— 161 — Povest povesti. Desetletnemu učencu, ki se je pritoževal zastran zaslužene kazni. (P. Luis Coloma. — Priredil F. K o v e c.) Oospod Janez Sodček, ki je bil vkljub svojemu bogastvu bolj skop, kot najbolj skopi žid, se je zelo razveselil Anžetovega povabila, saj je upal, da se mu bo mogoče enkrat na stroške drugega pošteno napasti. Zato je sprejel povabilo svojega sorodnika z največjim veseljem. Pokril se je s polhovko in odšel s kumom Anžetom v gostilno. Nad vhodom go-stilniških prostorov je bila podoba. ki je kazala skledo s kuhanimi jajci in drugo s pečeno piško. Spodaj je bil pa napis: Le brž noter pa počijte, pijte, jejte, Kdo bo piačal, le skrbi nič ne imejte. .Veste kaj. kum", reče Janez Sodček pokazavši na napis, ,to bi bilo vendar lepo, če bi bilo res tako!' nSaj lahko je, da je za marsikoga tako", odgovori Anže skrivnostno. Prineso jima fin obed. Zlasti sta si postregla s pečeno piško in rižcm. Pospravljala sta neverjetno množino in ko že ni hotelo nič kaj več v želodec, si odpne Janez telovnik, Anže pa odveže pas. Naposled sta pa morala vendarle odnehati, vslaneta hropeča in pihajoča ter se obrneta brez poslova proti vratom. ,Ali mar ne bote plačali kume?" reLe Janez Sodček, zijaje, ko prideta mimo krčmarja, in zagleda, da ta nič ne vpraša po denarju. ,,Pa — nc govorite vendar takih neumnostij". odvrne Anže, zmaje z ramami pa zamolči, da je bil obed že prej plačan. nDa, toda kume, potem natna pošlje pa račun domov." nČlovek. nc bodite vcndar tako neumni. — Ali ne vidite te rdeče kape tu?" nDa, seveda jo vidim.1' ,,No torej? Saj morate vendar vedeti, da nosač te kape lahko gre, kamor hoče, ne da bi mu bilo treba vinarja plačati." ,Kaj, je li mar to resnica, kar pripovedujete kume?" ,Za Boga! Ali niste videli ravnokar z lastnimi očmi, vi butec?" ,,Kume, to kapo mi morate prodati." ,Niti mislite nikar ne na to, kume!" .Poslušajte, kume, dam vatn zanjo dve unči."1) ,Saj nisem rumen. Ne dam je za štiri unče." nKume, ali mi jo daste za 2000 realov?"2) ,,Če že hočete kapo imeti, morate že našteti 4000." ,Kume, to je pa predrago." ,Ne dam vam je nili za vinar ceneje.' 0 UnCa je nekako 20 tolarjev. 3I Heal je kakih 24 vinarjev. | •¦ - 162 - ,E, pa pojdite z mano, da vam odštejem denar." Odšla sta na dom. Janez poišče 4000 realov, jih da Anžetu in pograbi s tresočo roko dragoceno pokrivalo. Anže se poslovi čudovito naglo in Janez ostane dolgo sam in na srce pritiska pisano kapo, prepričan, da je izvršil krasno kupčijo in kumcta Anžeta poSteno oplahtal. Anže je bil vesel kot vrabec v prosu in doniov gredč se je ves čas smejal in neprenehoma skakal. Žena ga je čakala na vratih. Bila je z uspe-hom svojega načrta seve zelo zadovoljna. Hitro se spravita oba in izkop-Ijeta pod bližnjo figo jamo in zagrebeta nolri 4000 realov. ¦ Janez Sodček se je medlem oddahnil vesei dobre kupčije. Previdno dene pisano kapo na glavo. dene čez klobuk, da ne bi zapazili Ijudje nje-govega zaklada. Pa se odpravi zadovoljen, čeprav nekoliko tesnega srca, v slaščičarno. da prvič gospodari med slaščicami, katere je jedel izredno rad. Težko je bilo prešteti: ,ŠarkeIjne, police, kolače, torte, krofe, s ka-terimi je dobri mož polnil na vso moč želodec. Prodajalka je komaj za njim zapisavala. Ko naposlcd tudi lo ni pomagalo več in je sladčice le še s težavo mašil v usta, je moral hočeš-nočeš vendar neliati. Vslane, pri-vzdigne klobuk, opozori z migom prodajalko in pokaže s smešnim kre-tanjem na kapo in odkorači s ponosnodvigfnjeno glavo iz prodajalne. Last-nica slaščičarne sc jame smejali gledaje la čudna znamenja, katerih seve ni razumela. Čudnega svata pusti mirno oditi, saj je bil v vsem okrožju znan kot bogatin. Menila je, da plača ob drugi priliki. ,,Res izredna, gorostasna kupčija, kalero sem napravil danes", vzdihne Janez Sodček in si mane veselja roke, ko dene domov prišedši kapo pod sedem kljuCev. Poprej pa jo je bil še skrbno izkrtačil, da bi jo obvaroval moljev. ,Kaj je mala glavnica 4000 realov proti (emu zakladu! Kak grozovit tepec mora biti vendar ta Anže, da mi da tak zlal studenec za tako zelo smešno ceno." Poslej je hodil Janez Sodček slednji dan v slaSčičarno, basal se, da je pokal, kazal na pisano kapo in odhajal, ne da bi plačal vinar. In tako je šlo naprej do nekega večcra. Hotel je ravno potisniti v usta celo pašteto tolikega obsega, da ni bilo možno razumeti, kje se bo dobilo notri zanjo prostora, kar stopi k njemu trgovka: ,,Oprostite, gospod Janez, smem-ii vprašati. kdaj bote poravnali te malenkosti?" Janez obsedi nekaj hipov, kot da je okamenel, s pašteto pred od-prtimi ustmi. Pa sname mesto odgovora z glave klobuk in pokaže zopet z važno kretnjo pisano kapo. ,,Ne razumem, gospod Janez, kaj hočete povedati s temi Salami?" ,,Ali, draga moja, ali mar ne vidite kape, ki jo imam na glavi?" ,,Seveda jo vidim. Saj nisem slepa." ,,No torej! In vedeti morate vendar, da onemu, kdor nosi to kapo, ni treba plačati niti lu, niti kjc drugje." ,,Ali ste znoreli. gospod ? Kako ste prišli na to čudno misel ?" - 163 — ,,DovoIite, dal sem za kapo 4000 realov!" ,,Tega ne razumem . . . Toda saj me tudi prav nič ne briga." ,,Tako, to vas nič ne briga. Ali mari mislite, da vam te reči res plačam?" ,,No, bomo videli! Še tega mi manjka, da bi poizkušali bogatini go-Ijufati revno žensko, ki mora tako težko skrbcti za kruh." .,Oospa, gospa, kaj govorite? SladEice, katere sem snedel, so že davno plačane." ,,To ni res! To je laž!" ,,Gospa!" ,,Da, gospod, to je Iaž, prav grda laž! ln vi morate med hudodelnike v ječo, ali pa nočem jaz nič več biti jaz!" Janez Sodček je izgubil vso moč nad sabo. Pograbi krožnik poln kolačev in telebi vso sladko vsebino slaSčičarniLarici v glavo. Ta začne kričati in vpiti kot obsedena in naposled skliče ves tisti del mesta. Kmalu pridejo tudi policaji, ki najprej prisilijo Janeza Sodčka, da je odprl denar-nico, potem ga pa peljejo domov, kjer;,'ga kot norca zapro. Da ni bil bogati Janez Sodček, ampak revni Anže, moral bi bil vso tisto noč presedeli v ječi. (Konec prih.)