e našega obrne,iaega Ija^stva ia za vzdrževanje reda in miru v našem okraja imenu-jo podpirani občinski se z& častneg a člana občine Pobrežj« * Sledfl podpisi. General R M:iiiter je pa dobi' sledeče pis ao: »Za Vk'4o uspešno branite? niš h mej, kateri -jo je zahvaliti, d?i so je naga miada držaja utrdila na severa, imr?.aje podpisani občinski sosvet Vaše blagorodje sa Castafga občaaa obline Pobrež]«.« Štede podpisi,
Vsenemška huja^ajoča draH-a raz. uš-
Čeiia. 7i.adi je raapusi i v oz^mija deždae vialo v40 poiraž jica hu s ajočlh poa»jaČe al-a h droStev Sad ; ark ia Sshulverda. Njih pre-moieaje je zaseženo v korist: državi« Švabi ao žal večino premožanja t ¿h druitev spravili že. peprej y .STtmitico Avstr o Ta društva so zanesla v naJ»e kraje huiskajoio vseno nsko politiko. Spravi] a'a so v naše kra;e iutrovske
S vabe in potujčevala našo deco. Sedaj pa morala zginiti. Ves trud in napor tujcev po-ncmifti naše severne kraje., je bil aamsm. Tuiei moreio oditi, kakor slaboglasna ženska s pksižča.
SJavacst t Mariboru preložtsa. z» m
del jo, dne 15. junija, je bila naznanjena velika slavnost, s kster® bi s© »aj slovesno o-h-
haja-a pr!kJog>it«v Maribora ia obm«jaih kraj*v k Jugoslaviji. Vse je že bilo dafofctto, zado]! hip pa se je slavnost preselila, ker s« vojažtvo radi položaja Ktroškem ne mo-e udeležiti slaviaosti.
Pritožbe kasete? is ežfsjeaik folavrn. Iz Tiletii nam pišejo: Pri nas in v MrsstBi&u irnai-*© sedi,-4000 riidarjsv, kateri m v&'*4 S9*j»ga fcasiulka podari«! datkopisCevaBja. ZesliiiiJ© povprefe) od 600 do 800 K messSse te je: letne 7700 do 9600 K. Davčaa oblast naj predleii vodstva nika, predpisile dav&a in na} ene sazso plača prad pisani davek, k de»di«j m p&stopa Cisto »apafia©: Vsak pss&mesnik m obvesti, kellk® ima d&vk;» plačati in če ne ploža, ga- prid® davčni s«! rabili, P?! ožeajenih, kateri smaj® pohlltve, rubežes »a kaj isda, a neožsnjeni pa ae pesaseknjeja in nere% brijejo is beriža.	tega is^abl država m«8go
davka. Nas kmete in ele&jeae d^lavse pa na vsak mMn priailHv k plačevanja, vejte dobičkarje ia neežtnjcsie pa na Mam se a« odšteje niti viasrja Napretsiki kmeta pa ae n&m smejijo in vpijejo: »Paoer dela) ia pl«8ujl«
Protest našega narodu. P@ vs^j Jagca-
lavSj' so s« zadnje dal vi šili shodi p^tS krivi«, ki ae j a zgodila salama h? roda s tsm, nam ho&sjo odrezati cd naSega teksa iiajbofjit lu-gistova^ke kraje: Beljak, Zfljak* dolko, Gorico, Trst, Istro in de? Dalmacije. V" Pariz so ap poslali odlo&ri protesti jugoslovanskega Ijul stva, Naši». mirovnim poslaacem se je siaro-Mo, da krivičnega miru ne podpišejo*.
Ribmk&r Dslfe je kranjski politik b» nih manir, vslad k&tsr-k jo v I&smi stranki zelo priljabljeo, Priljubil bi se menda rad tudi na Stajersksaa in zato je v „Mariborskem delaven" objavil Kapad na ministrsksga podpredsednika dr. Koro&ca kot prehranjevalnega ministra da hoče šepet npeljaM .rekvizic:; -> za razna živila po krastih, Kak® je a to zadajo smo pojasnili v ptsebnem članku. Menda vi odveč dodati Še v pojasnilo, da je g. Bibnik&r Doif« zadnjič bil kandidat za mesto prehranjevalnega ministra» katerega mesta pa «i dobil oo, marveč dr, Korošee, Zato se j© g. Do ?« Bibnikarjit pomnožila, ljabeiša do — slcvsas-kega k m« ta.
Anglija ioTramija prizsali Jugoslavijo. Asgle« k£ i® liaacoskE vlada sta prizaaii krsljevln® SHS ter m azili zadoveljalvo nad ojedmjsujsm Jego^e
vebov.	v
Kmečka 2ve*a v Trfeefljah. UhtaRovvl sfer,-«! m, te pot/1 bito riruštvs ne šs vrSii dne 1. t i v Dinšivemm dbma. Ksj organizacija pr:ua«n. vAV n»o naj« olje pri tukajšnjih ergenizirrnih ualavcih: vse dftstsiejo. G. Krtaaiar iz Ljnblji»»® pa na»; je prav jasao razležU in dokazi da so s a še k«ri4i najboije zastopane v Km«čki zvezi, ki j® r^s km« fika in krščsnaka, Takoj se |e ustavil o^bo? iz najogleiaejdih kmet® v pes&mtzuib vr,«i s M «Ivi iarjem na č«lu. Usianevila ne j® tsdi pisarja KZ, ki deluje v kaplaniji vssko nsdeljo pa prv^m v. opravila, daje pojasnila glede pritožb, pršenj sjib h v vssh kmečkih zsdevah. Kmetje, obrabite se na njo ia držste se .dob: o svojega krneli-- ga ¿jroStva; k kcišuo bosle vi hctcli, tako b».
Premirje ^¿d sloveHS* Imt straakai&i d goi ivi lucjs &emoi>r«itv)k« sUaute razlagajo take, dau &r jajo po gk.'»enakih do ovnikib. C» t«» delajo p to vi eoci&ino emckrattčai kričafti, s« tu»a ae Sadi
»», ker kaj diagega ti Ija^je »© sasjp. Mais bïîj ledno pa je, č« t«» d«ia demekrat^ki poslanec Dos la Ribnik ar, ki je n«kak pedpredafe iaik demo-kržislsga kîtLba v	K ki» ta stranka, ki
m pe»i Sa s te®, da J» edtos in najb»ïj državna sir» rkî5, pejmujo slego in ««linstvenost v d«levailje slevanskih psiiti?,nih strank, se vidi iz taf», da Delle Rib-'ikt-r v »M?rV,«rs--D*' • •. «« v pe sloven-ki,h ( ni ov - , kot p© >far ,viki gas^c-dl * Olik i pg. tèUf D >7 A pa Se vefiial
Cene »a sel. Oi 1. jenija nadalje se
za aet slsdefe cca©: za 100 kg kamenite jeK 35»sle te seii 185 K, gf; 100 kg morafes ««li 121 K in za 1«0 kg Maatefjske soli 6S K.
Zvejii». Glerajno gi&vari-tvs v M?.?ibei8 |e prst« telo večjo zalego žvepla za vi.aegrade, Prodaja s« pri ptiretajftki dražbi v Msribsra, (Xr«jska «lica 8 la sicer po 8.6® 1 1 kg v r.sdrelsni razprodaji. Zateg* jevsMka ia »e predaja viaeMTadaikem dregih glavarstev.
Cpravices strah radi visste ksp^ij«? V ebrnaj-Bife vinskih ira ib je z&vkdala nssi^rat razbar* jenost, ko je izvoz vina &&Sa vigda pre^ofoaal®, i «S: kalo pa saj vinogračaik petem v Jugo«h.vi!i izhaja? BVaaj&utarsk! bajskadi pa fe pmhsj ped-pikajeje t& i»kr--r Bszadovoljcosti Teda m bej s«, slovenski vinep&dnik: svsjs pe'i:c»e b-^ag» bedei taii zd&j Ic-feki* psStsao pr®d.&.i? Izvtmo »amre?, kako se v spadsjih Slovenskih f ^riesh kced ksr fergsjo za xm& ter je s.pr. aok pos^taik, ki je že p® trgatvi vi*e pedal v	AvsMjo 6 K,
pa gt- kipec M si od peljal Lv ga zdaj' tadi eo m® re, zdsj od do»a«ib kipcev d?-bil piaSaa® r« 8 K. — Opczsrjtmc* torej tntsi viesIp kupce-, da se fe dobi dosti dobre kspljice v sia^^dnem konca Slov, g$ric tj® do Svežine, Gsrnj« Kinget® in Sv. Js rija.
V^jsšl® osIrfeevglišSe v M'.?:l;efo ku^i vef.jo siso&ae tr4e|& in mebkeg» lesa za ismrjavo p® jake Bgodaife cesah.. Poandniki »sj se osebio aM plsibeno obrnejo direktne na vojaSk» osbrbovali-
Eisenstrasse !6.
Sveža peSružnle STayensK8 Emetijslfs dru^
za ■•ittiftfe) ■>!..'•■) -i--t<L vf>}-i)i» V.-a« 1» jaaij* t. i., ob 9. uri dopoldne « gostilni g^ Skorfeiča vi Ormožu zborovanje vinogradnikov, pri katerem se bodo obravnavale razne za vinogradnike zalo važne »»deva.
neresni&io vesti, češ, da sva jim midva dovolila krasti in ropati. Ker sva vsak trsnatek v pokža-izpričati av«|o medeižnost, zato bova zoper vsaki jaf ki goved kaj takvgn o aama, ssastsgiSa prsi «sdsijo. R«salci m tjaba merava todi povoda^ da boSsjo nekateri meredajni faktorji rajino za-stogc, ki sva si jc prid&bil-* pri osveb-. dvifi Slov. Gradca, ;z zavMi spraviti v slaba Suč, kar pa s« Jim me bo pfersfiil©. — Jaiai Vrečko ia J. Exu si«, kaplana.

w j. vwtfou X--
Selalca Bravl. Rfdci cbfKi zfess Urš silnice
v Seisici b® vrli dso 18. t. u< v laskih prestorik fb trth pespaldze z Kasimivim vzpere^em. Kafel stvo žeH, da se Sclaiibni v obflfftm Števil« ude ležite frifKfcga zlera, k-s? pride 2td?®fizcf Vlad. PaSfcfij&k.
Srečka. Hr a silnica In ptsojnaiea v ima svej iednl tbčni zber v Ksdelio, dne 16 ja-sija, tb Štirih popoldne v pefte;ilnilkib presterib pri ICrisSu. Go^eril bo tudi vfSčsk v d«R»rnih iu BtndsicgiEpsdirikife strtreh BSsdrevizer P «Se» je k iz Maribcra» K piav cbi>ni idffil?5fei ^abi — »a-čektvo.
Sv. Križ ca Murskem polja iS. junija lokaj 10 l-azti sv. čtbciaraki »kod v ge.til&i Josipa Kcai v Križsvtib. Piedaval b® petsv&lai ueitelj J&rančič.
at. Pavel v Sav. del. Čebelarska psdroii^CR za Savinjako dolino prredf v serije dee 15. ji fciia ob tieli pop. pri Žgaaka p d. Klisca v i« Sč*h svoje prve pedučno podavasje zdrut^n» ob jefioem z občnim seberem. Spcr»d: predssdrikove tajiikovo in bisgajcifcovo po cžilo volitev odbora in fclačs!KOeti. — C^brkiji, ?Jasii edje, pHdite v prav obilnem Število!	Odbor.
Slovenjgradec. Nekateri elementi trosijo v opre vičilo svojtgs boljševizma — plsnjetja nem&kuUr p,k h trgovin — o prdpiKSPib podl#, popolsaf?9Br
ase uredništvo dobiva žtevi'aa pisma r-iih jugoslovanskih bojevnikov, ki so se maš-evali za trpi en e koroških Slo encev ter so-pregnali div aške Švab» z lepe koroške zeral e. Žalibog. naša skromni prostor ne dopuš a, da bi priobčili saj nekatera ta pisma. Zalival u-emo s® hrabrim bo evnikom; Srbom, Hrvatom in 51o*eneom za poslane pozdrav e in porodila. — Da bodo na*i <iitatelji videli, kak duh presen a naf® fante, priob imo nekatere odstavke pisma slovenskega uuaka s Koroške;
Dolgo, dolgo so hrepeneli po osvoboditvi slovenski prebivalci Koroške te»- akali, da pride o njiho i re^itel i, vendar enkrat se im o izpolnila ta žel a. Jugoslovanski o aki sm® pod vodstvom našega generala Maistra štrli na desnem krilu roko so vraga-' emca. ^ a tak na-in skbo preprečili po naiih kra ih n ih surova dejana: ropan e, požigan e, umoro in e druga grozodejstva emcev, kaiera so . naravnost nepopisl iva. Iz celega srca in na? dulen em za na e brate na t oro kem smo se mi vrgli na krutega sovraga pri v. Pavlu in ga sunili v rebra, da e moral bežati. In tako e prijel Dra ograd, Velikovec, Labud, v. Pavel, "v. Andraž in celo Celovec v na e roke. Z belimi zastavami so nas po nekod prišli prosit milosti prei div,i in prešerni Nemci. In mi smo bili tako milosrčni, da nismo storili Nemcei» nadal e ni-6 žalega. Sm lile se nam uboge p re. Š» nekaj strelov iz pušk ia topov in kmalu je vss umolknilo . . . Slovenci, Jugoslovani, ki «s.»© '3anes gospodarji lepe Koroške Iti jamo \ro3e pozdrave čitateijem Slov. Goso. Četov. Škrabsr, poddesi. Širec, poddest. Antonovih, pešca Msriniciš ia Farezin,
P ta j: O degsdkik dna 2, |anija žal as m^-remo peiorati. Oproat-t«! — F. R. Oglenfcak: PiSit.-s na isaslev: vtjtškl živlnozdravaik K. Hin-terlscferer. Maribor.— Ivan FiSsr, Zlatar: Obr-so takoj na »kr. Saaneno minibtarstvo v B«so frada*. O^iSite nataSno vas isla«*j in prosile, naj J&tti izpuslajejo asbtevfcat d^nar. — Šavidt Si-cš: Osaeiaj »s Se noMSsa vslaposes^a aisž razdeljevala. T® se bo zgodil« S® le tedaj, ks bo agrarna n form a do?ršetm. Že t a le: Pisma v v Ameriko so sedaj prosta. Lahke svobodno pi-Scte Glede lujakanja pa Vam svete jemo, da vsakega nasaanite drž. pravdnietva. Navedli® zanesljive priče. — PoljSaue: Radi galice pižite Sle\R. kmetijski druibi v L;ubljani. — Vurberg: Gl«dfc nošenja orožja se obrnit» na Staj. obmejno poveljstvo.
nase
liste!
£a*?j« ©d iS. m.ïjà
E ROGAŠKA SLATINA
Minim d©s«fr»©jâ« in »a priljubljoišojl«
i9 iugo&žfi^.
» a • ^«^Livi-.i.i^..^.... ■ * «s-.• t
■ -*•-.•	mat' ■ •, „ju
Naiarai žveplene-kiplo-grerkiT vrele;, Zdravilišče *s> fccle?ni želode», črevt^a, jeier in ledvic. Zdrav-line «a boK-ani p/e^navljsnja (dittcks, debelost) ¡u jutil« (t/ih riti8 nric»). Moderno ko{>»HšČe a Tiirci hydro- nfh>ro-teiapevtiCBimi procecnrimi. Dijttetičfn saflatoiij xs l/clne ii* ieiidcn, ir^vesn, jeli h, ittiv c is >n z» dm-betikarjo ped vcdstvbm httokt vnjska dr. Lt it iole
l ^(poprej Ev hitsch—Sauerbninn)
BVftoifrc Etstega froivsorj» dr Ntojdfna. Vsakovrstno I ^)ii-ersh e, »i-fotae ia plavlse kopi i > Term.-ke j a» !rq.:ff6 l-c!<:o> Mro», kJimr-torcrsesja *a atrvoa jc, ckrepctv^ne V r	(ticivi, ta bkdico (e)o
ion) Kejlitij^f li-pčilo a rtktB\&!tsifc.t jc pijutuih toJcirub, Ltt bxt.uiiti8, J ; nritji iid.
Zdraviliška godba, adraviliShl kino, nmetniSki koncerti, gledališke pr.-.d^vo načrtni proitori. Veli'4.0 Število moderno opremljenih hotetov in dipendano, kr*.«oi inprt-hodi.in iileti r okolico. Za pre'irano najboljše pro-»krbljfjn ; lastna m ekirna. Prospekt« razpošilja broa-plač o ;n na vpraš»odgovarja: 1 Ravnatelstvo Drž. Zdrs^lišČa rRogaška Slatina".
i-^rmrx
aHf^sSmats» asa. »««at»»» ©•""K^r^.