Leto VI., štev. 180 Ljubljana, sreda 5. avgusta 1925 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din Ishsja ob 4« »;«t?a|. gune mesečno Din 35 —; sa inozemstvo D polno osebno odgovornost, in sicer po enotnem predpisu za vso državo. Ne prikrivamo si. da nastopajo za naše časopisje in novinarje težki časi. Navajeni oa smo na borbo za svobodo in nadaljevali io bomo tudi pod egido novega tiskovnega zakona Seja ministrskega sveta Beograd, 4. avgusta, p. Na nocojšnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 17. do 19. se je določil za načelnika oddeljenja ministrstva pravde v Zagrebu g. Josip Pobor. ki bo imel likvidirati imenovano institucijo. Na jutrišnji seji ministrskega sveta bo predložil minister dr. Šuperina obsežen program za svečanosti proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Dne 14., 15. in 16. tega meseca bo vršil v Zagrebu zlet hrvatskega Sokolstva. Istega dne namerava zborovati v Zagrebu Orjuna. Na jutrišnji seji ministrskega sveta bo najbrž sklenjena prepoved oriunaikega zborovanja v Zagrebu. V nadaljnem bodo ministri poročali o zakonskih projektih, ki se imajo pripraviti preko počitnic za jesensko zasedanje Narodne skupšči-ie. V času skupščinskih počitnic ne bo deloval noben skupščinski odbor razen finančnega. Beograd. 4. avgusta r. Narodna skupščina in sploh vsa politična javnost je bila danes pod vtisom predložitve novega tiskovnega zakona. Po skupščinskih hodnikih je vladalo ner.avad J) žlvalmo vrvenje, razpoloženje radikalov ni bilo nič kaj samozavestno. Videlo se je, da se zavedajo težke odgovornosti, katero so si naprtili z reakcijonaraim tiskovnim zakonom. Pred sejo skupščine se je vršil sestanek načelnikov opozicijonalnih klubov, kateremu je imenom samostalnih demokratov prisostvoval posl, V i 1 d e r. Sklenjeno ie bilo, da poda imenom samostojnih demokratov ■izjavo dr. T a d i č, Milan O r o 1 za demokrate In Spahovce, S m ode j za Jugcslc-venski klub, dr. Zanič pa odvojeno mišljenje celokupne opozicije, nakar zapusti opozicija skupščinsko dvorano. Skupščinska seja je bila otvorjena ob 10.30 dopoldne. Po prečitanju zapisnika ie predsednik sporočil, da je tir.ančni minister predložil skupščini predlog za iz preme m bo čl S. in 13. splošne carinske tariie. Po govoru posl. K o k a n o v i č a, ki je zahteval za svoj predlog giede izpremembe begluške odrebe nujnost, je skupščina prešla na dnevni red: Poročilo o novem tiskovnem zakonu. ODDVOJENO MIŠLJENJE OPOZICIJE. Imenom vladne večine je posl. Velja Popovi 6 zagovarjal zakonski načrt, nakar je podal dr. Ž a n i č imenom celokupne opozicije sledeče oddvojeno mišljenje: »Ustava jamči v čl. 13. svobodo tiska in določa tudi smer, v kateri nai se izdela tiskovni zakon. Nobene omejitve ne smejo ovirati tiskovne svobode, razven onih, ki jih navaja č!. 13. Toda novi zakonski načrt vsebuje vrsto preventivnih in represivnih odredb, ki pomenijo konec tiskovne svobode, ako se zakon sprejme. Zato je predloženi načrt protiustaven. Odredbe iz čl. 138. katere bi se morale že v smislu ustave ukiniti, ker niso več potrebne, so bile vnešene v zakonski predlog samo da se svoboda tiska čim bolj ovira. Vrh tega dajejo odredbe policijskim obtastvom možnost šikaniranja ter onemogočajo izdajanje perijodič-nih spisov, s čemur se izigrava ustava. Odredbe o odgovornosti oseb. ki sodelujejo pri izdaji tiskanega spisa, posebno o uredniku. izdajatelju in tiskarnarju, prevračajo ves naš pravni sistem in omogočajo, da se zatre vse časopisje, ki ne služi režimu. Kazni, določene za posamezna kaznjiva dejanja, so po svoji odsotnosti brsz primere v kulturnem svetu.. Postopanje, ki ga odreja novi tiskovni zakon glede kazmjivih dejanj, direktno onemogočuje vsako obrambo obtoženca. Odredbe so vrh tega tako nepopolne, da se samo po njih ne more voditi kazensko postopanje. Čl. 7? odvzema Narodni skupščini javnost in dovoljuje policijsko cenzuro govorov poslancev v narodni skupščina. Od vseh tiskovnih zakonov, ki obstoje na teritoriju naše kraljevine, nobeden toliko ne omenjnje tiskovne svobode, kakor ta zakonski predlog, ki onemogočuje zdrav, normalen in napreden razvoj naroda in države. Ako se ta zakonski predlog sprejme, bo uničil v narodu prepričanje v pravni značaj države, kakor tudi vero. da jn strank. Radi tega prosim, nai narodna skupščina zavrže ta zakonski predlog.« STALIŠČE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. Nato je podal poslanec dr. Tadič imenom samostojnih demokratov sledečo izjavo: «Ko je bil sedanji načrt o tiskovnem zakemu svoječasno predložen Narodni skupščini, je imel namen, da se v državi izenači različno zakonoaajstvo glede tiska, da se z ustavo zajamči tiskovna svoboda in da se za zlorabe določi jasna in primerna odgovornost. Zastopniki samostojne demokrat ske stranke so v zakonodajnem odboru sicer v načelu glasovali za zakonski načrt, toda z rezervo, da se v podrobni razpravi ublaže oziroma izpremene vse drakonske in reakcijonarne odredbe, kar je zastopnik vlade v zakonodajnem odboru pred glasovanjem tudi obljubil. Toda nova vladna večina tekom podrobne razprave ne samo ni privolila, da bi se v zakonskem načrtu kaj ublažilo in izpremenilo v naprednem in liberalnem duhu, temveč je spravila v zakonski načrt celo odredbe, ki so mnogo strožje od onih, ki so bile predložene v prvotnem tekstu. Zastopniki samostojne demokratske stranke so bili zato prisiljeni, da v znak protesta zapuste seje zakonodajnega odbora. Zakonski predlog je prišel pred skupščino v ultra - reakcijonarni obliki. Na drugi strani je poln nejasnosti in nepreciz-nih pravnih pojmov in bo prinesel mesto izenačenja zakonodajstva nered in kaos ter o tvoril vrata samovolji. S tem zakonskim načrtom je pogaženo načelo kriminalističnega nauka, da n! kazni brez subjektivne krivice, zavrženo je načelo materijelne resnice v kazenskem postopanju, kazni pa so naravnost drakoničae. S členom 72., ki omejuj objavljanje govorov v Narodni skup. ščini, je izvršen dalje napa J na parlamentarizem in demokracijo spioh. Svoboda misli in njihovo slobodnc izražanje potom tiska je eden Izmed najbolj važnih pogojev civilizacije in narodnega napredka. Z novim zakonskim predlogom pa je stavljena svoboda v okove in pogaženo je z ustavo zajamčeno pravo. S tem zakonskim načrtom je ikzv. vlada sporazuma inavgurirala najbolj "rno politično reakcijo, o kateri se ne ve, l.je se bo ustavila. Datum sprejema tega zakonskega načrta bo tvoril početek žilave borbe vseh prosvUljenih sinov našega naroda za svobodo misli ln tiska ter proti reakciji vlade, ki ogroža tudi ostale, v ustavi zajamčene državljanske svoboščine. Zato imenom samostojne demokratske stranke najodločneje protestiram proti temu reakcionarnemu zakonskemu načrtu in prepuščam zr.nj vso odgovornost vladni večini*. IZJAVA OSTALE OPOZICIJE. S lični izjavi kakor samostojni demokrati sta podala nato še posl. S m o d e j za Jugoslovenski klub in posl. Milan O r o 1 za Davidovičeve demokrate ter muslimane. Posl. Smodej je poudarjal, da predloženi zakon ni zakon o tisku, nego zakon proti tisku. Ves zakon je neprijateljsko razpoložen napram novinarjem. Popolnoma nič se ne ozira na tehnično brzino, s katero mora delati moderna žurnalistika. Zato bodo morali po novem zakonu listi postati nekake revije, vsak novinar pa bo postal zločinec. Svcboda tiska je s predloženim zakonom uničena. PROTEST ZDRUŽENE OPOZICIJE. Posl. Milan Grol je naposled prečital v imenu celokupne opozicije še naslednjo protestno izjavo: ('Obstojajo države s popolno svobodo tiska a brez splošne volilne pravice. Toda parlamentarnih držav s splošno volilno pravico, pa brez svobode tiska, ne poznamo. Ako se izglasuje ta zakon, bo naša država prva te vrste. Zakonu, ki je predložen Narodni skupščini, ni najvišji interes resnica, nego molčanje. Princip svobode tiska je do zadnjega izigran. V kaznovanju gre zakon tako daleč, da sta celo satira in ironija kaznivi. Prodno bo kdo sposoben, da po novem zakonu urejuje list, bo moral poznati vse zakone in predpise, kakor sodnik. Pred-no hoče napisati dnevni dogodek, na pr. kak uličen incident, bo potreboval avtor službenega potrdila, overovljenega po vseh očividcih. Smer zakona je tako drastično pro-trvna načelom svobode javnega mišljenja In javne morale in tako protivna izrecnim določbam ustave da ni več to strankarsko vprašanje, nego obče vprašanje. Zato podaja opozicija to Izjavo, zapušča sejo In vlaga protest, prepuščajoč vladini večini edino in polno odj;ovcniost». ODHOD OPOZICIJE. - ZAKON SPREJET Po govoru dr Grola je vsa opozicija kor-porativno zapustila dvorano z vzkliki: »Živela tiskovna svobodi I Proč z grobarji naroda!« Po eksodusu opozicije je minister za izenačenje zakonov dr. Srskič zagovarjal zakonski predlog, naglašujoč da se je vlada trudila, da ga ublaži in je obljubit da bo popravljeno, kar bi se v praksi Izkazalo kot neprimerno. Pri glasovanju }e bilo oddanih skupno 161 glasov in sicer 160 za, 1 (Stjepo Kobasica kot novinar) proti. Skupščina je po sprejemu tiskovnega zakona prešla na zadnjo točko dnevnega reda, poročilo o prošnjah in pritožbah. Koncem seje ie parlament pooblastil predsednika, da povabi poljske parlamentarce v goste, da je j!m tako vme njiliov svo'eSasr.1 poset v Beograd. Nato je predsednik pozval poslance, naj se razidejo na svoje domove na odmor, kar je vladna večina pozdravila z viharnim ploskar;em. Obenem je skupščinski predsednik prosil ministre, naj za časa parlamentarnih počitnic pripravijo svoje odgovore na vprašanja in interpelacije. Prhodnja sei.i skupščine bo sklicana pismeno. Ako ne pride kaj izrednega, se bo to zgodilo šele 15. oktobra. ABSTINENCA RAOIKALNSKIH POSLANCEV. Beograd, 4. avgusta, p. Mnogo se komentira v političnih krogih dejstvo, da precejšnji del narodnih poslancev vladne večine ni prisostvoval današnji skupščinski seji, na kateri je manjkalo okoli 40 radikalov. Železniška nesreča Beriin, 4. avgusta, k. Brzovlak Pariz>Bru« selj se je med vožnjo na progi HainesSt. Pierre pretrgal vsled obrabljenih spon nn dva dela. Strojevodja je vlak ustavil, na/ kar sc je drugi del vlaka zaletel v prvi in je skočilo vsled tega 5 vagonov s tira. V istem trenutku je pripeljal na stranskem ti. ru v nasprotni smeri tovorni vlak, ki jc zz> vozil v vagone, ki so skočili s tira. Pet pot« nikov io bilo uri tem teiko ranjenih, Poslovilna večerja radikalov in radičevcev Radičevci plešejo rasdikalsko kolo. — V zdravicah dajejo radikali radičevcem vse, v praksi nič. — Zadnji sestanki poslanskih klubov. Beograd, 4. avgusta, p. Danes se .ie definitivno zaključilo zasedanje Narodne skupščine. Velik del narodnih poslancev je že odšel na poletne počitnice. Popoldne je imel še sejo poslaniški klub HSS in sklepal o strankini agitaciji. Na jutrišnjem nadaljevanju se'e se bodo razpredelili in določili zbori, ki se imajo vršiti med narodom, zvečer pa odpotujejo poslanci v Zagreb. V Zagrebu pa imajo jutri sejo dlsi-denti Radičeve stranke. Prisoten bo tudi poslanec Marko Došen. ki je definitivno izstopil iz Radičeve stranke. Di-sidenti osnujejo v Zagrebu svoje novo glasilo «Nezavisni Hrvatski Dom». Beograd, 4. avgusta, p. Nocoj se je vršila ob priliki zaključbe prve etape skupnega delovanja nove vladne večine skupna večerja poslancev radikalov in radičevcev. Večerja je potekla v najboljšem razpoloženju. Zdravic ni bilo ne konca ne kraja. Po večerji se je zaplesalo tudi kolo. pri katerem so bili posebno razigrani radičevci. ki so z srbijanko in radikalsko kolo. Prvj JS govoril posl. Vinko Trnjar. ki je predlagal. da se pošljejo brzojavni pozdravi trojici šefov vladnih strank gg. Paši-ču. Stipi Radiču in Aci Stanojeviču. Nato je povzel besedo posl. Ljuba Zivko-vič, ki je s svojim govorom slavil novo doseženi sporazum, s katerim je baje nastala nova era v življenju našega ' naroda. Za njim je povzel besedo predsednik kluba radičevskih poslancev Karlo Kovačevič, ki je nazdravil kralja in kraljevskemu domu. Za njim pa je podpreds. radikalskega kluba Miljutin Dragovič pozdravil celokupni hrvatski seljački narod in Stipico Radiča. Odgovoril mu je poslanec Voikovič in naslovil svoje pozdravne besede g. Nikoji Pašiču. Poslanec Ogrin je nazdravil kraljevski vladi, v imenu katere se je zahvalil g. Marko Gjuričič. Minister Pavle Radič je naglašal v svojem govoru potrebo, da delamo predvsem na velikih socijalnih problemih. Končno je poslanec Pucelj pozdravil v imenu Slo- velikim navdušenjem plesali posebno i vencev hrvatskega in srbskega seljaka. Borba za velike župane in državne podfajnike Sporazum o velikih županih in državnih podtajnikih še vedno ni dosežen. — Posvetovanja ministrov. stra dr. Nikič in dr. Ninčič. Večji del poslancev je že danes takoj po končani skupščinski seji zapustil Beograd, ostali odpotujejo jutri. Nocoj se ie vršila v kabineta ministra pravde konferenca ministrov Marka Gjuričiča. Marka Trifkoviča, dr. šupe-rlne in Pavla Radiča. Razpravljali so o vprašanju velikih županov in državnih podtainikov. Radi pretiranih zahtev radičevcev ponovno ni prišlo do sporazuma. radi česar bodo jutri o tem vpra-. šanju nadaljevaH Beograd. 4. avgusta, p. Nocoj je bil poslan na Bled ukaz o imenovanju novih državnih podtainikov. Z vso gotovostjo setrdi. da sta s tem ukazom imenovana za državna nodtainika gg. Vlado Andrič in Ivkovič. Jutri dopoldne se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bo definitivno razpravljalo o vprašanju velikih županov in ostalih državnih podtainikov. Jutri zjutraj prispe v Beograd minister notranjih zadev Boža Maksimovič. Nocoj sta odpotovala na Bled mini- Abd el Krimove spletke Špaaija odkloni'-? Abd el Krimovo separatno mirovno pogodbo. — Popuščanje Rilovcev. — Sovjetski zastoonik pri Abd el Krimu. — Petnajst let star kalil v Maroku. TfeodvisrosU rifskega ozemlja. Fez, 4. avgusta s. Operacije pro« Azje-ra so v ceH pokrajini znatno popustile. Delav-fost sovražnika )e v pogorju Sarser postalo slabejše. Pogorje Azjen bi bilo radi svoje nepristojnosti bolje sposobno za obrambo. Postojanki v Ain Ats< fn Mezi sta obstrelja. vali sovražna zbirališča s topovš. Pariz, 4. avsrusta. a. A gene e Havas javlja ie Moskve preko Revala, da je bivšega komisarja za baltiško mornarico Razkolu*, kova. ki je organiziral boljševiško propagando na Kitajskem, določila tretja interna-cijorrala za sovjetskega zastopnika prt Abd el Krimu. Razkol trikov je zapustil Moskvo fri odpotoval v Maroko. Pariz, 4. avgusta s. Iz Madrida poročalo, da bo novi kalif v španskem pasu v Maroku nastopil svoje mesto 19. f. m. Kaldfsko mesto k bflo nezasedeno od oktobra 1. 1923. Novi kalif se zove Malain ben Hnsan in je 15 let star. Pariz, 4. avgusta s. Listi ugotavljajo, da ie Abd el Krimu vsebina mirovnih pogojev znana, da pa jih noče vzeti oiicijefcio na znan e. Na ta način hoče preprečiti preki-njenjc pogajanj, na dragi strani pa ofrranftS možnost za pogajanja v slučaju, da bi položaj na bojišču postal zanj kočljiv. O razgovorih v Tetuanu med omisarfi Abd el Krima in Primo de Rivero se sporoča, da je Abd el Krim stavil predloge za ločitev Španije od Francije ter da je za ta slučaj ponudil Španiji ugodnejše mirovne pogoje. Prima de Rivera .ie odklonil ponudbe Abd el Krima. Španija bo tudi v bodoče nastopala sporazumno s Francijo. Nadalje javljajo, da bo Francija jasno obrazložila svoje stališče napram Abd el Krimu, ako ne bo v kratkem stavil Franciji določnih pogojev. Po neki brzojavki iz Rabata je Abd el Krim izdal na riiska plemena proglas v katerem pravi, da bo stopil v mirovna pogajanja ie pod pogojem priznanja popoldne Nevarnost rudarske stavke v Ameriki \Vashington, 4. avgusta, k. Pogajanja med rudarji in lastniki v državi New Jersev sc bodo najbrž neugodno končala. Ako izostane v zadnjem trenutku vladino posredovanje, ic splošna stavka neizogibna. Predsednik Coolidge je izjavil, da ne namerava v sporu med delodajalci in delavci posredovati, dokler ne bodo rudarji v resnici stopili v stavko. V tem slučaju bo predlagal rešitev spora po razsodišču, ki ga Pa delavci že v naprej odklanjajo. Grško-bolgarski konflikt Atene, 4. avgusta, a. Danes se je vršil ministrski svet pod predsedstvom min. predsednika Pangalosa in v navzočnosti zunanjega ministra Rendisa ter načelnika generalnega štaba. Raz-pravlial je o ukrepih za ojačenje obmejnih grških postojank ob grško-bol-garski meji. Od strani grškega generalnega štaba se kategorično demantira, da so bile odposlane vojaške čete na bolgarsko meio. Tisku je strogo prepovedano objavljati vesti o premikanin čet. , . . Z merodajne strani poročajo, da nikakor ni pričakovati prekinjenje diplomatskih odnošajev z Bolgarijo ali pa celo kake vojaške akcije. Grški zastopniki v inozemstvu so dobili od zunanjega ministrstva r.alog, naj izjavijo vladam. pri katerih so akreditirani, da grški ukrepi na meji nimajo nobenega militarističneza značaja. Amnestija Matteottijevib morilcev Rim, 4. avgusta, a. Glede na pravkar izdano amnestijo se poudarja, da vsebuje vsa kaznjiva dejanja, izvršena iz političnih nagibov. Na podlagi te amnestije bodo amnestirani vsi zločini razen umora, četudi je bil nameravan. Po-miloščenl ne bodo oni. ki so zakrivili umor poslanca Matteottiji če pa bi bili obsojeni, se jim na podlagi amnestij-skega odloka odpusti štiri leta kaznL Popolnoma pomiloščeni pa bodo vsi tisti. ki so obtoženi zaradi napadov 'ia poslance Amendolija. Formija, bivšega ministrskega predsednika Nittiia in druge poslance. Nova škandalna afera v Ameriki Pariz, 4. avgusta, a. -čim morajo v Karlovcu pristati na avan-zma dosedanjega velikega podžupana, in je torej njihov edini homo novus dr. Vladimir Gaj ter edini nffliov podžupan dr. Dobenik. ki je na novo dodeljen sremskemu nezamenjanetmi velikemu županu Dragomiru Todorovidu. «Jutarnji list» menda sam u videva ra-jfičevski fiasko z imenovanjem novih Velikih županov, zato obljublja, da se bo o »ostalih® velikih županih reševalo «postepeno — nakon povratka Pašiča sa Iječenja. U glavnom se još radi, da se izmiene veliki župani za Split, Mostar i Travnik. Ali nije još sigurno, da li če biti smjenjen i veliki župan u Dubrovniku® . . . Vedeti pa je treba, da imajo ravno omenjeni trije veliki župani glavnega zaščitnika v osebi dr. Laze Mar-koviča, kateremu morajo na drugi strani biti radičevci hvaležni, da je vobče preko znanih banketov prišlo do oficijelnih pogajanj za sporazum RR. Nadalje napoveduje «Jutarnji list*, da bo «uskoro ri'ešeno i pitanje imenova-vania kotarskih predstojnika u Hrvat -skoj i Slavoniji.® Tu si radičevci očividno obetajo izpolnitev tiste velike želje, ki jo je izpovedal Stipa Radič, rekoč: «Narod hoč^ videti, kako letijo tisti. ki so ga gulili® — dasiravno se vd, da je edino rad^čevskn hujskanja rodila mržnio do predstavnikov oblasti, ki so tudi na Hrvatskem korektni vršilci svoje funkcije in nalogov notranjega ministra. Enako je z občinskimi komisarji, o katerih se glasom »Jutarniega listao tudi vodi diskusija v vladi, toda še niso padle nikake definitivne odločitve. In tudi nove občinske volitve se nai izvedejo šele pod novim zasedanjem Narodne skupščine, pozno v jesen. In šele po občinskih volitvah — na spomlad — bi se provedle volitve v oblastne skupščine? o katerih pravi »Ju-tarnji list®, da to vprašanje «nije za sada ni iz daleka tnko aktualno, kao šlo je bilo za bivše PP-vlade.» Na čigav račun pa meni šušmariti «Iutarnji list®, odnosno njegova vlada? Vprašaaje oblastnih volitev je aktualno vsa la moramo zapustiti vso severno Afriko. V zadnjem slučaju bi morali storiti to pod sramotnimi pogoji. To bi pomenilo konec naš'h kolonij, konic naše gospodarske neodvismstl konec našega prestiža in konec francoskega vpliva na svetu. Ne poznam Francoza, ki bi zapovedal izprazritev Maroka Končno Je izrazil svoje upanje, da bc Francija v vsakem slučaju najkasneje v začetku oktobra rešena svojih afriških skrbi. Svoj govor je končal z zatrditvijo. da zasleduje njegova vlada samo vzpostavitev evropskega miru in pomir-jenje v francoski notranji politiki Volitve v Palermu Slika politične svobode v Italiji. Rim, 3. avgusta. Za včerajšnje upravne volitve v Palermu so razvili fašisti velikansko agitacijo. Ves fašistovski državni aparat Je sodeloval v boju proti »bloku svobode*. Fašlstovjko časopisje od milanske in rimske Izdaje Mus sollnijevega »Popolo d'Italia* do brezpomembnega lista krajevnega fašia je obljubljalo Palermu vse mogoče hi nemogoče dobrote, ako 9e pridruži topot snopo-vskl or-gauizacIJL Te obljube pa niso šle na naslov meščanov, ki so prepričani nasprotniki fašizma, temveč na naslov okoličanov, ki so vedno volili tako, kakor Jih Je kdo pridobil. Tudi pri zadnjih upravnih volitvah so okoličani zakrivili, da so morali liberalci deliti oblast s fašisti. Ker pa liberalci niso odobravali fašistovskih metod po Matteot-tijevem umoru, je Mussolini kratkomalo razpustil občinski zastop. Italijanska Javnost Je z veliko nestrpnostjo zasledovala volilni boj, kajti fašisti so se posluževali poleg starih in preizkušenih metod tudi novih, ki so bile v glavnem osre dotočene proti bivšemu ministrskemu predsedniku Orlandu In drugim kandidatom na listi »bloka svobode*. Zlasti so očitali Orlandu, da si je v času kobaridskega poraza »prisvojil, mesto ministrskega predsednika in da je kot Idejni povzročitelj poraza imenoval celo komisijo ra preiskavo vzrokov kobarldske katastrofe. Kakor znan", so fašisti po nasilnem prevzemu državne oblasti prisilili k odstopu vse nefašistovske občinske uprave. Storili so to deloma z nasilji, deloma pa z vladnim odlokom. V manjših krajih so se sicer vršile volitve s terorjem in so kratkomalo preprečili nefašlstom izvajanje njihove volilne pravice, drugod pa je vbda postavila komisarje, ki vladajo že nad dve leti Volitve v Palermu naj b! bile prve. ki bi se vršile v znamenju kompaktnega protifa-šistovskega bloka. Mussolini Je poslal tja tajnika Farinacclja, ki pa Je napravil fašistom več škode nego koristi Zato je moral priti za njim minister in fašistovski kandidat di Scalea, ki jc popravljal Farinaccl-jevo zgovornost z novimi in še večjimi obljubami. Celo poslanec Gray je mora! Ja-drno z^pusUtl Tirolsko in iti v Palermo, kjer !e organiziral med okoličani v zadnjem trenutku denarno agitacijo. Fašisti so dosegli, d* 90 lastniki javnih lokalov odpovedali vse dvorane za volilne shode »bloka svobode*. Orlando je moral govoriti v kinu. drogi p« na prostem, kjer so vpri/arjali faš d' Italia*. ki zatr« juje, da ie fašistovski režim mogodr spre« meniti le potom nove revolucije. pi*e »Tri< buna«, da ho ostal italijanski liberalizem napram takim načelom strogo opozicijona« len. List se sklicuje pri tem na italijansko ustavo in na niene določbe. Uspehi in izgledi Jadranske razstave Spiii, ]. avgusta. Jedva teden dni je minulo od otvoritve Jadranske železnice in Jadranske razstave v Splitu, pa že prihaja iz Dalmacije vest. da bo treba razstavo podaljšati — tako veliko zanimanje namreč vlada za to prireditev. 2e sedaj je tikrenjeno vse potrebno za odložitev potika v Veliki reaiki. kjer se nahaja hrbtenica cele razstave. Na izrecno željo odbora Zagrebškega zbora se udeleži Jadranska razstava tudi velesejma v Zagrebu, kamor bo poslan zlasti propagandistični materijal o dalmatinski turistiki in tujskem prometu vobče. Vinska razstava v Šibeni-ku pa se prenese deloma v Beograd, kjer bo gotovo dosegla tudi lep uspeh Te dni sta priletela v Split dva hi-droplana iz Boke Kotorske. ki sta bila določena za sodelovanje na mornariških dnevih dne 26. julija. Hidropiana sta se spustila pred očmi velikega števila občinstva v morje ter sta odletela zvečer naorej v severni smeri. Prva nagrada na Jadranski razstavi ie bila podeljena izdelovalcu sira E. Markovini. Oalikovanec je prejel zlato kolajno in častno diplomo. Druge nagrade se doslej še niso podelile. Splitski «Putnik» namerava prirediti več izletov iz okolice v Split, da bo razstava dostopna tudi domačemu kmečkemu prebivalstvu. «Putnik». kateremu stoji na čelu g. J. Čulič, se bavi še s koristno idejo, da priredi par Izletov za tujce, ki si bodo ogledali splitsko okolico. Kaštele. Trogir. Bi-ševsko jamo. otok Hvar s Starim gradom. Korčulo in druge zanimive kraje. Trg 9. novembra, na katerem stoji Maruličev spomenik, ima sedaj čisto drugačno podobo kot pred odkritjem. Na trgu okolu spomenika so si zonet porazdelile prostor branjevke. S tem se je izpolnila Meštrovičeva želja, da bodi Marko Marulič med narodom, kamor tudi spada. Splitski kolodvor je pretesen za promet v novem obsegu, zato se gradi na Kopilicah. novi železniški postaji med Vranjicem in Splitom velik kolodvor, kjer bo dovolj prostora za vse vlake, ki ne bodo mogli ostajati v Splitu. Jadranska železnica je torej dala Splitu nov zalet, katerega blagodejni vplivi se že sedaj kažejo. Napredek našega prometa Izjave prometnega ministra Inženjerja Radojeviča. Po otvoritvi jadranske železnice v Splitu se je podal prometni minister Radojevič na pot po Dalmaciji. Vozil se je na krovu ladje »Split«, katero mu je dala na razpolago direkcija »Jadranske Plovidbe*. Minister se je naj-dalje časa mudil na otoku Korčuli. kjer si je natančno ogledal ladjedelnico, ki se gradi, potem oa se je podal naprej v Ulčinj. Boko kotorsko. Cavtat in od tam v Črno goro. G. minister je na svojem potovanju pregledal tudi bosanske železnice ter je izrazi! svoje zadovoljstvo nad vsem. kar je videl in slišal. Novinarjem, ki so za prosili za razgovor, je dal naslednja pojasnila: Vse, kar sem videl vzdolž Jadrana. Ie napravilo name najboljši vtis. Dela se vsepovsod, kjer je prej počivalo delo. Železnice in pristanišča se popravljajo. Za dela na Sušaku so odobreni trije milijoni Din. za dela v Šibeniku 7 milijonov Djn, za dela v Splitu pa 10 milijonov. Gruž je deležen 8 milijonov podpore, Zelenika 2. Kotor 2, Cavtat in Ulčinj pa po en milijon Din. Ta prista^ nišča se sedaj popravljajo in bodo kmalu v redu. ki si ga želimo čimprej. Tudi stanje železnic je povsem za. dovoljivo. Z otvoritvijo nove liške proge smo odprli važno prometno žilo. ki veže Hrvatsko in Zagreb preko Like in Krbave z Jadranom. To je naravnost žila-dovodnica našega gospodarstva. Morda se to na prvi pogled zdi nekoliko pretirano, vendar je v resnici tako in nič drugače. Glavna naloga te železnice je razbremenjevati prenatrpano iuko na Sušaku in pomagati na noge Šibeniku. Kar se tiče bosanskih železnic, treba naglasiti, da je ta del naše prometne mreže bolj preskrbljen z lokomotivami kakor z vagoni. Vendar je treba priznati. da ovira promet na teh železnicah v prvi vrsti neugoden teren, katerega moramo izboljšati. V par tednih prično nova dela za predor skozi planino Ivanj. Ta predor bo 3200 metrov dolg ter bo imel poleg ozkotirne tudi normalnotirno progo. Na ta način ne bo treba graditi novega tira, kadar pride do normnlnotirne zveze med Beogradom in Sarajevom. Ta zveza je zaenkrat samo na papirju, toda poskrbeti bo treba, da se čimprej obistini. Neurje, toča, potres Silna nevihta, pomešana s točo. ki je razsajala v nedeljo zvečer po Sloveniji, ie napravila povsod znatno škodo. Kakor posnemamo iz številnih naknadnih poročil, je zlasti po Štajerskem besnelo neurje z vso silo. Na več krajih je padala toča. ki je napravila ogromno škodo. Kolikor je mogoče dosedaj dognati, je največ trpela okolica Dobrne. V Vojniku je treščilo v neki skedenj, ki je pogorel do tal kljub marljivemu gašenju gasilcev. Nad Halozami je razsajala nevihta celo dopoldne, ob 4. popoldne pa ie pričela padati toča. ki je uničila krasne gorice in sadonosnike. ljudstvo je s solzami v očeh gledalo na tleh ležeče grozdje, slive, jabolka itdt. NaJ 40 let že ljudie ne pomnijo take toče. Toča ie bila debelejša kakor jajca. Ljudje so pobirali posamezne komade, ki so se stajali potem še!e čez eno uro. Najboli prizadete so občine Sv. Elizabeta. Druškovec in Brezovec. Tudi v okolici Rogaške Slatine je padala, kakor smo že včerai poročali, kot ptičje jajce debela toča. ki pa je k sreči kmalu ponehala in ni napravila posebne škode. V Celju je padala okrog 7. zvečer četo tri minute med silno ploho kakor lešnik debela toča. ki ie vse pobelila. Nevihta je zajela vso Šaleško dolino rn še kraje višje gori. Trpela je zopet savinjska železnica tako. da je ime! večerni vlak. ki prihaja nekoliko pred sedmimi v Celje, zamude celih 90 minut. Pri Hudi luknji se je namreč bil rad! naliva utrgal plaz zemlje, ki is progo zasula i.n ustavila promet. Savinjska proga je potrebna na nekaterih mestih nujnega popravila in zavarovanca. Iz Štajerske ie nevihta prešla potem nad Hrvatsko Zagorje, kier je razsajala celi dve uri. V Pregrada so bile vse ceste v trenotku pod vodo. Vmes je neprestano grmelo in treskalo. Nevihta je porušila mnogo brzojavnih drogov. Oblaki so se raztrgali šele nad Zapre-šičem. V Kamniku so v pondeljek ob 2.34 čutili skozi poldrugo uro po dve sekundi traiajoče potresne sunke, spremljane s podzemskim bobnemem. Val je prihajal ELITNI KINO Matica Telafon 124. Predstave ob: '/25., '/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Senzadjonalna komedija n-.d komedijami polna smeha in ljubezni v 6 kolosalnih dejanjih Dolarska princesa v glavnih vlogah: Srčkana, vesela in temperamentna Lotte Lorring in lepi Charles Willy-Kayser. Bombe smeha od začetka do konca. — Izvrstna naravna igra. — Imenitna režija. Razkošna orrern2. Kulturni pregled Sarajevsko narodno gledališče v novi Sezoni. Intendant Nar. gledališča v Sarajevu g. Branlslav Nušič je za prihodnjo gledališko sezono predvsem obnovi! igralski zbor. Njegov gledališki program ima značaj kompromisa z blagajno. Sarajevčani bodo imeli v letu 1925-26 opereto in dramo in sicer je Jntendanca direktno angažirala troji, oo glasbenikov, da prirede za oder igTO »On in njegova sestra«, dalje dramo Osma-Pa Djikiča »Zlatija« ter zgodovinsko sliko »Tomaida«. »Zlatijo« je uglasbil B. Jungič, znan po svoji »Almasi«, ki je bila na sporedu lani, »Tomaido« pa g. Maječovski. Poleg teh originalnih stvari bodo na repertoarju operete: Baron Trenk, Gejša, Dolarska Princezin.ia. Valčkov čar. Baiadera itd. Drama bo gojila v prvi vrsti domača dela ter ima pripravljene drame Nušiča, Laze Ko-stiča, Vojnoviea, K. Trifkoviča, Begoviča, 'vakiča, Jankoviča in Krleže. Štipsko gledališče na turneij po Južni Srbiji. Narodno gledališče v Stipu se je podalo na turnejo po Južm Srbiji ter poseti Prilep, Bitoli, Ohrid, Resan. Kičevo in Te-tovo. Na programu Ima: Smrt majke Jugo-vičev, Kraljevo jesen, Polunorca in Snubitev. Društvo za Srbsko gledališče v Novem Sadu odhaja na turnejo v Srem. Bačko in Banat ter bo igralo v Karlovcih, Kovilju. Titelu, Perlezu, Bečkereku, Novem Bečejn, Meteocih, KHcin napclr^leno s krmo. Gasilci Iz Litije so te gorečega hleva rešili šest glav živine, poslopje pa je pogorelo do tai. * Smrtna nesreča. Piše«) nam: Z ^vrtor-jem se je ponesrečil trgovski p<-.tr-ik z. Viktor Deisioger star 28 let BE ie na potovanju in mu je med vožnjo nenadoma odpovedala pnevmatika. Padel je tako nesrečno, da je včeraj v splošni bolnici v Ljubljani podlegel poškodram. Pokojnik je b£l med trgovci Ln svoilmi kolegi Jake priljubljen ter kot izboren humorist povsod dobrodošel gost. Blag mu spomin! * »Šubleevac« v Šibenifcu pogorel. V Ši-bemku je prošlo nedeljo pogorela znana priljubljena restavracija »Šubičevac« ki je za Šfbsnik pomenila to. kar pomeni »Marjan« za Split. Požar je izbruhnil ob treh z:utraj Vkljub agihvi delavnosti gasilcev je ogen-uničil ves etabiisamcnt. Lastnik restavracije. Ive Jurišič je bil aretiran, ker se domneva, da je sam zanetil požar. * Težka obsodba vojaka-nazarenci. Vojno sodišče v Beogradu je čevljarja Milana Vujiča obsodilo na 9 let in 8 mesecev težke ieče, ker kot rekrut ni hotel sprejeti puške, češ da mu to zabrsnjuje njegova nazarcn-ska konfesija * Kako vtihotapliaio svilo iz Italije. Tihotapci so iznajdljivi ljudje. Preko Zadra vn-hotaoliajo svilo pa menda tudi drugo biago tako:le: kozje mehove napolnijo s svilo ali pa tudi z drugim blagom; na spodn,i konec meha pa privežejo svinec, da se meh potepi pod površino vode; meh sam privežejo nf. vrv, ki jo na skritem mestu pritrdijo na ladjo. Na ta nalnč vtihotapliaio razno bla;o, zksti pa svilo v razna dalmatir.tka mesta * Orožniškj poročnik ustrelil vojvodo Ilančeva. V juinosrbskem selu llančevu je prišlo te dni do usodnega spopada mod poveljnikom orožniške postaje in znanim ko-mitsklm vojvodo Trajanom Uančevim in sicer radi razporeditve obmejnih straž. Po ostrem prepiru sta oba začela streljati drus Worot prsne karamele proti hripavosti, prehlajenju in nje posledicam. Poizkus zadostuje. na drugega. 0e je zgodila v nedeljo strašna nesreča. K so šli pasanti skozi Be-luševo ulico, so zapazi«, da se Iz hiše staT-ke Jovauke Zurovec dviga d!m. Starka, ki ie bila kroglnkrog obdana od plamena je o apno klicala na pomoč. Ljudje so sicor takoj poklicali gasilce, toda še predno so ti pribiieH na kraj požara, se je poruši! strop, kf Je pokopal pod seboj nesrečno starko. Revica je zgorela v plamenih. Tragične smrti preminula starka je bila mati sedanjega direktorja beogre^kega muzeja Inž. Zu-rovca. Iz Ljubljane u— Italijanski zrakoplov nad LJubljano? V pondeljek dop«'dne 'e krožil nad vzhodnim delom mesta nezran neroplan bete barve, ki sc je drža! dalie časa v veliki višhil ln se spusti! na Ljubljanskem polju ravno nad vodovodom nekoliko nržje. Krožil le ad vodovodom dalje fasa, nato pa odletel v smeri proti Kamniku. Ljudje, ki so aero-plan opazili, trdijo, da Je bilo to Italijansko letalo, ki je morda na daljšem poletu zašlo oo nesreči ali pa namenoma v naše kraje. n_ Pošta v Spodnji Šiški bo 8. avgusta zr.čjsno zstvorjana. Pošitno ravnateljstvo objavlja: Prostori, kJ jfh Ima poštna uprava za pošto v Spodnji ši.skl (LJubljsna 7) v najemu, so dokončno sodno odpovedani in jih mora poštra uprava do 8. avgusta izprazniti. Ker pošma uprava navzlic vsestranskemu prizadevanju do zdal nI mogla dobiti drugih primernih prostorov, bo pošto v Spodnji Šiški dne 8. avgusta zaprla In ostane ta pošta ža! zaprta, dokler se upravi ne posreči, da dobi in najame druge primerne prostore. u - Orjuna Št Jakob - Kraknvo - Trnovo vabi vse svoje članice na važen sestanek, ki se vrši danes v STedn v gosfln! b* Kavčiča, F rtv oz 4. Dolžnost vsske članice je, da se sestanka gotovo udeleži ter s tem pokaže smisel Jugoslovenske žene napram svoji oreanizaciii, narodu in Jugosiovenski državi. Zdravo! u— Podmladek Rdečega križa v LJubljani ie v letošnjih počitnicah priredil tečaj za učitelje, ki se zanimajo za rokoforni pouk na naših osnovnih ali meščanskih šolah. Izmed 90 crijavljencev Je vodstvo tečaja odbralo 40 učiteljev in učiteljic, k! so skozi pet tednov s posebno vnemo sledili pouku in napravili kopico izdelkov V soboto dne 8. avgusta se te^.ai znključl in izdelke si bodo oni, ki se za to stTan življenja zanimajo, lahko ogledali tega dne od 2. do 5. v sobi št 5 Pri glavnem vhodu v srednjo tehniško šolo. Na to posebno opozarjamo vse v LJubtjč-ni navzoče gg. učitelje in profesorje; izplača se jim prav gotovo. u— Gospodarsko in izobriževahio društvo za dvorski okraj v Ljubljani je pr?z-novalo v pondeljek zvečer god svojega splošno priljubljenega in spoštovanega pred sednika g. dr Pinka Puca, mestnega gsren-ta V gostilni pri cOblaku* na Tržaški cesti št. 22 so se zbrali mnogoštevilni njegovi prijatelji in somišljeniki Knjižničar nadučl-telj g. Potočnik je sporočil slavljencu iskrene čestitke vseh članov in mu želel, da bi ostal še mnogo let tako skrben oče društva ki se ie ravno pod njegovim predsedstvom začelo tako krepko razvijati. Pevski odsek ie zapel več priljubljenih nerodnih pesmi, ki so na m?h užgala srca vseh navzočih. Čestitkam in praznovanju društva pa se ie radostno pridružilo tudi društvo «Soča» po svojih odbornikih. Podpredsednik g. Sancin je dr. Pucu v lepi napitnioi sporočH čestitke druitva «Soče» in mu želel, da bi o6tal ša toliko časa njihov voditelj in zastavonoša, dokler ne zašije tudi našim tuž-nim Primorcem zarja svobode. u— Najnovejšo Muze. otroške In damike obleke, priporoča Krištoilč-Bučar. u— Našel se je zlat uhan. Dobi se Krl-ževniška ulica 9, Malič u— Ne spite na klopeh v parkih! Čevljarski mojster Anton Rajer Iz Smartnega pri Litiji se Je v pondeljek zamudi! v LJubljani in okrog 23. ure zadrema! na klopic! v Zvezdi. Ko se Je v nočnem hladu zopet zbudil in hotel pogledati na uro, Je moral z žalostjo konstatiratl, da je ta postala plen neznanega uzmoviča. u— Predrzna tatvin* čevljev. V trgovl-no trgovke s čevlji Hedvige Šturmove Pod trančo št. 1 sta stopila v pondeljek do-)ah? Po Trbov. Ijah se klati velik, rujav pes, brez gospo* darja, ki je ugonobil že več piščancev, ta« ko n. pr. dva pri učitelju g Sušniku. Ljudje, ki ga poznajo, trdijo, da so ga videli pred kratkim v bližnjih gozdovih, kjer je lovil Tajce. Ke- so ga morali nekateri s silo ptw diti od sebe, da jih ni ugrize!, obstoji bojt= zen, da je pes stekel. t— Opustitev obrti. Iz Trbovelj se sel! v Zagreb g. Štefan Križanec, bivši mesar in gostilničar. t— V pilonosti fa streh si. Na Njivi Jc pričel streljati z vojaško karabinko brez vsakega povoda rudar Franc Lebar, ki je bil v vinjenem stanju. Prišel je z nabito puško iz hiie ter se obrnil k trem rudar: jem, ki so sedeli na neki klopi in se med seboj pogovarjali. S klicem: eBežite, »tre* ljal bom!« je pričel streljati vanje. K sreči je samo enega zadeL namreč Alojza Pirca. in šs tega le v rokav, ki mu ga jc pre'' 1:1 Lebarja so kmalu nato razorožili in mu ka« rabinko zaplenili. Po!e^ tega |>a sc bo mo« ral še zagovarjati pred oblastjo. t— Po vzgledu Sokolskega doma. Klcrl« kalci prirede v soboto, 15. t. m., veselico v Društvenem domu. V to svrho že poh!ra pripravljalni odbor prostovoljne prispevke in se priporoča za torte fn drugo pecivo, čisto po vzgledu priravljalncga odbora So« kolskega doma. Vendar pa s svojim pobi« rrnjem nima sreče t— Nove vrste trgoi-ina Kljub temu, da niso baš cvetoče gmotne razmere za trgov« ce, je otvonia ga. Ana Zorinc novo trgovino v hiši 2- Antona Mervarja v Lokah (za če ne verjamete, da eden pa' nogavic t iigem ln znamio (ide/o. modro ali zlato) „EkSJu£" traj« kakor »tirje pari rugih. Zato kupite eden par in pre-pričajte se. Dobivajo *e v prodajalnah, sa-t rV bolnico), v gl.ivnem s pleteninami (trikota. žo) in modnimi stvarmi, dosedaj edino tr« govino te vrste v Trbovljah. t— Prena\-l;unje občinske hiše. Občinsko hišo v Trbovljah so pričeli prenavljati Ba. je ni bila že 20 let nič preslikana Popravi, la izvršuje slikarski mojster g. Tavzelj oz. Japelj. S Hras^nJ c nj pralaitn praikota prsti pomeni ves trud in nnpr.r pregnati. Iz Primorja * Ncn> policijski komisar v Idriji. Idrija je dobila te dni novega policijskega kemi« sarja v osebi dr Antonia Mazza, rodom iz Kalabrije. * Izgnan fašist. Oblasti so izgnale iz tol« minskega okraja fašistovskega razgrajača Corinija, ki je bil med domačim prebival« stvom v Tolminu zelo nepriljubljen. Corini se je udeleževal vseh zločinsk;h ekspedicij piotl Slovencem, zato se bodo Tolminci se« daj oddahnili. * Požar v tržaški prosti luki. V tržaški prosti luki vojvode D' Acsta je te dni t ranih jutranjih urah izbruhnil požar in si« cer v skladišču bombaža. Požar je uničil kakih 100 bal borni aia in jc povzročil za dvestotisoč lir škode. Zanimiv proces v Newyorku Kakor do-' -/. .? kriminalna statistika, sc je števirio mladinskih zločincev v zadnjih letih zelo pomnožila To Števib povečuje vodno bolj »nežni spol«, ki se hoče s pomočjo orožja iznebiti nepriljubljenih in sitnih liubimccv. Običajno pa te vrste zločini ne dobijo zaslužene kazni. Te dni Je obsodila njujorška porota mlado dekle, ki je ustrelilo svojega ljubimca. Enajst porotnikov je zanikalo vprašanje na umor in so tako izpod-maknill morilki električni stol. Državni pravdnik je v svojem govoru naglašal, da si zločinci te vrste skrbno izberejo kraj zločina, ker domnevajo, da bodo lahko ušli pravični obsodbi. Svaril je porotnike, naj jih ne zapelje spol in mladost morilke, kajti pred sodniki je stab lepo sedemnajstletno dekle v priprosti obleki in z dečio frizuro. Komaj odrasla deklica se je zagovarjala z nenavadno prisotnostjo duha. Po njenih izpovedbah jc zanjo najvišja morala njena volja, ki se je morala vedi?) zgoditi. Amerika se bori že celo vrsto let proti alkoholu. S kakšnim uspehom, dokazuje poročilo, da je umrlo na letošnji ameriški državni praznik 4. julija 1200 oseb na zastrupljen ju po alkoholu. Tudi pri umoru obtoženke je igral alkohol ve lika ulogo. Morilka Doroteja Perkins je bila vzgojena v siromašnih razmerah, v temnem in brezzračnem delu osemmiJIjonskega mesta. Njen oče je bfl a&^holik in se ie večkrat tako napil, da ni mogel opravljati svojih mizarskih del. Njena mati je bila priseljena Irka. Doroteja ie bila ljubko dete, ki so ga imeli vsi radi. V hiši, kjer so stanovali njeni starši, je bival tudi šofer Mik_ Connors, ki se je seznanil z družino. Ta mož je imel nanjo velik vpliv. Komaj sedemnajstletna «e je zaljubila vanj. Šofer te bil že dvakrat v ječi. enkrat radi poštne tatvine. Po devetih mesecih je prenehalo njuno ljubavno razmerje. Šofer se je oženil in izseliL Doroteja pa se je zaročila z železniškim zavirp.čem Trmpletonom, ki je bil blazno zaljubljen vanjo. Pol leta nato je Šofer Connors zapustil svojo ženo in se je z.iova približal Doroteji. Vsa Templetonova prigovarjanja m grožnje so bile zaman. Doroteja je vzela pri svoji teti samokres in ga je vzela s seboj v gledališče. Templetonu je rekla da mora imeti sairokres, ker se boji Connersove žene. Prihodnji dan se je vršila v top.iičar-ski vojašnici plesna zabava, katere se je udeležila v družbi svojega očeta in Templetona. Connors ni pričel r.a zabavo. Oče In hči sta pridno pila gin in whiskv ter se nista zmenila za prohibi-cijo. Templeton ji je prigovarjal, naj pusti Ccmnorsa. pri Čemur so mu pomagali njeni starši. Doroteja ja dvakrat zginila od zabave. Mislili so, da je šla s«at Connorsa. Ko se je vrnila, je slišala, kako sta oče in Templeton opravila Connorsa. Razjezila se ie in ie prepovedala govoriti slabo o šoferiu. Že orecej piian oče ji je v nefebranih besedah očital njeno lahko;mšljeno življenje. Doroteia ie bila prepričana, da je Templctrm kriv nien^ga snora z očetom. Templetonu je uš'a beseda, da je Connors bojazljivec, češ, da nosi s seboj samokres, da Pa se boji streliati. Dorote;a je bila skrai.to vznemirjena in ie odgovorih: Jaz vam pokažem, ako so moii prijatelji bojazljivci! Istočasno ie potegnila samokres in ustrelila. Str:l ie šel skozi očetovo obleko in z^del Templetona v srce. Oče je zakričal: Ubitem te in je zagrabil hčer za vrat fer jo vrgel oh steno. Doroteji se je posrečilo, da je pobegnila k svoji teti. Pri sodni obravnavi ni bilo mogoče •gotovfti. kako ie prišlo do strela. Odvetnik dr. f.?«h je prevzel brezplačno z-govomištvo morilke, toda razpoložene je b!!o nrotl niemu In proti njegovi 'tlijentinji. Simpatije občinstva so bile ^a strani državnega pravdnika. Doroteja se ie samo enkrat zagovorila. Pekla ie: Ko me je oče držal, sem streljala. Te besede so bile odločilne. Ko je sodnik prebral pravdorek porotnikov, je moriika omedlela. «Z ozirom na stanje obtoženke* je bi! proglas raz- m Vremenske katastrofe Koncem prošlega tedna se je začelo nestanovitno vreme zopet gibati. Tendenca ie povsod kazala na nevihto. Ze v soboto popoldne so divjale v Sredi ji Evropi močne nevihte z vrtinci in nalivi, deloma jih je spremljala tudi toča. Noč od sobote na nedeljo je bila izredno nemirna. V nedeljo zjutraj so ponekod besneli orkani, ki so napravili mnogo škode. Na Vrbskem jezeru pri Celovcu je padala v soboto popoldne med 4. in 6. uro debela toča. Po toči je nastalo viharno vreme, ki je bilo posebno močno razgibano v južnem delu Koroške. Vrb-sko okolico je toča tako sklestila, da je drevje skoro brez listja. Na cestah je stalo belo zrnje v višini 10 cm. Toča je napravila nepopisno škodo. Razbila ,e mnogo oken. poškodovala je opeko na strehi in uničila nasade. Na ježem je nastal vrtinec, ki je dvigal valove visoko v zrak. Domačini pripovedujejo. _ niso že dolgo imeli priložnosti opazovati take slike. Voda je metala čolne po več metrov v višino, trgala je duri iz tečajev ter loputala z okni. Veter je bil tako silovit, da je odkrival hiše. Strehe so resno poškodovane. Drevesa leže Izruvana na cesti. V Vrbi je burja odnesla streho neke mansarde. Ko se je neurje pomirilo, so plavale v vodi deske, veje dreves in vsakovrstne ploščo. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Nemirio vreme se ni ugnalo niti v pondeljek zjutraj..Ta dan je bij tako vetroven, da se poštna letala med Dunajem in Monakovem niso upala dvigniti zrak. En aeroplan, ki se je drznil spustiti kvišku, je bil primoran prekiniti vožnjo ter pristati, ker je obstojala nevarnost da ga vihar trešči na zemljo. V Piihlbecku pri Kohlhofu je strašno rmelo. Strela je udarila v dve gospodarski poslopji in je upepelila zgradbi do tal. Ogenj je zahteval tudi človeško žrtev. Zgorela je neka trinajstletna deklica. _ Gillet - kralj brivcev Oillet. kralj brivcev, izumitelj in tovarnar znanega brivskega aparata, se nahaja te dni v Kodanju. Nekemu novinarju je dal sledeče zanimive podatke o svojem izumu: Leta 1895. sem prišel na Idejo, da konstruiram brivski aparat. Imel sem staro britev. Poizkusil sem na vse načine. da jo nabrusim, ali brez uspeha. Moral sem jo dati brusaču, da jo ponovno nabrusi. Tu sem se spomnil, da to preveč draga stvar in da bi bilo boljše, ko bi se napravile male brit-ice. ki se morejo zamenjati, kadarkoli to potrebno. Posrečilo se mi je napraviti iz neke igračke pravo britvico in kmalu nato sem tudi napravil aparat, ki se ni dosti razlikoval od današnjega. Glavna stvar je bila. da sedaj to novost razširim v najširše sloje ljudstva, kar je bilo zelo težavno. Dolgo časa sem hodil od tvrdke do tvrdke, od trgovine do trgovine, da vzbudim zanimanje za svoj novi aparat in britvice, toda brez uspeha. Končno pa se mi je vendar posrečilo najti mccena, ki je bil pripravljen, vložiti za izdelovanje mojega aparata 500 dolarjev. To se je zgodilo leta 1901. in tu je za. 3etek moje sreče. S to vseto se mi je posrečilo napraviti večjo količino apa-"uiov in britvic, katere sem začel po-:em prodajati. Prodaja mi je šla naglo od rok. Mislim, da je malo tvrdk. ki bi 2 mogle ponašati, da so se tako hitro "az.širile, kakor so se moj aparat in mo-e britvice. Gillet je danes delniška družba, ki ma 2 milijona delnic, v kurzu od 72 do 7 dolarjev. Od leta 1901. do januarja "25. smo prodali 42 milijonov aparatov, etna produkcija in prodaja britvic zna. a 50 milijonov zavojčkov po 10 koma-ov britvic, torej 500 milijonov britvic V letu 1924. je bilo čistega dobička • 0.5 rr.iiijonov dolarjev, dočim ga bo le- s gotovo 12 milijonov. Delniška slavca našega podjetja znaša 150 milijo- ov dolarjev, 'ril Hristov: Čudna ljubezen V Erdbergu pri Dunaju je neki Kare) HObscher ubil svojo ženo, ko je spala. To je sicer žalostno, ii pa nič posebnega v svetu zločincev. Posebnost pri tem uboju je to, kar je storil Hubscher po zločinu. Ubijalec je pustil svojo mrtvo ženo lepo na postelji in je hodil vsak dan k njej. Sedel je na divan poleg postelje m je sviTal pokojnici na piščalko. Raz-govarjal se je z njo, kakor da bi bila še živa. Prav nič ga ni bilo strah in tudi ni čutil vsak dan večjega smradu vsled gnilobe trupla. Sele šesti dan. ko je postal smrad neznosen, Je polil truplo z lizolom, kljub temu pa je še vedro spal na divanu poleg postelje. Sele deveti dan se je preselil v kabinet. Ko mu je končno zmanjkalo denarja, je Šel mirno na policiio. kier je izpovedal vse. Rekel je. da ljubi še vedno svojo nesrečno ženo. čeprav ga je večkrat razjezila. Zdi se, da je Hilbscher izvršil zločin v hipni ljubosumnosti ln da ga je po krvavem dejanju zapustila pamet. Bestijalen umor na Dunaju V soboto okoli šestih zvečer se je pripetil na dunajskem Pratersternu be-stijalen umor, radi katerega je nastalo med Dunajčani nepopisno ogorčenje. V bližini Tesettboffovega spomenika je opazovala pogreb bivšega dunaiskega podžupana Reumanna večja skupina ljudi. Naenkrat je tekel mimo gruče mlad človek. Sledila mu je četa poulič-! ne druhali. Videti je bilo. kako je be-| žečl mladenič zavil skozi Novarsko uli-| co v Weintraubengasse in se zatekel v ! hotel cDresden». Tolpa mu je sledila in j kmalu nato se je po Dunaju raznesla ' vest, da je bil zaklan neki Hacken-l kreuzler, katerega so pregnali nasprotniki iz Pratra. Policija je kmalu ugotovila, da Je umorjenec enaindvajsetletni zasebnik Jožef Mohapl. sin dunaiskega trgovca s premogom Mohapla. stanujočega v Darrvinovi ulici št. 7. Poizvedbe so dognale, da se je Mohapl nahaial med radovedneži, ki so z ulice gledali Reu-mannovo poslednjo pot. Z niim je bil neki znanec, po imenu Hoffrnann. Ko je še! sprevod mimo njih, je postala množica radovednežev nestrpna in je silila iz vrste. To ie dalo povod, da so nadle žaljive besede in da je dobil Hoffrnann zaušnico Mož je videl resnost položaja in se je spustil v beg. ker se je bal. da se ne vržejo nanj nasprotniki naciio-nalistov, katerih je bilo precej tam blizu. Mohapl in Hoffrnann sta namreč bila člana nemških turnerjev in sta nosila njihov znak. Tako ie prišlo do bega ln umora v hotelu »Dresden*. Hoffrnann se je spretno umaknil v neko stransko ulico, kjer ga je druhal zgrešila, za Mohap'om pa so drli ljudje naprej v hotel. Pred nekimi zaprtimi vrati se je medenic ustavil in tam so ga zalotili zasledovalci, ti so se vrgli nanj in ga začeli obdelovati s pestmi. Nekdo pa ie med tem potegnil tudi nož ter zadal Mohaolu tri rane. od katerih je bi! tretji sunek v srce smrtonosen. Mohapl se je krvaveč zgrudil na tla. Poklicani zdravnik ie ranjenca obvezal in ga velel prepeliati v bolnišnico. Tam je mladenič Izdihnil. Morilec se jc iz hotela previdno odstranil in policiia je imela mnogo ne-lahkega dela, da ga je izsledila. Njen pose! pa ie bi! tem težji, ker se je takoj po dogodku pričela v Pratru divji !ov na Hackenkreuzlerje. Ljudi« so postajali na ulicah in poslušali govornike, ki so govorili proti nacijonaJistom. Razvila se je pravcata dirka za temnimi elementi, ki so skušali izkoristiti pcložaj ter izzivali mimoidoče ljudi. Detektivom se je medtem posrečilo aretirati štiri osumljence, pri katerih pa ni bilo najti bodala, ki je pretrgalo nit življenja Mohanlu. Vsi štirje so se zagovarjali in trdi!', da so nedolžni. To se je pozneje v glavnem potrdilo. Morilec se je skr'va! v neki pivnici. Policijski organi so ga prijeli in ugotovili, da je 19 let star in se piše Franc Seidl. Njegova preteklost je pisana in burna. Bil je ponovno kaznovan in ulica ga je pc.rola kot ooasnega napa- Pod zvezdami (Prevod lz bolgarščine.) Prestrašeno vpitje žensk je prekinile 'anov govor. Vsi so se ozrli proti cer-vici. Od tam sta hiteli proti njim dve ihi. vranje črni, stari Grkinji, za nji-a ra se Je poganjala stara čuvarka amostana. čisto podobna zblaznelemu oveku. Vse tri so z rokami mahale roti gostom in vpile na vso moč, toda azumeli so Ie glasove: »Gospod . . . i!adi gospodi® . . . Zeza je prvi, ves z sebe, skočil kvišku m se nenadoma restrašen ozrl tjakaj, kamor so z ro-ami kazale pribegle ženske. Ko so zadišale Pana, so za hip pozabile Tota in 3astrupitve njegovega življenja. Zdaj :>a so skočile kvišku, sluteče grozo in se zazrle s široko razprtimi očmi na 'orie in lahno pozibavajoč se čoln, to-ia nikjer niso ugledale Tota. Mati in hči sta zakričali in pohiteli k bregu. Za njima sta tekla Marko i.n Pano. ki sta se na vso moč trudila, da bi prekrila pred ženami grozo, ki ju je -avila. Oba čolnarja sta se bila zbudi-i ;n se razgledavala prestrašeno in za-šlieno okrog sebe. Tudi ostali prebi- valci o. čka sir« se spešili k r»regu. vsi: stražar iz svetilnika s svojo ženo in z otroki, stara čuvarica samostina, obe suhotni rn črni devici, ki sta ti' preživljali svoje počitnice. Vela in Zeza sta javkali kot brezumni. Obe Grkinji sta se razgovarjali zmedero in plašljivo. Čolnarii so skočili v čoln, ki ie bil last stražarja iz svetilnika, z njim vred so poskakali v čoln tudi gostje otoka Sveta Anastazija, oni gostje, ki so bili zjutraj še tako srečni, zdai oa lih bolest skoro pobrezumila. Marko in Pano sta nakazala ženskam sedeže v sredini čolna. dočim sta se sama vsedla njim ob strani. Čolnarji so udarHi z vesli. Ko so se približali drugemu čolnu, so vsi preskočili vanj. »Sedite!« je Marko zaklical in spet prisilil ženske, da so posedle klop na sredi. Ob strani se vj po valovih pozibava! slamnik Tote. Na sprednjem delu čolna je ležala njegova obleka, raznostavlje-na v skrbnem redu, na njej je ležalo pismo, katero je Marko takoj pograbil. «Daj pismo sem. Odpri, da bomo či-tali!» sta zaklicali razburjeni ženski in stopili pokonci Čoln pa se je zganil, da sta omahnili. Marko jim je velel, da nai sede. in tudi sam je k njima prisedel. dalca z nožem. Svoj zločin je priznal takoj čim je prišel pravici v roke. N« vprašanje, čemu je zabodel Mohapla, je izjavil, da ni imel drugega namena, kakor veselje, videti nekoga v krvi. Iz gole želje po moritvi je izvlekel nož ter ga zasadil svoji žrtvi v vrat. v laket in v srce. Tretji udarec je bil odločilen, žrtev je bila z njim pogojena v življensko mišico. Seidl, po poklicu soboslikarski pomočnik in priložnostni natakar, je bil že osemnajstkrat v zaporu. Tovariši so ga poznali pod imenom »krvavi Frau-celj». Pred kratkim se je mora! zagovarjati pred sodiščem radi grožnje, s katero je ostraši! neko dek!.\ da ga bo skončal. če se ne ukloni njegovi volji. Dunajski listi so skušali napraviti iz dogodka politično a^ero, kar se jim ni posrečilo. Vendar se debata vleče naprej in strankarski tisk izkorišča umor v svoje agitačne svrhe. Policija je iz bojazni pred izgredi prepovec^ala prosto prodajanje časopisov v Pratru. Mazdazsarizem Kdo so »mazdaznanisti« in kje so? Mazdaznan je bil Indijec, ki je pro-pag:ral češčenie solnca. Baie živijo v Tibetu pristaši te vere po 300 let in še ve* V Evropo je zantsel mazdaznani-ze; njegov ameriški apostol Zaratust Ha lish, ki živi v Los Angelesu in je sedai star 81 let. Mazaaznanlstov je v Ameriki na milijone, v Evropi okrog 100 tisoč in na Dunaju 1400. Te dni je obiskal Ha Nish svoje dunajske vernike, ki so imeli shod. zborovanje ali nekaj podobnega v razkošni dvorani vojaške kazine na Schvvarzen-bergovem trgu. Ha Nish, ki govori za silo tudi nemški, se je predstavi! vernikom v belem oblačilu, posutem z dra-gotinami. Okoli niega so se postavile belo oblečene deklice. V dvorani je bi! tudi ahar. na katerem so ležali dragoceni predmeti iz čistega zlata. Torej prava ceremonija. Mazdaznanov nauk uči. da je osredotočenje duševnih si! edino sredstvo proti vsem duševnim in telesnim boleznim. Zato je treba gojiti telovadbi, skrbeti za pravilno in globoko dihanje ter se odpovedati vsemu, kar škoduje podaljšanju življenja. Ta naraven in vsem koristen nauk je spremenil Ha Nish v verstvo, kajti Američani se poprlmejo vsakega nauka, da !e malo diši po verski gorečnosti. Tako se je mazdaznanizenn zelo hitro razširil po Ameriki. Ker je njegov amerški apostol precej moderniziral že itak koristna načela, se je pričel širiti tudi po Evropi, kar ni nič čudnega, kaiti pt vsaki vojni se pojavliaio najrazličnejši reformatorji. ki skušajo po svoje ublažiti vojne posledice. 'X' Verah' boji v Indiji. Po poročilih iz Kalkute je 3000 Indijcev v Fanipatu napad lo mohamedansko procesijo. Morala je na« stopiti policija, ki je aretirala 300 preveč gorečih pristašev ene in drage vere. X r Avstrija in Madžarska zopet pod eno streho*. Pod tem nc^ovom poroča io cari» grajski listi o razdelitvi palače bivšega av« stroogrsktga poslaništva v Zeniko.iu ob Stamhulu med avstrijsko in madžarsko vla» do. Madžarski poslanik se je Ž3 naselil v svoji polovici. X Kdo je nosil prvi monokel? To je bil Filip Stoseh. rojen 1. 1691. v Kiistrini', Vi je kot angleški rdravnik živel v Rimu pvsf» lovsko življenje X Strašna rodbinska drama se je zgodi« 'a 3. t. m. v Rakos*Baloti pri Budimpešti Tovarniški uslužbenec Hr-^o \Venz ie pri« šel zjutraj domov ter se je iz neznanih raz« logov spri s svoio ženo, nakar j s odšel z d< ma. 2ena pa je fla v kuhinjo vzela sekiro in je pričela mahati z njo po glavi svoje šestnajstletne hčere Ane, ki je še spala. prvi: Nov in drag dežni plašč, na sem od lss ilo mazinM na nogr.h n;okcr drugi: Jai nosim svojega že štiri leta, pa sem suh kot šplla v saJilnici; sem ga pač kupil nri tvrdH Drago Schw&h - Ljubljana S tresočimi, rdečimj rokami je pretrgal ovoj Četvero g!av se je stisnilo druga k dngi in osem oči ie z nepopisno grozo čitalo sledeče vrstice: Ljuba mi mati in oče! Predvsem Vaiu prosim, da mi odpustita. da sem brez slovesa odšel od Vaju. Upam. da mi bosta veriela. da ne bi s*oril te nevljudnosti če bi ne imel za to tehtnega vzroka. Predraga Zeza! Nekaj velikega sem hotel izvršiti v življeniu. toda liudje so poznali, da je bolie. če tega ne storim. Po njihovih mislih imajo morda orav Toda tudi iaz imam prav. jaz. ki s^m hotel živeti po svoje rač. Ker na mi moja pamet ni dopuščala, da bi si priboril zmage s silo in s nest.io, sam . . . Pri povrafku tjakai. odkodc so me — kaj vem čemu in zakaj — odpokbcali. se obračam. Zeza, nate z nujno prošnjo. Takoj daj svojo reko oni hrabri in junaški roki. katera ie pred štirimi leti združila najini roki z največjo sa-moodpovedjo! Srčno ljubljeni prijatelj Pano! Prosim Te. z vso svoio zgovornostjo in prepričevalnostjo prepričaj moje raz-bolestene svojce, da vendarle nisem preminul, čeprav sem utonii v brezbrež- Ker je deklic« zakričala, ae jo zbudil tudi štirinajstletni sin Hugo. Mati j« pričela udrihati s sekiro tudi po njem. Sosedje, ki so sli&ali vpitje otrok, so prihiteli ▼ star.c« vanje, kjer so našli oba otroka v nezavesti. Mati je ila medtem prostovoljno na polici« jo, kjer so »poznali, da je zblaznela. Rešil« no društvo je prepeljalo teiko ranjena otroka v bolnico, kjer sta oba umrla. Ma« ter so izročili sodišča. X Koliko pokadijo v 11 ah jI Ix statistike finančnega ministrstva v Rimu je razvidno, da so pokadili Italijani v minulem prora« čunskem letu za 3 milijarde lir tobaka. Naj več so pokadili narejenih cigaret. X Oproščeni mori/d duhm-nika. Poleti 1922. so fašisti na javni cesti v Ferrari umorili duhovnika Minzonija. V umor je bil zapleten tudi general Ralbo. Sele te dni se je na sploien pritisk vršil proti moril« cera proces, ki je traja! osem dni, končno so biH morilci oproščeni in takoj izpu« ieni na svobodo. Take reči se godijo dan« danes v Italiji! X V smrt radi klavirja. Nečakinja po» kojnega madžarskega skladatelja Pankra« ci:a Kacsoja. ustvaritelja popularne opere* te «J. nak Janos», si je te dni skušala vzeti življenje. Nečakinja Magda je učenka na budim pci ta nskem konservatoriju. Samo« mor je hotela izvršiti zato, ker je morala njena rodbina radi pomanjkanja • prodati glasovir umrlega skladatelja. X Plzensko pivo v nemškem parlamentu. V Rcichstagu je 3. t. m. ob priliki razprave o davku na pivo stavil nacijonalno*socijali* stični poslanec Hennings predlog, naj vla« da prepove vsak uvoz plzenskega piva iz Češkoslovaške. Svoj predlog je utemeljeval s trditvijo, da dajejo plzenske pivovarne od vsakega prodanega hektolitra štiri mar» ke za boj proti Nemcem! svetu Primus Sobctka umrl V soboto je umrl v FVasi odlični in zaslužni pisatelj, eden najboljSth literarnih organizatorjev, ser.ior društva češkoslovaških književnikov, urednik Prhrrns Sobotka. Pokojni Sobotka, brat umrlega pesnika — samouka Ferdinanda Sobotke, je bil rojen 1. 1841 v Gornji Nouzovi. Ko je dovrši' praško akademično gimnazijo in filozofsko fakulteto, kjer se je zanimal zlasti za klasične fn slovanske jezike, je služil več let kot domači učitelj pri baronu Dobfemkemu v Poištjiiu, pozneje pa je stopil v uredništvo »Svetozora*, kjer je vodil vse uredniške posle, dokler ga ni nadomesti! pisatelj e. Koran. L. 1884 je postal Sobotka oficijal češke univerzitetne pasarr.e in tu je ostal do vpokojhve. Ze v gimnaziji iEvan-gelino«, Tennvsonovega »Enoch Ardena«. roman v treh delih »Tom Jones iz Fteldmgac, veliko Stadeyevo delo »V džur.slah Afrike«. i. M. Jepsovega »Emira pašo«, Roma-nesovo »Duševno življenje živali«. Pokojr.i X bil sploh mož dela in širokega literarnega razmaha. Pozna! je malone vso tujo literaturo. češkoslovaški nami ga ohrani v najlepšem spominu. Pokojnega pisatelja in književnika polože danes k večeemu počitku na ošlanskem pokopališču v Pragi. Ruska ekspsdkija na severni tečaj Iz Moskve poročajo, da je nemški letalec stotnik Bruns predaval na kongresu učenjakov in specijalistov za zrakoplovbo o načrtu za znanstveno zračno ekspedicijo v polarne kraje. Vodja ekspedicije bi bil profesor Nan-sen, znani polarni potnik in človekoljub. Ekspedicija ie projektirana za l 1927. Pot. katere se namerava posluži-ti, je naslednja: Mjrmar.sk, Franc Jo-žefova dežela. Severni tečaj, Aljaska ter Anadir v Vzhodni Sibiriji. Povratek bi se vršil mimo še neznanih in nepre-iskanih krajev ob otoku Nikoiaju ter Novaji Zemlii. Za ekspedicijo b: se moral zgraditi poseben zrakoplov, 245 m dolg in 40 m širok s prostornino 150 tisoč kubičnih metrov. Tak zrakoplov bi moral naložiti breme 145 ton. Eksnedicija bi vzela na pot 50 mož posadke, za 90 dni hrane in pr'prave za raziskovanje. Zrakoplov bi gnali stroji, katerih moč bi znašala 3 tisoč HP. Brzina poleta bi morala biti približno 120 km na uro. Tako letalo bi za slučaj ugodnih vetrov nosti večnosti, kajti ni ie na svetu stvari ki bi razpadla v nič. Dragi moji. kako leno sem zapustil ta svet. Nikakor nisem premaganec in zato nočem ležati, temveč na hrbet sem si priveza! težak kamen in tako bom sta! v globo-*ini moria raven in pokončen in bom no svoji mili volji občudoval sveteče čudotvore morja. Ne iščite mojih nepo-'rebnih zemskih oklenov in verjemite, da mi bo v tem čudovitem, vesoljnem počivališču valovja prijetnejše kot bi mi bil grob v zemlii Kai ni morda lepšo, če sem pred Vašimi očmi živ. in kadar se me boste spomnili, irvs bnste imeli v mislih živega, ne pa kot mrliča, ki leži na mrtvaškem odru. Zbogom, predragi moji! 2clite mi večni pokoj >n uresničite mojo poslednjo željo, ki se glasi: ne togujte za mano. saj sem zdaj srečen, kajti moje življenje na zemlji h' bilo eno samo. strašno, neznosno • vnje! Na svidenje v nekem lepšem .ui! «To : mogoče!« Je krikmla Zeza in se hotela vreči v valove, ,_>da njen oče io je zadržal in jo prijel za rame. da se je sesedla. Obe ženski sta plakali v blaznem obupu in se zazirali v vodovje, misleč. rabilo od Murmanska do Severnega tečaja in Anadirja kakih petdeset ur. Namen ekspedicije je znanstven In gospodarski. Poglavitna naloga ekspedicije je. da se dožene, če je mogoče zvezati Evropo z Japonsko preko Sibirije. Za slučaj, da se ekspedicija obnese, bo mogoče priti iz Amsterdama v Yokohamo v šestih dneh, v San Fran-cisco pa še prej, namreč v petih dneh. Strokovnjaki, ki so prisostvovali konferenci nemškega letalca, so po dolgotrajni debati izjavili, da je ekspedicija z znanstvenega stališča popolnoma izvedljiva in da velja Brunsov načrt dodobra proučiti. Obenem javljajo iz Arhangelska, da se je te dni odpravila ruska ekspedicija. obstoječa iz dveh ladij in večje posadke, proti severnim krajem. Ekspedicije se udeležujeta ladji «Kupava» in •Murmansk*. Vodja ekspedicije je profesor Matjusevič. «Kupava» bo plula ob murmanski obali, da izvrši neke topografske izvide, «Murmansk» pa od-plove v pravcu proti Novaji Zemlji, da preišče zapadno obalo, nato pa odpluje proti Severnemu rtiču, katerega je prvi dosegel raziskovalec Behrens. Vseruskl kongres pravoslavnih cerkva. Meseca oktobra se bo vršil v Moskvi 111 koncil pravoslavnih cerkva. Koncila se bodo udeležili poleg Sinoda tudi zastopniki patriiarhatov v Orijentu m drugih pravoslavnih cerkva. Sv. Sinod je povabil na kongres vse Tibonove pristaše, o katerih se ne ve, ako se bodo odzvali povabilu. Koncil se bo bavil med drugim tudi z vprašanjem pri!asoditve cerkve sovjetskemu režimu. Poljske tebfonlstke v boju za obstaaek Položaj poljskih telefonistk ie ze!o žalosten. Ker vtada noče upoštevati njihovih upravičenih zahtev, so sklicale re dni protestni shod, na katerem je govorila predsednica Zveze poljskih telefonistk Drelichowska o socijalni bedi teh državnih uslužbenk. Sprejeta je bKa resolucija, ki naglaša, da plače nikakor ne zadostujejo za vsakdanje potrebe in da obsoiutno ne odgovarjajo delu, ki !rčrpa tem sirotam vse sile in zdravje. Vhdi naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se položaj ttrlefomistk zboljša, da ne bes do doslovno «trada!e. Obvezno šfedenje v PoOskl. Znaml poljski publicist in dramatik Tadeus Konczinsky je nedavno predložil v dnevniku »Stražnica Po'rica«, naj se v Poljski uvede obvezno štedenje. Sistem varčevanja naj bi baziral r>a sklepu, da je vsak državljan dolžan prihraniti mesečno 1 zlot. Na ta način bi se v enem letu nabrala vsota 300,000.000 poljskih zlotov, a v desetfh letfh tri milijarde. Predlog, ker preveč teoretičen, ie propadel. Sedaj pa v nekoliko spremenjeni obliki ponavlja krakovska »Reforma« fn polen nje tudi drugi demokratski organi. Predlagatelji nasvetujejo, naj bi bili popolnoma zaposleni delavci, privatni in državni uradniki. kakor tudi trgovsko osobje s stalno plačo primorar.i od svoje mesečne ali tedenske plače dajati določeni odstotek v gradbeni fond, fz katerega bi se gradila uradniška ln delavska poslopja. Ta akcija je bila !e pni korak za razsežen program, ki naj bi se razšlrf! tudi na druge gradbene vrste, kakor je to želel že Konczinsky. Sodeč po vsem razpoloženju ta ideja ne pride več z dnevnega reda. marveč bo v podlago za nove podrobne študije in predloge. Praktična Izvedba tega načrta pa je gotovo še Jako daleč. da besta ug'-Vati mrtvega Tota. «Je tu dn!i globoko?« jc vprašala Ve!a vsa obsolzena stražnika iz svetilnika. »Zelo g!<-,bofco. milostiva,« je ta odvrnil in se sklonil iz čolna ter povlekel Totov shrrnik. ki je p!ava! v bližini in še povečaval tesnobnost obupanosti. »Napnite iadra!» je zapoveda! Marko čolnarjem, ka iti opazil je. da s^ je veter i m >ria ojači': istočasna je neprestano misli! o strašnem dogodku . . . Čoln je drsel nalik ptiču, ki se napenja k poletu. »Zdravstvuj. predrag',« — k šepetal Pano. sklonil se je. omočil roko in se prekrižal po mrtvaško bledem čelu. Tam na bregu je stala gruča žena in otrok. Vsi so naoeto prisluškovali ia gledali semkai. Otok s cerkvijo in s svetilnikom je dobi! podobo težkega privida v bolnikovem snu. In brezkončno, zapuščeno in prazno vodovje je naltko-valo blazni prikazni. Nebo je brez usmi-Ijenia in brez brige strmelo na globoki grob pod sabo. Neskončno je šumelo Črno morje svoj večni psalm. In zdelo se ie, da se spušča otopelost vesolj-nosti na skunino nesrečnih Zemljanov! O, človek, o življenje! Naš izvoz v juniju Napredek izvora po količini in zlati vrednosti. Po statistiki Generalne direkcije carin ie naša država v mesecu juniju t. 1. izvozila 358.697 ton blaga v vrednosti 671.50-1.4S5 Din (59,159.221 Din v zlatu) napram 289.782 tonam v vrednosti 650.664.631 Din (43.411.503 Din v- zlatu). Glavni izvozni predmet ie bila tudi v tem mesecu turščica, katere smo izvozili za 201.9 milijona Din; potem slede (v milijonih Din): stavbni les 101.9. jajca 66.9. živa goveda 47.1. cement 15.1, hmelj 14.9. sv inec v ploščah 10.9. kože 10.6 in ostali predmeti. Stavbni les, ki ga gredo velike količine iz Slovenije, se ie v juniju izvažal največ v Italijo ter nekaj v Madžarsko in Avstri-to. Drva so se izvažale največ v Italijo in v manjših količinah v Avstrijo. Izvoz jajc je v juniju napram maju precej padel. Največ se jih ie izvozilo v Švico, potem v Avstrijo in Nemčijo. Za Slovenijo je tudi zanimivo, da ie znaša! izvoz hmelja za ta čas razmeroma 14.9 milijona Din. Izvoz hmelja po količini je znašal 194 ton napram 112 tonam v maju. Izvozilo se ga je v Češkoslovaško za 10.2. v Švico za 1.7 ter v Nemčijo za 1.7 milijona Din. Skupen izvoz iz naše države v prvih šestih mesecih t. 1. je znašal 2,145.337 ton v vrednosti 4.506.49 miiijona Din. Vrednost izvoza v zlatih dinarjih je dosegla v prvi letošnji polovici 379,699.815 dinarjev napram 23S.788.070 Din v enaki dobi lanskega leta. Po zlati vrednosti je torej izvoz napredoval za 31.5 odst. Češkslovaška trgovinska bilanca v prvi polovici t 1, Pasivnost Jugoslavije napram Češkoslovaški se ie zmanjšala. Po češkoslovaških statističnih podatkih za prvo polovico 1925. je dosegel uvoz v Češkoslovaško vrednost 8045 milijonov Kč naoratu 7263 milijonom Kč v enakem času 1924.. tako da znaša po-višek uvoza 782 milijonov Kč. Ker je izvoz v prvi polovici letošnjega ieta znašal 8920 milijonov Kč.. je bila češkosio-vaška zunanja trgovina v tej dobi aktivna za 875 milijonov Kč napram aktiv-i.iosci 568 milijonov Kč v prvi polovici 1924.. tako da se izkazuje napram lanskemu letu povišek aktivnosti za -307 milijonov Kč. Češkoslovaški uvoz v tem času izvira iz naslednjih držav (po vrednosti v milijonih Kč): Nemčija 3065. Avstrija 576. Zediniene države 485. Italija 499, Poljska 440, Madžarska 369, Anglija, 278, Francija 333, Nizozemska 162. Švica 156. Jugoslavija 225, Rumunija 182, Belgija 76. ostale države 1198. Napram lanskemu letu se ie uvoz iz Nemčije povečal za 500 milijonov Kč in znaša 38 fo celokupnega uvoza, torej več kakor tretjina vsega importa. Na drugem mestu se nahaja Avstrija, odkoder se je uvoz povečal samo za 6 milijonov Kč. Na,tretjem mestu je Italija, katere uvoz v Češkoslovaško se je zmanjšal za preko 100 milijonov Kč. Močno se je povečal za 550 milijonov Kč in znaša go sla vije; iz slednje se .ie uvozilo za 225 milijonov Kč blaga napram 150 milijonom Kč v enakem času prošlega leta. Povečanje uvoza je beležiti tudi iz Amerike, iz Madžarske, iz Anglije in iz Belgije. Padel pa je uvoz iz Nizozemske, Švice in Rumu rije. Razmerje uvoza in izvoza češkoslovaške v prvi polovici t. 1. in lani napram posameznim državam je naslednje (aktivnost -f, pasivnost —): Prva polovica 1925. 1924 Nemčija —1155 —1005 Avstriia -r 949 +1086 Amerika — 117 — 10S Italija — 38 — 244 Poljska — 65 — 28 Madžarska -4- 150 -f- 185 Anglija + 479 -f 715 Francija — 210 — 127 Nizozemska — 39 — 46 Jugoslavija + 185 -f 246 Rumuniia + 213 + 158 Belgija — 38 — 12 Ostale države -f 463 — 122 Znatno spremembo pokazuje promet 2 Italijo, napram kateri je bila Češkoslovaška lani pasivna za 244 milijonov Kč. letos pa je še samo za 38 milijonov Kč. Nasprotno pa se je pasivnost napram Nemčiji povečala za 150 milijonov Kč in aktivnost napram Avstriji S2 je zmanjšala za 137 milijonov Kč, tak') "da je zabeležil promet samo s tema dvema deželama poslabšanje trgovinske bilance za 287 milijonov Kč. Neugodno se .ie razvijal promet tudi z Ameriko, s Poljsko, s Francijo n Belgijo. Znatno se je češkoslovaška trgovinska aktivnost zmanjšala tudi v oro-metu z Madžars-ko (za 35 milijonov Kč) in pa z Jugoslavijo (za 61 milijonov Kč). Zboljšanje bilance beleži promet s Švico in z Nizozemsko ter posebno z ostalimi državami, pri katerih se je lanska pasivnost 122 milijonov Kč dvignila letos v aktiv t ost 463 milijonov Kč. Glavni uvozni predmeti češkoslovaške v prvi polovici 1.1. so bili (po vrednosti v milijonih Kč): bombaž 1633. žito, slad. moka 1102. volna 856, živina 303. masti 275, svila 251. sadiev soč'vje 228. mineraliie 120. Napram lanskemu letu pokazuje največje povišanje uvoz žita in moke. k* se jt-rorečal za 20J> mi- lijonov Kč- Tudi uvoz bombaža se je znatno povečal. Povišek uvoza beleži«? dalje sadje in sočivje ter svila. Moč to je nazadoval uvoz masti (za 126 milijonov Kč). Nazadoval je dalje uvoz volne, živine in mineralii. Tržna poročila Novosadska blagovna berza (4. avgusta.) Pšenica: baška, nova, za avgust 267.5; sremska, nova 255: skupni promet v pšenici 39 vagonov. Turščica: baška. 1S0; baška. za avgust 182.5; banatska 170: baška, ladja, za avgust 194: skupni promet v turščici 35 vagonov. Tendenca nespremenjena. Dunajski goveji sejem (3. avgutsa.) Dogon 2894 glav; od tega iz Jugoslavije 897. Cene so mestoma poskočile za 5 grošev pri kg, biki in slaba živina pa so se pocenili za 5 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.65 — 1.80 (1.85 — 2.10), IT. 1.40 do 1.50, III. 1.20 — 1.35, biki 1.25 — 1.70 (1.75), krave 1.10 — 1.55 (1.65) in slaba živina 0.65 do 1.10 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. avgusta.) Deževno vreme ovira spravljanje žetve, zaradi česar so dovozi majhni, kar je povzročilo čvrstejše razpoloženje. Nadaljnji razvoj tržišča je nejasen, ker se ne ve, koliko so neugodne vremenske prilike tiplrvale na žetev. Kupci se nadalje vzdržujejo večjih nakupov. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska s Potisja 43 — 43.50; rž: domača 31.75 — 32.25; ječmen: domači 34; turščica: 31.50 — 32.50; oves: domači 38.50 — 39.50. — NadalinI povišek hranilnih vlog pri re-sulativnlh hranilnicah v Sloveniji. Po izkazu o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in tekočih računih) pri regulativnih brairifni-caii v Sloveniji so se v II. četrtletju 1925 vloge nadalje povečale. Stanje vlog v začetku II. četrtletja ie znašalo 327,947.302.34 Di«, vloge na hranilne knjižice so tekom n. četrtletja dosegle 43.228.609.47 Din. vloge v tekočih računih pa 27.734.734.24 Din skupno torej 398.910.646.05 Din. Dvigi so znašali tekom I/, četrtletja 44,249.796.10 Din, tako da je znašalo stanje vlog koncem H. četrtletja 354.660.849.95 Di:i napram 327,947.302.34 Din v začetku četrtletja. Napredek znaša torej 26,713.547.61 Din. To stanje velja za 26 hranilnic v Sloveniji, od katerih beležijo povišek vse razen Občinske hranilnice v Kostanjevici. Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu, Okrajne hranilnice v Ljutomeru in Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, ki so izkazale 'majhen padec vlog. = Za razširjenje naših pristanišč. Prometni minister Radojevič je v pogledu ureditve pristanišč podal izjavo, ki vsebuje: r-Obhodfl sem vsa važnejša pristanišča našega Jadrana: Ulcinj. Bar, Boko, Zeleniko, Cr.vtat, Dubrovnik in Gruž. Moje prepričanje ie, da je treba čimprej razširiti mnoga pristanišča. In to se bo zgodilo, čimprej bo mogoče. Zlasti luko pri Gružu je treba tako; razširiti. Vse se bo napravilo, da se okrepijo naša prometna sredstva. Te dni se bo objavila licitacija za realizacijo projekta o razširitvi luke v Gružu. za kar je odobren kredit osem milijonov dinarjev. Potem pride na vrsto popravilo tuke v Cavtatu in Zeleniki kakor tudi licitacija za razšfrjenje luke v Ulcinju. = Nova železniška tariia. Po vesteh iz Beograda bo stopila nova železniška tarifa v veljavo 15. septembra. Postavke bodo znatno znižane. = Konkurenca italijanskega tekstilnega blaga češkoslovaškemu v Bosni. Češkoslovaško časopisje toži, da je bilo v zadnjem času češkoslovaško tekstilno blajto izpodri-»tjeno v balkanskih deželah po italijanskem in angleškem. Po vesteh te Bosne in Hercegovine se tarrošiiia potreba po tekstilijah pokriva že s 75 odstotki z italijanskim blagom. Predvsem kratkoročni kredit in majhen dobiček pri češkoslovaškem blagu tvorita oviro za uspešno konkurenco. Angleške tvonvice dobavljajo svoje blago cenejše m dovoljujejo dolgoročne kredite. = Obrtniki in nova carinska tarifa. Beograjska Obrtna zbornica je imela konferenco o novi carinski tarifi in je sprejela naslednji sklep: V svrho zaščite domače industrije so povišane postavke na izdelane predmete. Toda istotako so povišane tudi carine na poliabrikate in sirovine. Zaradi tega za našega obrtnika ne predstavlja to mkake koristi in mu inozemski proizvodi morejo še vedno opastio konkurirati. Sklenilo se je. da se čimprej zberejo podrobni podatki v vseh nedoslednostih carinske tarife, da se ukrenejo potrebni koraki za neobhodne spremembe. = Določtev naroka za prisilno poravna-to. V poravnalni zadevi Franca Patilmca, mesarja iu gostilničarja v Skofji riži, se določa narok na 24. t. m. ob 9. pri okrajnem sodišču v Radečah. = Polom ameriške banke z večjimi jugo-slovensklml vlogami. V Benvvoodu je propadla banka, v kateri so znašale vloge jugoslovenskih izseljencev okrog 50.000 dolarjev. S tem so mnogi naši izseljenci izgubili vse prihranke. = Kritično stanje mlinske industrije. Kakor poročajo iz Zagreba, ie eden največjih paromliiiov v Osijekn že tri mesece brez dela tn bo zaradi tega odpustil večje število delavstva. Tudi v drugih mlinskih obratih vlada slaba zaposlenost. = Nova tvornica usnja. V Užicah je več tamošnjih domačinov zgradilo tvornfco za moderno predelavo kož. Glavni ustanovitelj podjetja je inženjer Raškovič. ki je tudi rtarvečii delničar. = Paketi za Češkoslovaško. Finančno ministrstvo ie dalo na vprašanje Generalne direkcije carin glede odpošiljanja paketov v Češkoslovaško pojasnilo, po katerim morejo pošiljke, določene za Češkoslo- vaško, sprejemati tuttt brez uvozne dovolitve Češkoslovaške. Potrebno pa Je pravočasno poskrbeti dovoljenje za blago, ka. terega uvoz v Češkoslovaško ni svoboden. To dovoljenje se mora pokazati v Češkoslovaški najkesneie ob prftiki carinjenja, ker se sicer pošiljka vrne. = Dobave. Pri intendairtskem siagalištn v Ljubljani posluje posebna komisija, ki ku-kuje seno iu slamo direktno cd proizvajalcev. Potrebuje se 350.000 kg sena »n 16.000 kilogramov slame. — Komanda III. armli-ske oblasti v Skopi ju sprejema ponudbe za dobavo plaht za pokrivanje vagonov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave mecesnovega lesa. — Dne 20. t. m. se bo v pisarni artilerijske radionice v Ljubljani sklenila direktna pogodba za dobavo 120 komadov svetiljk. — Vršile se bodo 26. t. m. naslednje ofertalne licitacije: prt direkcij; državnih železnic v Zagrebu glede dobave okoglega železa: pri upravi državmh monopolov v Beogradu glede dobave raznega materiiala (krtače, kamena soda. platno, ctrtfje, sukanec, smirkov papir, klej. ter-pentin itd.) pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakoval za kotle. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v l.hrblianr na vpogled. = Carina na uvoz žita v ItelUo. V Italiji je ponovno uvedena carina na uvoz žita. Določene so naslednje postavke za 1 metrski stot v zlatih lirah": pšenica 7.50, rž 4.30. turščica 1.50, pšenKna moka 11.50, ržena moka 6.50, ovsena moka 5. rdeča tnrščrčna moka 3.50. zdrob 18.50. pšenični rezanci 16. kruh' 16, oves 4 in otrobi 2 liri. — Ustanovitev mednarodnega lesnega karfela. Po časopisnih vesteh potekajo v F^gi se vršeča pogajanja za ustanovitev mednarodnega lesnega kartela zelo povolj-no in je v kratkem računati s stvoritvijo zveze. Najprej se bo ustanovila družba lesnih podietij z delniško družbo 30 milijonov švicarskih frankov. Ustanovila bo družbo skupina pod vodstvom avstrijske lesne tvrd ke bratje Rosenberg skupno z bančno tvrd-ko Bleichroder v Berlinu. Avstrijskim kreditnim zavodom za trgovino m obrt. Nemško bančno tvrdko I. H. Schroeder & Co. v Berlinu, Italijansko trgovinsko banko (Ban-ca Commerciale Itallana) in Švicarskim bančnim društvom. Sedež družbe bo Curih. Mednarodni lesni kartel bo reguliral cene kakor tudi posamezna področja za razpe-čavanje in bo p odvzem a! valorizacije zalog. K sindikatu spadajo: Wiener Donamverke, češkoslovaška d. d. Union, Munchener Bau-ernvverke, Jngodroc(?), rumunska tvrdka Sllvica, berlinska Sihia in tvrdka bratje Roscnberg. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: posojilo 75— 80. Celjska posojilnica 201—201. (201), Ljubljanska kreditna 225—23S. Merkantilna 100 —104, Slavenska 64—67, Kreditni zavod 175 —185, Strojne 100—129, Trbovlje 340—347, Vevče 100—109. Stavbna družba 165—1S0, 4J£% zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0, 4'/a% kom. zadolžrice Kranjske dež. banke 20—0. — Blago: les: bukovi parket!, 4.50 cm — 8 cm šrr., od 20—50 cm dolž., I. ;n III. vrsta za m:, fco meja 38—0; škorete, 13 mm, I. in II. vrsta, paral, od 14 cm, fco meja 600—630: lipovi hlodi, od 30—100 debel., fco meia 560—0; bukova drva. 1 m dolž„ fco nakl. post., 5 vagonov 18.50—18.50 (18.50): poljski pridelki: pšenica: baška, par. Ljubljana 0—320, hT-vatska. par Ljubljana 0—270; turščica slavonska, par. Skofja Loka, 1 vagon 220-225 (220); oves slavonski, par. Ljubljana 0—235 lan eno seme, fco Ljubljana 450—500: krompir, fco štajerska postaja 0—57. ZAGREB. Med bančnimi vrednotami beležijo več« promet delnice Jugo. ki so oslabele od 99 na 96. Istotako je nazadovala. Eskomptna na 107. Tečaj Hipo se je okrcpfl na 62. Praštediona se je zaključila po 810 napram 815 včeraj. Od industrijskih papirjev je oslabel Nihag tekom sestanka na 38. Dubrovačka in Trbovlje beležita okrepitev. Voina škoda, promptna, se je trgovala t>o 290—293, za ultimo t. m. po 293. Za september se je ponujalo blago po 296. — Dinar je zjutraj v Curihu zabeležil neznaten porast na 9.32 in pol. 9.30 včeraj. Kljub termu je bila v Zagrebu tendcnca neznatno krep-ktjša in so zaključni tečaji posameznih deviz zabeležili majhen skok. Poslovalo se je pod curiško pariteto na 9.30 in četrt v posameznih devizah tudi nižje.. Blaga ie bilo dovolj in je tudi Narodna banka nastooila kot kupec, kar je baš imelo čvrstejšo tendenco za posledico. Promet je bil precej živahen in je znašal skupno preko 12 milijonov Dir. NotiTale so devize: Dunaj 773—783, Berlin 1310—1320. Budimpešta 0.078—0.079, Italija izplačilo 201.02—203.42, London izplačilo 267.9—269.9, ček 268.1— 270.1, Nevvvork ček 55.06—55.66. Praga 163.45—165.45, Švica 1073—1081, ček 1073— 1081; valute: dolar 54.4—55, avstrijski šilingi 770—780. Kč 162—164, frfr 255.5— 260.5, mK 780—790, lire 201.8—204.2: efekti: bančni Trgo 10—10.75, Eskomptna 107—108 Pol-od-elska 16—20. Kreditna Zagreb 208-212, Hipo 61.5—62, Jugo 96.5—97, L ubljan-ska kreditna 225—0, Obrtna 73—74. Praštediona 810—812. Slovenska 66—67; industrijski: Dubrovačka 55")—570, Nihag 38—40, Slaveks 140—145, Slavonija 45—46. Trbovlje 340—350, Vevče 100—0; državni: T* posojilo 75, agrarne 44.5. Vojna škoda 291—292. BEOGRAD. Tendenca v devizah nespremenjena. Notirale so devize: Dunaj 782 —783, Budimpešta 0.0779—0.0780, Bukarešta 28.5—29. Italija 202.45—202.75, London 269 —269.2. Nevvvork 55.4—55.5, Pariz 262.5— 263.5, Praga 164.25—164.5. Švica 1078—1079 CURIH. Beograd 9.30, Berlin 1.226, London 25.01, Pariz 24.40, Milan 18.80, Fraga 15.25, Budimpešta 0.00725, Bukarešta 2.55. Varšava 95.50, Dunai 72.56, Sofija 3.75. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 7225, Zivnostenska 310. Assicurazioni Generaii 8.380, Riunione Adriatica A 3700, Riunione Adriatica B 3*00. Cosulich 327.50, Dalmazia 270. Libera 515, Lloyd 1850, Oze-ania 193, Trrpcovich 440, Dalmazia cement 631, Split cement 462. Krka 410. Devize: Beograd 49.45 — 49.75, Dvnai 332 — 392, Praga 81 — 81.50. Nevvvork 27.30 — 27.40, Čutih 530 — 5.35. Valute: dinar;! 49.25 do 49.«0, 20 zlatih frankov 106 — 110, zlata lira 528.27. DUNAJ. Beograd 12.52 — 12.66, Berlin 168.78 — 169.38, Budimpešta 99.65 — 100.05 Bukarešta 3.685 — 3.705, London 34.46 do 34.56, Milan 25.90 — 26.02, Nevvyork 709.3.f do 711.85, Pariz 33.61 — 33.77, Praga 21.02 do 21.10, Sofija 5.1225 — 5.1625, Varšava 133.75 — 134.25, Curih 137.73 — 138.23; d:-narji 12.797 — 12.855. PRAGA. Beograd 61.20, Berlin S04.50, Cu rlh 656.50. Milan 123.125, Dunaj 475.50. BERLIN. Beograd 7.60, Newyork 4.195, Milan 15.34. Praga 12.43. Curih 81.48. LONDON. (Ob 11.15) Beograd 26S. Nevvvork 485.75. Švica 25.01 Sokol Sokolsko društvo v Središču ob Dravi. priredi r.a Veliko gospojnico, 15. t. m. ob vsakem vremenu javen nastop svojega članstva in zatem veliko ljudsko tombolo s prekrasnimi dobitki. Pri tej prireditvi, ki je pripravljena v velikem obsegu, sodeluje cclokupra Sredlška sokolska godba. Sokolski pevski in tamburaški zbor. Preskrbljeno je za prvovrstna okrepčiia po zmernih cenah. Novost za podeželsko prireditev 5e velik umetni oscfijemet ob 9. zvečer, kakerr-šrega še naše občinstvo n? videlo. Zveze vlakov so zelo ugodne. Vabimo Sokole in prijatelje Sokolstva od blizu in daleč, da pesetijo našo prireditev in nam pomorejo do čim večjega moralnega in gmotnega uspeha. — Zdravo! — Odbor. 1594 Vsa v Savinjskem sokolskem okrožju včlanjena društva vabimo na I. glavno skupščino S. S. O., ki se vrši dne 9. avgusta ob 10. dopoldne v sejni sobi Sokolskega doma v Šoštanju z že v okrožnici razpisnem dnevnim redom. Pol ure pred skupščino se vrši seja načelstva S. S. O. Bratje okrožni funkcionarji sestavite pollehia poročila istotako bratje društveni načelniki; dtplikate pošljite br. okrožnemu tajniku najkasneje do 7. t. m., da zamore sestaviti skupno poročilo. Prihod ameriških Sokolov v Jugoslavijo, V tekočem tednn — mjbrž v četrtek ali petek pride večje število ameriških Sokolov v svojo staro domovino, da posetijo svoie znance in prijatelje !n da se udeležijo zleta hrvatskih Sokolov v Zagrebu, ki se vrši dne 15. avgusta tekočega leta. Ti ameriški Sokoli tvorijo v Chicagu Jugoslovansko sokolsko župo, v kateri je včlanjenih 6 hrvatskih. 1 slovensko rn 1 jugoslovansko sokolsko društvo, iz česar je Tazvidno. da ie župa sestavljena iz najrazličnejših društev. Starešinstvo JSS pozdravi ameriške Sokole kot drage goste na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Zagrebška župa, včlanjena v JSS. Jih pozdravi v Sevnici, kjer stopijo ameriški Sokoli na teritorij zagrebške župe. — Kakor poročajo hrvaški listi, sprejme deputacija Hrvatskega sokolskega saveaa s svojo fanfaro ameriške Sokole že na Jesenicah. Spori Sestava reprezentančnega moštva LNP. 16. t. m. sc prične letošnje tekmovanje podsaveznih reprezentančnih moštev za kraljev pokal. Vsi podsavezi se zavedajo volike važnosti teh tekem in store vse, da bi čim častnejše izšli iz tekmovanja. Po« vsod se prirejajo izbirni treningi in poskus ne tekme, l:stf in javnost vobče se povsod živo zanimajo ra sestavo vsej svojega re» prezentančnega moštva in za izglede posa« meznih podsavezov. Edini podsavez, ki dela izjemo, je ljub« Ijanski. LNtP. v tem za prestriž našega spor ta tako važnem vprašanju doslej ni razvil potrebne delavnosti in iniciativnosti. Tudi klubi, katerih igrači prihajajo v poštev za sestavo reprezentančnega moštvi, doslej niso storili svoje dolžnosti. Brez ozir« na občutljivost naših športnih krogov moramo to v interesu stvari končno javno pribiti. Športna javnost, ki se zgraža nad doseda« njo nedelavnostjo in brezbrižnostjo odgo« v orni h faktorjev, apelira potom nas na vse prizadete športne organizacije, to je naj« prej LNP in za tem naši igrači in klubi, da sc ob 12. uri popravi, k«r se še popraviti da... Kapetan LNP. je sklical doslej par trenin gov, ki pa v nobenem pogledu niso dosegli svojega namena. Pozvani igrači so deloma niso odzvali, trening ostalih pa je bil v pr« vi vrsti premalo intenziven, nesmotren m žal marsikje tudi premalo resen. Jasno je, da Ljubljana v teh prilikah more računati na časten nastop v I. kolu pokalnih tekem dne 16. t. m , v katerih do. bi za nasprotnika zagrebško reprezentanco, sedanjega posestnika kraljevega pokali. Lani jc na zagrebških tleh istemu protivnu ku podlegla s častnim rezultatom 2 : 3, ga je moral izbojevati Zagreb šele v po, daljšku. Kakšen bo izid letos? Za dar.es jc odredil podsavezni kapetan tekmo pedsaveznega moštva z ojačenim Jadranom. V' petek je protivnik moštva oja čeni Hermes. Podsavezni tim tvori večino, ma I. moštvo Ilirije. Obsotnega Bekrami zamenja danes Baumgartncr (S. K. Ptuj) oden redkih izvcnljubljanskih igračev, i prihaja resno v kombinacijo, v centru na« padalne vrste je dozdevno definitivno p^ stavljen Pleš I. (Hermes), kot levo kriki prihaja v kombinacijo Uršič (Hermes), kot desni half poleg Zupančiča IV. Tavčar. V nedeljo potrebuje moštvo na vsak n čin težje regularne tekme. Odločitev pod, saveza, da se od'gra medmestna tekma Ljubljana : Maribor, se zdi popolnoma na msstu, ker se nudi kapetanu podsaveza na ta način najboljša priložnost spoznati i ma« riborsko reprezentante ter pritegniti po možnosti ojačenja tudi iz njihovih vrst. L"pati hočemo, da bo v predstoječih tre« ningin in tekmah vsestransko zavlada smotrenost in delavnost in da naš apel na športno zavednost naših igračev in klubov ne ostane brezuspešen. Službene objave LHP. (Iz seje dne 3" VII. 1925.) Opozarjajo se vsi klubi, čla JHS«a, da jim je glasom pravil zabranjeno tekmovanje s klubi, ki niso še člani JH8= Klube pa. ki niso še člani se v njih lastnem interesu opozarja, da prijavijo Cimpreie vstop v JHS. G. podsaveznim sodni kon se naročs. da se v najkrajšem času sesta« nejo v svrho konstituiranja sodniškega zho ra. Tozadevne informacije j s dobiti pri tehn. referentu g. Baltesarju. — Tajnica. LNP. (službeno). Danes, v sredo, ob 20. v restavraciji »Zvezda« seja u. o. Gg. odborniki »e poživljajo, da si iste vsled nedeljske gl. skupščine in ostalih nujnih zadev gotovo udeleže. — Tajnik I. A. S. K. Primorje, kolesarska sekciji Danes v sredo ob 20. se vrši r restavraciji Zvezda va*en sestanek vseh članov sekcijo Na dnevnem redu pegovor o zvezdni dirki v Celju in intencij. kol. dirki. Udeležb« vseh dolžnost! — Načelnik. Juniorske tekme za pokal S. K. Ilirije I>anes ob 20. seja medklubskega odbora lokalu Športne zveze. — Predsednik. Kolesarski podsavez Slovenije. Kakor je bilo že javljeno, se vrši dne 9. t. m •Zvezdna dirka» v Celje. Pri tej priliki opozarjamo vse člane klubov v LJubljani in prijatelje koJessrskega športa, ki sc na« meravajo udeležiti teh velikih dirk v Ce« lju, da se takoj prijavijo, najpozneje pa do sobote zvečer in sicer sprejemajo prijave g. Franc Ogrin, Ljubljana. Gosposvetska cest« 14, g. Rudolf Moran, Ljubljana, Pred škofijo 211 ter g. Franc Batjel, Ljubljana Karlovska ccsta 4. Priložiti je poleg prija« ve tudi 35 Dra ?« polovično vožnjo. — T«j< nik I. Viteike Igre vojsk Male antante. V dnevih 6. do 8. septembra t. L se vrše Zagrebu pod protc-ktoratom prestolonasled pika Petr« viteške igre vojsk Češkoslova« škc. Rumunije in Jugoslavije. Ob tej pr5 ki bosta posetila Zagreb francoska marfa Ia Foch in Franchet d' Esperav. Na progra« mu iger so jahanje, teki, pešhoja, vlečeni vrvi, proste vaje ter nogometne tekme. V to svrho se bodo v naši vojski vršila dneh 23. do 25. avgusta izbirna tekmovu nja po posameznih vojaških edinicah. Praška Slavila v Zagrebu. Na povrat* ku iz Carigrada bo praška Slavija odigra: ▼ dnevih 22. in 23. t. m. dve tekmi v Za grobu. Nastopila bo proti Hašku in Grai jajrskemu, ki sta začel« zadnje čase skup« no angažirati, slično kot delajo najmočnej' ši klubi v drugih športnih ccntrih. Ali M so tak aranžman ne obnesel tudi v Ljub« ljani? Praška Slovtja v Sofiji Včeraj dopcl dno je dospela praška Slavij« s 25 igralci v Sofijo. N« kolodvoru so moštvo sprejele civilne in vojaške oblasti. Popoldne so od< igrali gostje prvo tekmo. Paddock v stiski. Znani športniki Ame rikanec Paddock, Nizozemec Paulen in Svi« car Martin, ki so zadnje dni startali ca raznih finskih prostorih, bi bili na povrst« ku v Stockholm skoraj doživeli usodno ne« srečo. Ko so 3c z letalom odpeljali iz Hcl singforsa, je imelo letalo na triurni poti defekt, vsled česar jc moralo pristati ob Aalandskih otokih. Ker je bilo morje viso« ko, je bilo težko pristati in je trajalo vcJ ur predno so prišli potniki na varno. Damski lahkost let sld miting treh dr žr.v v Londonu. Te dni se je vršil v Lonuo« n" internacionalni lahkoatletski miting, ki so se ga udeležile najboljše atletkinje An« glijc. Kanade in češkoslovaške. Zmagala je Anglija nato sledita Češkoslovaška in Ka' nada. Med rezultati so zanimivi: Skok v vb Ji no; 1. Grecn (A.) 1.472, 2. Havličkova (Č) met krogle z obema rokama: 1. Westoo (A.) 18.382 m, 2. Vencova (C.) 18.369 m: met kopja z obema rokama: 1. Jandcrova (C.) 48.346 m: met diske: 1. Havličkova (C) 2. Kučcrova (Č.). Vremensko poročilo LfuM)ana, 4. avgusta 1925. L'ub1jana, 305 m nsd morieffl ; Kraj i opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Pada-ine mm [i Ljubica . . . 7. 766-0 11-2 btezv. jas. ii Ljubljana . . . 14. 762-8 24 7 jug. zap. del. obl. r Ljubljana ... 21. 760-7 196 9 • (j Zagieb .... 7. 7643 180 zap. jas. P Beograd . . . 7. 753-3 190 • • ' Dunaj .... 7. 761-8 Praga . , . . 7. 130 jug. zap. jas. 5-0 Inomost ... 7. Solnce vibaja ob 4'48, zahaja ob 19-24, luna vzhaja ob 19 35, zahaja ob 4"24. Barometer nižji, temperatura višja. Dunajska vreemnska napoved za sredo: Pretežno jasno, proti večeru morda oblačno, naraščanje temperature. i».iai-~cni o kratkih valovih Markoni je objavil v neki francoski re» Ifiji zanimiv spis o svojem proučavanju da» Les najbolj aktualnega problema radioteln fcjke, o uporabljivosti kratkih valov. Mar* »ni pravi: »Prve mesece svetovne vojne sem se pre« >ričal, da hodimo po napačni poti, ako po« cčamo pozornost edinole dolgim valovom. Zato sem se odločil za sistematično prou« tavanje kratkih valov in priprav, ki bi omo= bodle razširjati te valove le v gotovo smer. Jloji prvi poizkusi 1. 1916 v Genovi in p<* v Livorni so mi pokazali, da je s pri« nemo zgrajenimi reflektorji mogoče kratke ulove prav uspešno usmeriti. In tako sem aprati, ki so bili takrat običajni, dosegel Iruzdaljo 11 km. Poskusi, ki jih je izvršil noj sotrudnik. M. G.«S. Franklin med Car« tarvonom in Hendonom pri Londonu, so po« jvečali razdaljo na približno 18 km; posrečila nam je tudi brezžična telefonska zveza In sicer le z 700 w. (1 k s.) oddajne ener« kje. Izid teh poizkusov nam je pokazal, da |e bila z uporabo reflektorjev na >beh stra» teh, z reflektorjem na oddajni strani, ki (valove združi in jih v; že proti sprejemni fcostaji, in z reflektorjem na sprejemni stra* ki te valove zbere na sprejemno anteno, i sprejeta energija 200krat večja kot brez J.-por^-be reflektorjev. Vsled uspeha prvih poskusov sem izve« med malo poizkusno postajico v Poldhu |[Ccrr.wallis) na Angleškem in mojo jahto ^L' Elettra« celo vrsto nadaljnjih poizku« Jahta se je izkazala posebno primerna, lir mi je bilo mogoče poljubno izpreminjati szcialjo med oddajno in sprejemno posta« Do sedaj je bila večina tehnikov splošno tonenja, da je dalekosežnost kratkih valov splošno slabša, ter zlasti podnevi silno me« cjajoca, in dasi je ponoči mnoge večja, ven« ar niso zaupali v njeno srosobnost za za« besijiv promet. Bili so mi;:nja, d t. masivnost goratih kontinentov, močno omejuje daleko* sežnost oddajne postaje. Toda moji poiz« kusi, izvršeni v glavnem na valovih 100 m in z oddajno postajo približno 12 kw (16 k. s.), so razdrli pretežen del teh domnevanj in teorij. Gotovo je, da imajo kratki valovi take dolžine, kot sem jih izbral za svoje poizku« se, podnevi mnogo manjšo dalekosežnost kot ponoči. To dejstvo sem prvikrat opa« zoval sam februarja L 1922, ko sem na dru« gi strani tudi odkril, da se več tisoč me« trov dolgi valovi razširjajo podnevi in po« noči približno enako daleč, kar je bil eden glavnih vzrokov, da se je razvila za promet na velike razdalje uporaba dolgih valov. Leta 1924 sem tekom poizkusov na »L1 Elettra« ugotovil, da so bili kratki valovi tudi tekom dneva sprejemljivi z znatno ja« kostjo, da je bila njih delakosežnost po« noči neprimerno večja kot kdaj drugače in da veliki deli goratih ali ravninskih konti« nentov ne predstavljajo resne ovire razšir« janju kratkih valov, kakor sem že prej do« mneval Odkril sem tudi veliko zanimivost, da beseda »dnevna dalekosežnost« ni po« polnoma točen izraz, kajti jakost sprejetih znakov se izpreminja natančno in pravilno s povprečno višino solnca nad ozemljem, ki leži med občujočima postajama. To bi se reklo z drugimi besedami, da je odvisna dnevna dalekosežnost postaje od določene ure dneva. Ko smo na potu iz Fabnoutha dosegli Se« viljo n se usidrali v Yuadaquiviru, kjer je bil vsled visokih in z drevjem obrastlih brc« gov jako neugoden kraj za sprejemanje, smo ugotovili, da so bili ponoči sprejeti br« zojavni znaki skoro tako jaki kot v prista« nišču Falmouthu, ki leži 20 km od oddajne postaje v Poldhu. Teh 560 km goratega sve« ta Španije med našo oddajno in sprejemno postajo ni torej bila nobena ovira kratkim valovom. Ko smo v Casablanci dosegli ma« roško obalo, sem odposlal potrebna navo« dila za pripravo reflektorjev. Pluli smo mi« mo Madeire in kmalu dospeli na Kapverske otoke. In tu, 2230 morskih milj daleč od oddajne postaje, smo ugotovili, da spreje« mamo ponoči s toliko jakostjo, da je bilo skoro vedno mogoče izhajati brez ojačeva« nja in sprejemati tudi brez antene. Zares, signali so bili tako izredno jaki, da nismo nikoli ugotovili niti najmanjšega atmosfer« skega motenja. Jakost. s katero so odda« jali na Poldhu, je bila približno 12 k\v. Re« flektor je tako dobro koncentriral energijo v smeri proti Kapverdskim otokom, da bi bilo treba za enako jako sprejemanje brez reflektorjev na oddajni strani v Poldhu od« dajati z 120 kvv. Ko sem bil nenadoma prisiljen vrniti se na Angleško, sem ukazal postopoma zmanj« Sevati oddajno energijo in sem ogotorfl, da je bila jakost sprejemanja pri samo 1 kw oddajne energije več kot zadostna za za« oealjiv nočni promet na to razdalja Nemška radiofonska oddajna postaja v Vratlsiavl, ki Je doslej oddajala z 1.5 kw. bo povečala oddajno energijo na 10 kw. Največja radiofonska oddajna postaja v Angliji, Ob ogromni udeležbi občinstva je bila v ponedeljek slovesno otvorjeoa naj-večja angleška radiofonska oddajna postaja v Daventryju. Prečit ali so otvoritveni govor ministrskega predsednika Baldwtna, ld se ni mogel otvoritve osebno udeležiti Postaja Devantry leži na nekem gričku z 200 m nadmorske višine. OntenuH rtolpl so vteokl po 152 m. tako da Je devantryska antena najvišje ležeča antena n« Angleškem. Sprejemati Jo bo mogoče v oddaljenosti do 200 km še s kristalnim detektorjem in jo bo v tem območju lahko poslušalo 7 milijonov ljudi Postaja v Bruslju. Večina radlofonsklh oddajnih postaj v evropskih preetolleah Ima to smolo, da Jih v lastnih državah slabo sprejemajo Tudi Beljfjd se pritožujejo, da postaje v Bruiellesu na severu sploh nI mogoče sprejemati Sedaj Jo bodo premestili v Anvarzo tn sgradlU ▼ Bruslju le vmesno oddajno postajo. Ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja I. Kamniške planine. — Gorenjska rtrmtna. — Ljubljansko polle. — Risa! Slavo) Dim* nlk. 1925. Založilo društvo .Učiteljski kon vikt> v Ljubljani. Litografija ln tisk: Ma« riborska tiskarna d. d. Merilo 1 : 150.000. Kartografija »e je po osvobojenju pri nas silno razvila. Osvoboditev od nemške« ga književnega In prosvetnega jerobstva. nacijonaliziranje osnovnega in prednjega šolstva po vseh svobodnih tleh Slovenije, vse to je povzročilo potrebo po zemljevi« dih v domačem jeziku. Ali tehniške pripravljenosti za karto« grafko delo je pri nas popolnoma manjka« lo. Ni bilo ne strokovnjakov, ki bi sc bili že izvežbali s sestavljanjem in risanjem zemljevidov, niti tiskarn, ld bi imele za tiskanje kart potrebno opremo. Obstojala jc samo potreba po zemljevidih. Razumlji« vo je tedaj, de so kazale vse naše prve kar« te, ld so bile proizvod domačega dela r.a sebi znake začetniškega posla, tako da se jim je videlo, kako sc avtorii in tehniški delavci takorekoč šele učijo med delom. S posebnim veseljem moramo naglasitt da je pričujoča karta Slavoja Dimnika že daleč preko tega zsčetoSkegt stadija. To je ie karta, ki je avtorju v čast ln v pobu* do, da nadaljuje z delom tako vneto, vest* do in uspeino, kakor ga vidimo na tem zadnjem delu. ki pomeni velikanski napre« dek od prvih kart iz mariborske oblasti do te poslednje. Karta Kamniških planin se odlikuje po živi plastičnosti, ki predstavij« naravnost ▼ reliefni preglednosti ne le glavne, mar« več tudi manjše stranske grebene. Služiti bo mogla tudi turistom, osobito dobro pa bo pomagala za orijentacijo na večje raz« dalje na višjih razglednih točkah. Pohval« no jc, da je avtor vzel v karto mnogo kra« jev, tudi manjših, saj tudi sedaj zemljevid ie davno ni preobložen z imeni. Vestno in točno so včrtane tudi nove državne meje, kakor tudi meja med mariborsko in ljub« Ijansko oblastjo z upravnimi spremembami okrog Motnika in Trojan Gospodu Slavoju Dimniku moramo sa« mo čestitati k tako hitremu napredku in k izrazitemu uspehu, ki ga je dosegel z naj novejšim zemljevidom. Naj mu bo ta uspeh le pobuda, da sledijo tej karti čim prej še druge. M. Popisi ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Za nedelo napovedana velikanska orlovska prireditev je Izpadla zelo klavrno. Sprejema pri jutranjih vlakih se je udeležilo razen maleca števila Orlov m Orlic, le okoli 10 Marijinih devic. Po vlakih |e bHo v sprevodu 15 Orlov, 22 Orlic, 12 moške ln 4 ženske dece, par narodnih noš In okoli 10 žensk. Tudi tabora na Maitdalenski gori se le udeležilo le malo ljudi Istotako tudi popoldanske ve-selicc, ki )e končala ob 7. url zvečer. Naše ljudstvo se )e spametovalo bi zato niti agitacija s priižnice ni pripomogla do večje udeležbe. Nekaj pa bi svetovali šmarsktm Orlom in Orlicam. Ce že hočete javno nastopati, naučite se vsaj korakanja in najna-vadnelših obratov, kajti to, kar ste uganjali na postaji pri sprejemu, )e pač pod vsako kritiko In žali oko. Tudi za kmetsko ljudstvo to nI! ŠMARTNO PRI LITIJI. Naš g. dekan je uveljavil v cerkvi nove metode. Med službo božjo patruljira kot detektiv okTog cerkve In radlegnje ter priganja v cerkev. V nedeljo se je med mašo razjezil nad dekletom, ki je stala pri kropilniku. Marijino devico je prezrl, druga mu je ušla, tretja, ki nI poznala tukajšnjih metod pa je postala njegova žrtev. Dvignil je svojo blagoslovljeno roko ter s knjigo udarO dekleta po davi. Nad dejanjem J&ofovesa eksponent« se je vse zgražalo. — V nedeljo dne 9. avgusta se vrši na trgu pred cerkvijo velika tombola v kortst zgradbi sokolskega doma v šmartnem. Krasni dobitki, sobna oprava, plug itd., vse za majhen denar. Kdor hoče biti srečen, naj pride v nedeljo v Šmartno. PrfhKIte vsi prijatelji Sokola, da položimo čimprej temeljni kamen za zgradbo nacijo. nalne misli v Šmartnem! MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Oče Hrastnik glavni vojskovodja klerikalcev, se ne upa več med ljudstvo z agitacijo. Ljudstvo je pač ozlovo-ljeno, ker atek še ni izpolnil nobene obljube. Za časa skupščinskih volitev je sicer veliko obetal, toda poslanci katere je tako priporočal, hodijo v Beograd samo kimat Za ljudstvo ne store ničesar. Ata Hrastnik naj vendar enkrat uvidijo, da smo tudi pri nas zavedni ljudje, ki bomo v kratkem napravili temeljit obračun s kle-rfkalnhnl demagogi. MULJAVA. Prostovoljno gasilno društvo na Muljavi priredi dne 23. avgusta svojo prvo veselico na prostem. Čisti dobiček je namenjen za napravo brizgalne. Za pijačo tn jedila bo preskrbljeno, ne bo pa manjkalo tudi plesa in druge proste zabave. Na sporedu je tudi srečolov. Vsi uljudno vabljeni! Na pomoč! Odbor. ŠT. ILJ PRI VELENJU. Niso še ndnuK trije meseci, odkar smo imeli dvodnevni kmetijski tečaj, ki ga Je priredila kmetska podružnica in že smo imel! zopet 10-teden- dobro vctzI-J-.-. t deželnih pridelkih, L- ■ nrejrne takoj na deželi, p:- a ir stinovrr.je v hiSi, fcVs po dogovon.. — Po-Vr. !>..- i ad zasčko »1'omoč-bik SS3S* na npr. »Jutra*. 18227 Mlajše dekle |H ma kuhati, f e i S č e po'i <:c.!>rl plači. Naslov v pravi »Jutra* 18215 Kuharica l^ar-ostojna v gosposki ku-" se sprejme f* t3. av. ■ustom — Ponudbe na nv ' " Pn.p.tro I m p o 1 e a. Ol'3 Pernica, DoleP;sko. i8303 Učenko trjovino z blapjora £rc :1no te ppr?'me. — ,ro«t 15—17 let. Hrana in ■'•tnovanje v hiM. Ponudbe j '- ravo » in zdrava*. 1S311 iTvežhana kuharica tiobrn moč, te sprejme takoj v večjo restavracijo. Naslov doto uprava «Jntra» 18552 Praktikanta ali prsktikantinjo na trimesečno hrezplafno po?£uš-n»o i 3 č e banka. Ponudbe na upr. «Jutra» pod St. S8. 18354 Dekle b o ! j ? e, lepega vedenja, snažno :n čedne zunanjosti, ki »tanuje pri starših, se sprejme za boljše delo čez dan. Naslov pove uprav« cjutra*. 18351 Preka.icvalca samostojnega, zanesljivega in počienejrr., z dobrimi spričevali, k; je v svoji stroki popolnoma izvežban, pprejirem takoj v službo Ponudbe no-i «Prekaj»»va-lec» na Aloma Compar.v » Ljubljani. 19344 Prodajalec prvovrstna moč modne ctroke. ?e sprejme v veletrgovini R. Stermeeki v Celju. 18157 Prodajalko papirne stroke ali učenko, ki se je te stroke ie učila, se i 5 č e ra kratek čas ta pomoč. Ponu.Ibe pod Šifro pod »šofer št. 20.v>» 1SS35 Konjski hlapec želi menjati službo k 1 konjn. Poizv® se v Skofji ulici 8, desno. 1835 V strojepisni pjuk •prejme Chri."»ofov ravod. Domobranska cesta 7/1 — še nekaj pfojeutev. — Učna ura Din 9.75. 18324 Pouk klavirja za začetnike, prevzamem na domu. —■ Pouudbe pod •Potrpežljivost št. 15» n;» upravo . 18313 Otroški voziček popolnoma nof, še ne rabljen, prodar. Naslov rov,-uprava pod «St. 2136». 18229 Otroški vo7:5ek (Športni) Brenabor, se proda. Kje, povt uor. .Jutra., 18190 Prazne steklenice «Odol» kopnje dregerija Anton Rane. sitiova. Wdor.ka cl It 1 '79 Torino-Fiat .VII Ponudbe pod .Torlno-l^iat iblirit Ljubljani. dobro ohranjen, je k n p I. 501» na .Pnblieitaf*. d d. 180«! Orožn. vpokojenec srednjih lat. trgovsko, pi-sami5ko in gospodarsko na-obražen, llče primrn« službe pri tre. industrijskem podjetju. Ponudb- na npr. .Jutra, pod »Treznost 9017» 18251 Prodajalka dobro izvežbana v špecerijski in steklarski tr»ovinl. ISče primerno mesto. Nastopi iahko takoj ali kasneje. Vešča je tudi livanja. Cenjene ponudb« je poslati na opravo «Jutra» pod Iifro .ProdaUlka 8992». Potnik !elf>qynar, starajHa moč. dobro uveden v Sloveniji, feli sedanje mesto premeniti kot potnik, poslovodja ali kot prva moč v večjem tri*, ali industr. podjetju. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod c2elernlnar» 18306 Železostrugar samostojna moč. želi spremeniti mesto. Ponudbe pofl «Strugar» na upr. «Jutra». 18298 Blagajničarka vestna in poštena, velča vseh pisarniških del, * večletno prakso, išče primerne službe. Ponudbe na upravo «Jutra» pod rnačko «Av*uat 19tt». 18286 Redka prilika za tolarje , ali mizarje. Krožna žaga kompletna, « 3 listi, popolnoma ▼ dobrem stanju, se takoj proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 18034 , Fižol za kuho meSane vrste kg 1*75 Din čiste vrste ke po 2'25 "Din prodaja Sever & Korap., Ljubljana. 17769 Elegijske citre izvrstne in stiskalniea sa umetne satnlce. sta naprodaj. — Kje, pov« uprava . 18349 Starih pil enkrat obrabljenih, se proda .100 kg. Dopise na upr. «Jutra> pod značko .Pile. 18341 -"•^■■As.. fiO k2 medu prvovrstne-a — letolnjega proda Mici gvajcar. I)rav- Ije 74. poŠta S'. Vid nad Ljubljano. 18S10 Hišo z vrtom, gospodarskim poslopjem. njivami, travniki in 3 gozdovi, lastnim potom, t dostopom k slapu Martuljek, prodam, event. tudi po;«amP7no po prav ngodnih eennh. — Po^bno ugodno za Iet^vičarje. lep razgled na divni 5;»ik in Martuljek. Oddaljeno Je net minut od po«ta?a'išča Martuljek in tik drž. c*«te. Naslov pove uprava «Ju*ra» 18223 Prodam hi§o B minut od kolodvora Medvode (Verje 85). FTiSa ie 24 m dolga, 6 m liroka in *T>ada k njej: 2 njivi, paznik, gozd — voda v bili. Kupcu stanovan> takoj na razpolago. — Pojasnila se dobe na licu mosta ali pa pri FTinku ClgHčn ▼ Kranju 38. 17812 Lepo posestvo oddaljeno 15 minut od postaje Sirala na Dolenjskem obsegajoče ra 88 oralov zemlje hišo v kati-ri ie ko-tačnlca a kompletnim ko-vr.šklm orodjem. veHk sadni vrt. v rredlni vasi. 6 njiv, travniki. ? vinograda, ea 20 oralov Iepe>ene gostilne ln prodijslne. — Oddaljenost od Nove/a me-•ta 1 uro, od DoVcjnkih topile po! are. — Proda se trdi samo en del po»*«tva. Pojasnila daje Vinko Dolar lesni trgovee, BtraRa Krasna prenovljena, s 8 stanovanji. vrtom, teraso In trgovino. krasen ra»«rled. v m^tu. se takoj ugodno lz proste roke proda. Nrslov pove upr. «Jutra*. 18332 Bled!!! Pr^da ali zamenja se ele. (rantna vila z manjlo vilo a'i hi«o v Ljubljani. Celju, Ma*iboru. Zagrebu. Orad-en. Punaju aM Opatiji — Ponudbe na un-avo .Jutra* pod .Prosto stanovanje*. 18181 Proda se posestvo ob-iojeSe lz hlle, 1 do 20 cralov tem! le. poslopja- ki hi bilo primemo za špecerijsko trrnvinn Ponn'nik mora imeti obrtni list — 'rgovina bi dobro uspeva-'a. ker ni v tr«h vaseh v ^illn' nob-ne »rrovlne. — N'ape!:ati se da elektrika. Oddaljeno je 15 minut od urinllnske Inle. Ponudbe na naslov: Andrej Gaber. Trnje It. 13, polta gkofja Loka. 1827« Posestvo obstoječ, i, 5 oralov zemlje. his«. kleti, kleva. vrta wdonosnlka In rozda. se proda. Dalj« s« skupno ali posamezno proda vinska posoda, ključavničarsko orodje, stroji, pohištvo, po-ebno ugolno ta vsakega jbrtnika Posestvo ae nahaja na lenem kraju Anton Golobi?, Bizeljsko, Sulica. 18315 Foto-kemikallJe v valori prt Foto-materijal Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva nI 4 Ml/IV T, Trgovski lokal se odda takoj v najem v paiači Vzniemne posojilnice nn Mikloličcvi cesti. Vprašati je pri ravnateli'tvu jMSOjilnice. 18219 Gostilna na .leteli, dobro vpeljana, z gospodarskim poslopjem, se poceni proda ali zamenja l hlSo v Ljubljani. — Naalov pove uprava .Jutra* 18203 Maihen lokal za zastopsivo se llče ra pTometr.em kraju v sredini m»'ta proti dobri najtn-cinl. Ponn naj se dvignejo pisma pod naslednjimi Uframi: Agrar, Amerikanec. Agilen 8934, Brata, Dobra kuharica 8818. Delovodja. Dobrodošla 21. Gostilna 8534. Idealiatka, Iskreno prijateljstvo, I zabela L, Kro-6 Mehanik. Opazovalec, l'o ljeten 8259, Polteno« 20. V. Rubrika. Šivilja tajna sreča 2222, Vestno-u.pelao, Zakonski sreča 43. Trije Amerikancl inteligentni fttaj-rei s posestvom v bližini Celja, si Selijo dobrih (roepodinj. ki bi imele veselje do gostilne lil lesne trgovine. — Ponudbe. če mogoče s sliko posli'i na upravo .Jutra* pod Iifro .Ajncrikinci 43*. 18350 Družabnika s kapitilom od 150.000 T>ia naprej, sprejmem za ustanovitev brezkonkurenčne tovarne v Jugoslaviji. Dopise pod .Najnovejša iznajdba* na upravo .Jutra* do 12. t. m. 18338 Prazna soba s posebnim vhodom, se i»8e ta takoj Ponudbe na upr .Jetra* pod značko .Samec 8942. 18112 Sobo pramo ali opremljeno, s sounonbo kuhinje, oddam moti predplačilu ali posojilu 2500 Din. Naslov pove uprava .Jutra*. 18109 Dve dijakinji se sprejmeta v sr«dini m«-sta na dobro hrano pod strogim nadzorstvom. — Naslov pov« uprava .Jutra* 18037 Gospoda spejm« na stanovanj« ln hrano Serjak, Zlbertova ul. It. 194. 18030 Opremljena soba lepa. z razgledom na ulico, se takoj odda. Nlslov pove uprivi «Juira». 18264 Velika soba opremljena, v sredini mesti, se takoj oddi. tudi z 2 poste"--ir Naslov povej uprav 179951 Dvema osebama so tikoj oddi opremljena, prostorna soba s separira-nim vhodom. Naslov pove uprava »Jutra., 18290 Sostanovalko ki bi bila ve« dan odsotna se l48**. — Prednost imalo gospodične Iz boljSe družine. — Naalov pove uprava .Jutra*. 18180 Dva dijaka sprejme v popolno oskrbo uradniška družina — Posebna soba. pomoč pri učenju. — Ponudbe na opravo .jutra* pod .Kopalnica*. 18312 Stanovanje m periferiji mesta Ljubljane. oddam takoj onemn. H cTVupi I« skoro novo pcMIt.rv Naslov V upravi .Jutra*. 18»? Gospod srednjih let teli resnega znanja z boljto gospudlčno aH vdovo Rimo resne ponudb« ni uprivo .Jutra. pod Ufro »Odkritosrčnost«. 18338 SodnljsVo ločen brez Ipttne krivd«, starejši posest' trjovec in obrtnik r . 'roei. v Ljubljani, želi v-anja a 8«dn.|m. prl-Jetnim. pridnim in poit«-nim dekletom. Dopise pod .Neercčen* na upr. »Jutra. 18338 Nesrečna 'očena rospi. srednjih let. želi priti k ravno tako nesreč uemu gospodu za gospodinjo. Posedujem lastno hilo v vrednosti 125.000 D. » Vaslov pove upriva .Jutra* I 'J* Koncertno vijoiino prodam za £000 Din. — Naslov pove uprava .Jutra* 18357 Gramofon dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na npravo »Jutra* pod Iifro sCramofon 9054. 1827» Kranjske klobase n 1J b o IJ i e, se dob« v restavraciji na kolodvora Grosuplje. 8S5 Perilo t pranje in krpanje ^a sprejme na Krakovskem nasipu It. 14/1. lSltt Zamenja se popolnoma nova letna flna molka obleka ia fotogra-fičnl aparat 13 X 18. — Naslov pove uprava »Jutra« 18235 Potujem v Banat In Bičko ter M obenem prevzel od tukaj-Injega trgovca kak predmet v prodajo aH bi posredoval nakup kakega blaga proti primerni proviziji. — Cenj. ponudbe do 10. avgusta na upravo .Jutra* pod Iifro »Zanesljiv 9043*. 18285 Dojenčka ali majhnega otroka ce sprejme v vso oskrbo. — Naslov pove upriva »Jutra, 13308 Otroški vozički ŠPORTNI la LHKSrZNI po najniljl ceni in največja zaloga Prodaja ca obroke — »TRIB1TNA. i F B L., to- varna dvo-kole« In otrolkih vozičkov, Ljubljana. Karlovlka 0. 4. Ceniki franko 187 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2"—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašatra in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din £•— rs? Kdor hoče spoznati mesU in krije t Brvitskl. Bosni. Vojrfr-d nI. Srb ,H Dalmaciji Itd., aaj laroB A. Helik: Jugoslavija ZtV.jtpitnl pregled. IL del. Na straneh podaja knjig«, ki JI Je priložen tudi zemljevid, podroben popU naSe države. Knjiga velja s poStnfno vred 52 Din. boijSa Izdaja 67 Din 60 p. *aro6a se pri Tlakoval aadrngl w l?aM ani. PreSemoTa aUea it. S4 Dr. Ivo šorli: 15 Antikrist v Trsteni! O, ne sladki njen obraz, naj je tudi kakor ustvarjen zame, niti to njeno vilinsko telo, čeprav bi jo zanje lahko zavidala vsaka kraljica — nič tega zunanjega, tega vsakdanjega: tisto je bilo, kar se izraziti skoraj ne da! Tisto, kar pri vsakem človeku tvori čisto posebno in edino njegovo bistvo! Zakaj kakor je po telesu vsak človek različen od vseh milijard nekdanjih, sedanjih in bodočih ljudi, ima njegova notranjost svoje in samo svoje oči, svoja usta, svoje čelo, svojo hojo, svoj glas. In prav te oči, prav ta usta, prav ta glas skupaj tvorijo to določeno bistvo, ki je — čisto samo na svetu... A zato. ker je samo in ie tako strašno biti sam, išče, »če... O, in jaz sem sedaj našel!... Naše! prav tako samotarsko dušo, kakor je moja — dušo samotarsko in obenem brezmejno željno življenja. Ah. in še dušo otroka, ki bi jo bila svet in življenje do konca pokvarila, da se ni vedno plaho stiskala ob steno in boječe Čakala, kam bi se skrila! Kaj je bilo drugega vsa njena pobožnost, nego beg pred umazanimi rokami, ki so grabile po njej, iskanje zatočišča v krajih, kjer ni vseh teh gnusob. Potem je zagledala mene in tajna siutnja ji je pošepetala, da sem ta, ki jo edini lahko spasi — jaz spet sem polagoma in v svoje največje presenečenje razumel njen obupni pogled ... In zdaj sva oba že izven zaduhlih šotorov mimo prežečih straž na begu v široko svobodo... ^ široko svobodo pravim, ne v široko življenje. Kajti mogoče fc, da ne bova iskala dalje. Saj je življenje tudi tu, celo tu gori na ti skali; tudi tu cveto rože in trave, zelene in šume drevesa, žari solnce in blesketajo zvezde ... Evo. to je vse in rešen moj problem! Ah, ta občutek, ko si gotov, kakor nisi bil še ničesar v življenju: midva sama tu notri za vselej za vselej v varni shrambi, kakor dve lečinki v nepre* dornem, a prozornem zapredku, enota zase — vse drugo zunaj, vendar tako, da smeš brez skrbi uživati vso lepoto stvarstva, vsrkavati vso njegovo sladkost! Brez skrbi posebej, da se to bitje ne stiska morda le navidezno k tebi, a je v resnici še zvezano s tisočerimi nitkami s svetom, ki ga rahlo vleče, vabi. da je navzlic vsi ljubezni še vedno polno tajnega izdajstva njegovo srcc. * » * .Včeraj me je osupnila njena hoja. Prej se je držala nekako naprej sklonjena in stopinje so ji bile tudi negotove, iščoče. Zdaj je ponosno vzravnana in noga stopa pred nogo, da prav čutiš, kako ii nategne mišice s slokih stegnih vsak korak .. XXI. Bogataj je del svojega preobilega časa res porabil tudi v to, da je opazoval vreme, posebej primerjal z resnico razne vremenske napovedbe. Take je često odprl koiedar družbe sv. .Mohorja s Heršljevim ključem in Veliko pratiko, ki, bolj oprezna, ne izda, odkod ima svojo veliko modrost. Pregledujoč pa tisto soboto ti knjigi, jc slučajno prebral ozna* nilo e-. angeli ja za drugi dan. In obšla ga je norčava slutnja, da gospod Jakob to pot že kar ne bo mogel mimo skušnjave. V tem hipu je zagledal na ovinku črednika. Ura je bila popob noma nenavadna in zato si je takoj rekel, da prihaja namesto Neže. «GospodU je začel Luka ves zasopel. «Gospe Neže danes re bo. Neko telico je pičil gad. pa sem jo gnal v vas in zvedel, da je popoldne prišel gospod župnik kričat nad Matejca, ker trpi tako pohujšanje in pušča ženo k vam. Najbrže ji boste kaj pisali?« Ko se je starec s pismom poslovil, je Eogataj dlje časa gledal na beli župnikov dam in potem zamrmral: «Prav. prijatelj! Pa se dajva do konca! Če ni vrag, ti že jutri posvetim!« In se je potem zajtra istinito izvršilo vse, kakor je pričakoval: Župnik je stopil na lečo, prebral evangelij in začel takoj govoriti o njegovi vsebini — vprav o krivih prerokih, njih prevarah in lažeh. No, besede so bile tako splošne, da je prežalca že zaskrbelo. češ: urezal sem se! Tu je duhovni gospod nenadoma okrenil in z velikim glasom nadaljeval: «Doslej sem vam kazal očitne krive preroke, zdaj pa moram razkrinkati skrite, ker se zdi, da vse moje dosedanje svarenje izven tega svetega kraja žal še ni zaleglo, kakor bi bilo moralo!« Jo j, ali glej: v tistem samem premolku, ki ga je propovednik napravil po starih govorniških pravilih, se je bliskoma zableščal vam doli v jasi med moškim in ženskim krilom izza strebra, ki ga je skrivaj doslej, široki, beli puščavnikov obraz! Naj se je gospod Jakob še tako zavedal važnosti trenutka navzlic naporom so se mu strašno razširile oči. In v istem hipu sc je zasvetilo tudi v najtemnejši glavi, kaj je srditi pridigar nameraval povedati in koga je na pol že imenoval. Toda to je: ali bo tudi skončal?... Ali bo mogel iz lica v !ice njemu, ki ga zdaj tako nedolžno*zvedavo motri? In še bolj: sme li še potem, ko je oni storil pa res že vse in tudi prav poslednje, kar morejo od njega pričakovati Bog in ljudje? Kaj spreobrnjenje ni očitno, oklonitev popolna?!___ Ha. ampak če si to spoznal — spoznal, da ti je deska za naskok izpodnesena, potem šele. nesrečnik, te časa najhujše: kako boš, da brez odloga in preden kdo opazi, spremeniš smer in planeš na levo. dočim si trdo gleda! desno? Oh. in gospod se res lovi: jeclja, menca, da ga je čedalje tež» gledati. Potem, kakor da je vsaj iz najhujšega pomagal sam Bog: govor dobiva zopet nekako podobo. Res so očitki še dalie samo klavrno splošni — le prav izza hrda mora biti za krivega preroka stari vaški krojač, ki mu včasih iz nekdanjega njegovega klatenja po Nemškem udari kak zmeden socialističen spomin na dan — ali ljudje se vnovič upajo dvigniti glave in tisti, ki je držal, da ga je sosedni komolec kdaj podregal, ga zdaj umakne. Tu — je pa tako, da vse oči neprestano Čredo z župnikovega obraza na puščavnikovega in spet nazaj — tu Bogataj nenadoma iztegne vrat, obrne glavo na žensko stran, s pogledi poišče Nežo in se — nasmehne. i Pfiisni n Pisarniško opreme.- M za trgovski dopisni papir in kuverte v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega iiska izdeluje v kratkem času „JUGOGRAF1KA" KL1SARNA T L.JI BL1 i M. SV. PETI! A HA SIP S T 23. cNaročila sprejema tudi oglasni oddelek uprave ,,Jutra", Prešernova ulica i. l. baraga, ^ss.. r.iefon it npn Telefon »t osaiososoioaoaojOBC ki se dobro spozna pri trofaznem električnem toku visoke napetosti in pri rudarskih instalacijah lahko dobi takoj stalno mesto. Držati mora v redu elek-i trične in druge rudarske instalacije zunaj i! in v rovih. Biti mora podanik $HS. Z reierencami se je javiti Upravi j premogovnika v Aleksincu. 417?a KAV i CD9CD5C3«CDBCDSCD3C3KCDiCD«0 z večletno prakso v visokoslpskih legah, prvovrstna moč, se ižče za takojšen nastop. Ponudbe z opisom življenja, navedbo referenc, prepisi spričeval itd. je poslati na podpisano upravo. Istotam se sprejme gozdni ssaisiputaat samostojna, prvovrstna moč, vešč manipulacije v alpskih legah. Šumsba oprava druibeJezersko" Kokra nad Kranjem. 4181a ■ ■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Rnen09i»HiBan3BBEiBB«s&x£*3mtnacč> mw sižalite up repi nMti pgrlln potem ne zamudite prilike obiskati trgovine s perilom in galanterijskim blagom I. PZČNEE Liufclfaza, Eoplterjsva nllea štev. 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne). 327-.-H fi P© 1*11© moško, žensko in otročje 293"a BtO|Scilni plašči, tricot-obleke, čevlje iia 8118 is M i prti in prtiči, beli in barvani Posteljnina: odeje, rjuhe, blazine Perje in puh ter popolne Opreme za neveste in dojenčke c J. HSkmmm, titr^* Elektrotehnične tvorntee KODOVIH ZAVODOV v Plzni Zastopstvo m 3usos*avš|o: LJubljana. uS. It 7, hiša Jacšramke banke. Dobavljalo: na}so?!dneJie In nafcenelše elektro - motorja, iur&ogeneršiorie In vse ostale električne siroje. Grade: električne centrale, električne železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave itd. Obračaltse v vseh primerih na pisarno v LJubljani, Poset Inženirja ie brezplafao nn razpolago. ^ ^ ^ /» A f\ f\ rv yv " ^ ni. um ne ordinšra r\ rs rs , EffETTiJBVg -j j r!> ^ J> j* jrarrnr Zapustil nas je nenadoma danes ob 6. uri zjutraj naš predobri, zlati papa in soprog, gospod VEZAVOKNJIG " ZAPISNIKOV in vsa druga knjigoveška dela izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah KNj IG OVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 16 Pergamentpapir za vkubavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir za zavijanje mastnega bi a pa Samo na debelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Prilaz 31, Telefon 8-59. Zahteva te ponudbo in vzorce! naprodaf! 5 km od žel. p. Poličani (1 km od pcstaiice Po*.?' Laže), rr.eri 43 iohov 598 m5 in vsebuje buta gozd in vrt za r0Q sad nih dreves, lep vinograd njive, travnike, enomd stropno lepo zidano hiš (25x87 m), mlin, več go spoda.skih poslopij, ve pntrebni živi ter rnrtv | inventar. Giede ccne dr. informira: Grego ! Pllecki, Celje, Jurčič, v (j ulica 2. 4479- j Dostojevski: 2S1 Broš. Din 40, vezan Din 52 brez poštnir Roman v treh del h preložil Vladinrr Levs'i se dob; v knjigarni skovne zadruge' vL'ut> Ijani, Prešernova u!. (Nasproti glavne pošte. JovnavzsojnozavtKisuPtcii! iu Za deike Za dekUoe S!je!KI dom Mladika Prešernova ulica &t. 29 Z lastno gospodinjsko šolo in izobraževalnim letnikom Prostora za 100 gojencev. Prostora za 60 gojenk. Goiencl in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene Matice. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. eismger trgovski potnik previden s tolažili sv. vere v 27. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, ob 15. uri iz bolnice k Sv. Križu. Spodnja Šiška, dne 4. avgusta 1925. hlilofa mm M ia fiterka Kajdin. m 03 -s- -•<■ .ji.".-' i j.. . . - ,. . - registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Lfubljani S ?■ Patra cesta štev. sprejema vloge na hranilne knjižice in tekočI račnn ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. Že pri prvem razredu je zadela v našem zavodu kupljena srečka Stev. 30.282 Din 12.000*-. [5] jej C VB* VODNE TURBINI iiKfomatline regulatorje, zatoornlce i. t. d. 3060 a izdeluje in dobavila IHG. F. SCH^SITEK = SKOFJ& LOKA Kor.kurenZne cene. ■ Prvovrstne reference. Zahtcvsiis pon?tt£i?e ! - — LJUBLJANI prodaja premog iS SiOiisnskih premogovnikov vseb kakovosti, t ctl h »agon b po eri^l-naloih cenaS premogovaikoT za domačo uporabo kskor tudi za industrijska podjetja ia nzpečava na tiebelo Ik:—u^ki premog in koks Tiske vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški io angleški koks za livarne is domačo uporabo, kovaški premog, črvi premoj ia krikete NesIg* : Prometu zavod za prsmsg, t i n LjflMjzm Miklošičeva cesta štev. 15 I r^-vv^v?'* BJ^v?^- v ■ '' • ' • i-.- " v* , t . ' *J