Sten. 157. O Ljubljani, g sredo, dni IZ. julijo 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15-— za četrt leta „ „ 6*50 za en mesec „ >> 2-20 V upravništvtK za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta za cn mesec » M i> 5'-1-70 Za polHj. na dom 20 ti na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vtod čez -- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. OredniSkcga telefona štev. 74. Mokedonsko vprošonje. hi B e 1 g r a d , 8. julija. V prejšnjih dveh člankih sem pojasnil, da se je izjalovila rešitev makedonskega vprašanja. Reformne države same ne verujejo v svoje delo, ker s® se lotile dela z očividno neiskrenostjo. Rusija hoče, da ostane vse pri starem — status quo, — Avstrije pa je iz početka reformne akcije iskala dokaza, da je edini izlaz iz vseh težkoč vnanja intervencija, oziroma okupacija Makedonije. V tem slučaju bi se zgodilo samo po sebi, kar se je govorilo na berolinskem kongresu: „Au delei de Mitrovica." S temi težnjami Avstro-Ogrske soglašajo bolgarski komiteji. Nočemo tu raziska-vati, ali so bolgarski vstaši uverjeni, da bi avstro-ogrska okupacija Makedonije bila povoljna za bolgarske interese. Sigurno upajo, da bi Avstrija potisnila srbsko narodnost v Makedoniji in bi tako „eo ipso" zorela bolgarska pšenica. To upanje so izražali tudi nekateri bolgarski listi. Zato so Bolgari podpirali vstaje in nemire v Makedoniji, a nikdar jim ni prišla na misel, da bi se borili proti turški vojski ali Arnavtom, ker dobro vedo, da bi v tem slučaju bilo hitro konec njihovemu četo-vanju. Vse svoje sile so napeli, da prisilijo Srbe in Grke, naj prestopijo pod bolgarski eksarhat. S tem upajo doseči dva namena: Da se vzdrži nered v Makedoniji in se izvrši okupacija vnanjih držav ter da dokažejo svetu, da je vse krščansko prebivalstvo v Makedoniji bolgarsko. Lahko je torej pojmiti, da v takih razmerah ni bilo mogoče skupno delo Srbov in Bolgarov. Dasi so želeli Srbi v kraljevini sporazum z Bolgari, vendar je moral srbski narod v Makedoniji prijeti za orožje, da se brani proti bolgarskim vstašem. Umevno je, da so Turki tega veseli. Že preje je število mohamedanskega prebivalstva iznašalo 48 %, skoraj polovico. Od leta 1902. pa je vsled bojev padlo število kr- (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. ... • ščanskega prebivalstva najmanj za 200.000 duš. Mnogo je ubitih, še več se jih je izselilo v Ameriko in drugam. Že danes imajo mohamedanci absolutno večino. Ako bi torej Makedonija dobila avtonomijo, imeli bi pre-oblast mohamedanci, ki bi se vedno oglašali za Turčijo. Tako torej ni mogoče rešiti makedonskega vprašanja, kakor želi krščansko in slovansko prebivalstvo. t»rbi so na povsem drugem stališču. Ker vidijo, da so kristjani v Makedoniji po številu in vplivu sedaj v manjšini, zato želč, naj se najpreje napravi mir v Makodoniji, da se more razvijati kultura. Ker so mohamedanci leni, zaostali in nesposobni, mogli bi računati, da bi krščanski živelj polagoma mirno izpodrinil mohamedance, kakor se je to zgodilo marsikje v Turčiji Tudi v Mali Aziji, kjer so Turki manj mešani, so že gospodarji Armenci in Grki. Tako bi s časom kristjani v Makedoniji po številu in gmotnem stanju postali močnejši od mohamedan-cev. Za tak razvoj pa je potrebna sloga med Bolgari Grki in Srbi ali vsaj toliko sporazuma, da se njihova medsobojna borba omeji na kulturno tekmovanje v Makedoniji. Prebivalstvo naj se poprime kulture, katera mu je bližja po srcu in naravi, in ta kultura mu bode koristila. Ali s tem več pridobč Bolgari, Grki aH Srbi, to je končno vse eno za. iste, ki žele najboljše prebivalstvu v Makedoniji. Ko bi Bolgarija, Črna Gora, Grška in »rbija tudi imele toliko bojne sile, da premagajo Turčijo in si osvoje turški ostali del v Evropi, je še vedno veliko vprašanje, ali imajo tudi dovolj sredstev, da zadostč evropskim kapitalistom, ki so dali Turčiji mnogo posojila na garancijo dohodkov v evropski Turčiji, torej tudi v Makedoniji. Očevidno je torej, da se more rešiti makedonsko vprašanje povoljno za kristjane, ako se sporazume Bolgari, Grki in Srbi, da eden drugemu puste proste roke pri kulturnem delu in vsi delajo na to, da se povrne mir in red v Makedonijo. Srbi so v tem oziru šli na roko vsem balkanskim narodom, osobito pa Bolgarom. Ako ni bilo uspeha in ako hočejo Bolgari na svojo roko osvojiti Makedonijo, ni krivda Srbov. Zadnji dododki so dokazali, da hočejo Bolgari raztegniti le svojo moč. A iskati bodo morali sporazum s Srbi ravno v Makedoniji. Makedonsko in sploh balkansko vprašanje more rešiti samo balkanska konfederacija. Rusija. Sevastopolsko brodovje ne bo sedaj šest mesecev imelo nikake službe. Strel n a p o 1 k o v n i k a. Pri in-spiciranju polka v Feodoziji je ustrelil neki vojak na svojega polkovnika. Strel polkovnika ni zadel, ranil je lahko nekega častnika. težko pa nekega vojaka. Prepovedan shod zdravnikov. Ruska vlada je prepovedala shod zdravnikov ki bi se imel vršiti v Moskvi in na katerega dnevnem redu je bila točka, kako uspešno nastopati proti koleri. Z ozi-rom na razmere v Rusiji je za eno leto prestavljen tudi mednarodni ginegološki kongres, ki bi se imel letos vršiti v Peterburgu. Vkronstadski garnizijije veliko razburjenje. Boje se resnih nemirov. »Po t e m k i n". Rumunski ministrski predsednik je zaslišal voditelja upornih mornarjev na „Potemkinu", Matušenka, ki je izjavil, da so se uprli mornarji zato, ker je rekel zdravnik, da so stari črvi v mesu šele en dan. Brezdvojbeno je, da je bil potopljen zadnji del „Potemkinov" iz zlobnega namena. Potrebovali bodo tri dni, da postane ladja zopet sposobna za plovbo. V Odeso je došla torpedovka št. 207, ki se ni hotela udati rumunskim oblastim Moštvo, močno 16 mož, so zaprli na prevozni par-nik „Pruth". Tudi ladja »Veha" je priplula v Odeso. Rusija je zahtevala, naj i z r o č i R u m u n i j a uporne mornarje „P o t e m k i n o v e" , ker so krivi uporniki več hudodelstev in obstoji pogodba za izročitev hudodelcev med Rusijo in Rumunijo. Predvčerajšnjim je došlo enajst upornih mornarjev v Buka-rešt, med njimi tudi njihov poveljnik Ma-tušenko. Mornarji trde, da niso pustili vdreti vode v ladjo in dolže novo posadko, da je to storila pomotoma. Na „Potemkinu" je bilo 24 častnikov. Prvi je bil umorjen artilerijski poveljnik Nevpočev, za njim pa poveljnik ladje Goliko, ki se je skril v neko kabino. Zdravnik si je porinil sam nož v trebuh in je nato še izpil strup ; trije častniki so skočili v morje, ostalim se ni zgodilo ničesar in jih je zapustilo 14 ladjo v Odesi, 3 pa v Romuniji. Upor mornarjev na „Potemkinu" je povzročil, da so začeli Turki izpopolnjevati utrdbe ob Dardanelah. Sultan je dovolil, da smejo prinašati listi poročila o uporu na »Potemkinu". Upor mornarjev v Kron-s t a d t u. Pri vajah 10 t. m. ni hotel neki bataljon mornarjev rezervistov izpolniti povelje nekega častnika, ki je nato ustrelil nekega vojaka. To je razkačilo njegove tovariše tako, da so podrli častnika in ga umorili z bajoneti. Vojake, ki so umorili častnika, so takoj obsodili na smrt. Na carja so napravili izgredi v bližini Petrovega dvorca velik vtis. Tudi moštvo na kron-statskih ladjah je razburjeno. Mornarji pričakujejo, da izda car oklic. Bombe v Odesi. Policija je odkrila v Odesi tajno delavnico za bombe ravno v trenutku, ko so jih napolnjevali z razstrelivnimi snovmi. Zaprli so najemnika stanovanja, nekega Siwlinskega. Upor na Kavkazu. V Batumu so izbruhnili na novo nemiri. Zaprte so trgovine in banke, izjemoma državne. Meso so polili neznani storilci s petrolejem, da je neužitno. V Tiflisu so zasedli vojaki vse ceste in trge, ker je razglašeno vojno stanje. Mesto je mirno. Prestopi h katoličanstvu. Policija se brani izročiti listine osebam, ki so prijavile svoj prestop h katoličanom. Samo v Varšavi je prestopilo h katoličanstvu dozdaj nad 1500 oseb. Kriza na Ogrskem. V Budimpešto je došel s Fejervaryjem sekcijski načelnik v skupnem finančnem ministrstvu pl. Thalloczy. Sodijo, da prične pogajanja z voditelji opozicije. Košut je sklical za petek sejo izvrševalnega odbora levice, da se posvetuje o nadaljnjem pasivnem odporu. VKološu so baje na povelje ogrskega domobranskega ministrstva preiskali vso vojaško prtljago pri 6 2. p e š p o 1 k u , ker je pisalo Košutu več vojakov, naj vztraja opozicija v boju za narodnostne pravice. Vojaki so na g 1 aša 1 i v p i s mu, LISTEK. Kako si razlaga postanek življenja cand. phil. P. Grošelj in kako znanstveniki? Zadnji čas se je pri nas razpasla samozavestna „znanstvena" klika, ki je zaostala za našim časom tako daleč, da menda celo mišljenje izvaja iz možgaia tako kot žolč iz jeter, kakor je to že učil Buchner blaženega spomina. Drugod bi taki agitatorji za zastarelo materiališko naziranje k večjem bliščali v feljtonih kakega socialnodemo-kraškega lokalnega lista, pri nas seve najdejo vernih pris'ašev, ki so — nezreli in nezmožni za najmanjšo samostojno misel — zamaknjeni vanje liki bramanski adepti. Med temi proroki se po domišljiji, drznejši kot je bila Jules Verneva, prav posebno odlikuje g. Pavel Grošelj. Skoro je škoda prerekati se ž njim, kajti mož ima toliko menj metafiziškega znanja, kolikor več protozojev in organizmov vč naštevati. Njemu je vse jasno, zanj ni prob^mov, retorta mu reši postanek sve-tovij in postanek življenja; on spada k tistim naivnežem, ki jim nobena stvar ni uganka in ki jim zato prav nič ne moreš zameriti. On nas skoro gotovo vsak drugi mesec osreči s kako rešitvijo vprašanj, ki so se nam zdela doslej neodgonetna: v „Narodu" pa nam je celo na podlagi „ra-dijobijev" razjasnil, kako je na svetu nastalo življenje. G. Grošelj prvič ne v 6 , kaj o tem uče teologi, drugič noče vedeti, kaj o tem mislijo resni znanstveniki, tretjič pa so njegovi »logični* razlogi za nujnost praploditve najjasnejša priča, da ni v svojem življenju temeljito predelal niti enega kompendija logike. Sic arguo : G. Grošelj nam navede v svojem skoro poetičnem podlistku kot razlog za nujnost praploditve enotnost prirode. Toda : Enotnost prirode, sploh vsega, kar biva, jo sicer neki postulat našega uma, toda višji postulat so dejanske postave in razmerja. Doslej se moramo v mnogih slučajih omejiti na konsta-tovanje dejstev, ki jih ne moremo enotno spraviti v sistem, jih ne podrejati ne nad-rejati. Enotnosti razlage sveto vja ne smemo tirjati a p r i o r i, temveč le na podlagi poizkusov in dejstev. G. Grošelj suponuje, kar bi šele moral dokazati; do enotnosti pri- demo šele, če ovržemo dualizem med svetom in njegovim nadsvetovnim počelom in če identificiramo v bistvu živo z neživim. Topaješe problem. Nadalje g. Grošelj nima pojma o tem, kaj o praploditvi mislijo teologi. Pravi namreč, da ti tirjajo za početek življenja čudež. Za začetek življenja ni potreba nobenega čudeža; Bog zamore v mrtve tvari položiti dispozicije, dominante, ki iz snovi ustvarijo organizem. Te dominante so vezane na gotove in posebne sestavne moči organizma liki stroj, ki čisto po mehansko kemiških zakonih udejstvuje procese, kakršnih ne udejstvuje mrtva tvar. Ce je to „čudež" ali pa „poseganje v naravne zakone", potem je tudi vsak umotvor čudež, ki ga ustvari človek s tem, da uporabi in uravna tvar in njene sile. Potem je povsod v naravi izključeno vsako delovanje inteligence, ostane nam slepo in slučajno razporejanje snovi in sil. Vse to pa se vrši nujno in se razvija ; odkod, odkaj in zakaj pa sam Bog vedi. To vse pa nosi ime .monizem". Ravnokar je izšla knjiga slovečega naravoslovca , botanika dr. J. R e i n k e i a : Die Philosophie der Botanik. (Leipzig 1905). V njej razvija ta znameniti biolog iste nazore kot jih je v svojih dveh povsod poznanih knjigah: Die Welt als That in Einleitung in die theor Biolog i e. Zadnje poglavje te knjige*) pa govori o postanku življenja. Ta izvanja enega najznamenitejših naravoslovcev naše dobe, ki gotovo nima najmanjših „verskih predsodkov", zvene vse drugače, kot nezrelo blebetanje Grošljevo. Reinke konštatira najprej, da je problem praploditve zgolj naravoslovno f i lo z ofs ki; potem preiskuje vprašanje, je li možno, da so prastanice nastale same ob sebi iz snovi, to je vsled njenih fiziško - kemiških sil ali pa je zato bilo treba posebne sile. Samonikli postanek življenja pa smatra Reinke za popolnoma nemogoč. Prvič uči izkušnja, da dandanašnji ne nastane nobena stanica, niti taka brez membran ali jedra, pod|vplivom kemi-ško-fizikalnih sil. Tudi v prejšnjih periodah to ni bilo mogoče, kajti zvišana temperatura ne ustvari organizmov, ampak jih uničuje. Drugič pa imamo v naših kemiških laboratorijih dovolj priprav, da ustvarimo pogoje, ki so baje potrebni za postanek organizmov, in vpn^ar cp nam trt »»o nnc^oA! • u. ....... IV/ MW jivo. wvt. L 1 a jf t U U 1 l I. I dane bodo nastopili z orožjem, če izbruhne revolucija. Ogrsko domobransko ministrstvo izjavlja, da ni zaukajjalo preiskati prtljage Budim-peštanska trgovska in obrtna zbornica se je izjavila za samostojno ogrsko carinsko ozemlje. Slavna zmaga katoliškega centra na Badenskem. Slavno zmago je pr boril katoliški cen-trum pri nadomestni volitvi na Badenskem v drugem badenskem volivnem okraju. Izvoljeni kandidat katoliškega centra Duffner je dobil 10 891 glasov, liberalni 8438 in so cialnodemokraški le 866 glasov. ^maga je vesela, osobito zato, ker je bil izvoljen katoliški poslanec prvič in brez ožjih volitev v tem kraju. Francoska zbornica je sklenila nujno razpravljati o starostni preskrbi delavcev. Po tej predlogi bi imel vsak industrialni delavec pravico na letnih 360, poljedeljski pa na 240 frankov ko dočaka 65. leto. Senat odobri zakonski načrt o pomiloščenju Francoski listi naglašajo, da je dosegel franc. ministrski predsednik v zadnjih težavnih okolišinah jako znaten uspeh v pogajanjih z Nemčijo glede Maroka. Socialni tečaj v Mtinchen Gladbachu. „Ljudsko društvo" za katoliško Nemčijo priredi tudi letos svetovnoznani socialni kurz v prijaznem Miinchen- Gladbachu, ki se vrši od 8. do 19. avgusta. Prvi govorniki bodo razpravljali splošno o razvoju in sedanjem stanju gospodarskih razmer. Sledila bodo predavanja o gospodarskem stanju posameznih strok in o stremljenjih za izboljšanje. Posebno pozornost nameravajo posvetiti delavskemu, obrtnemu, poljedelskemu in trgovskemu stanu. Razpravljali bodo tudi o socialno kulturnih vprašanjih, kako dvigniti v nravno-verskem oziru posamezne stanove. Pečali se bodo pred vsem z ljudsko izobrazbo (knjižnice, kolportaža) z zmernostnim gibanjem in s stanovanji. Razpravljalo se bo o marksizmu in revizionizmu, o kritiki sedaj veljavnih gospodarskih načel, o socialnih in dobrodelnih namenih ženskega gibanja. Vsak dan bosta dve predavanji: eno dopoldne, drugo popoldne; predavanju sledi razgovor. Položaj na Angleškem. Angleška zbornica je odklonila predlog poslanca Hardieja, ki je predlagal, naj se izžene vsaki inozemski delavec, o katerem se izve, da je prišel delati namesto stavkujočih delavcev. Odpad Švedske od Norveške. »Standard* poroča iz Kristianije, da so ponudili Norvežani kraljevo krono danskemu princu Karolu Ni še znano, če sprejme princ ponudbo. V Stockholmu je priobčilo 174 pisateljev, umetnikov in zdrav nikov oklic, v katerem naglašajo, da žele, naj bi državni zbor uredil razmerje med obema državama tako, da bi ne bil moten mir na Skandinavskem poluotoku. Koliko stane gibanje „Proč od Rima". »Evangelijsko Gustav Adolfovo društvo" razpošilja proračun za leto 1905. Za gibanje „Proč od Rima" hočejo letos izdati 1,017.900 mark, in sicer „dobimou Avstrijci 442.000 mark, Nemčija 484.640 in drugo inozemstvo 91 250 mark. Denar, namenjen za Avstrijo, nameravajo porazdeliti sledeče: 160 protestanških občin na Češkem dobi 109.700, 69 na Moravskem 55.300, 19 v Šleziji 21.700, 9 na Zgornjem Avstrijskem 10.800, 13 na Štajerskem 16.500, 19 na Koroškem 18.100, 5 v južni Avstriji 5900, 3 na Tirolskem 5400, 3 na Fredarelskem 2800, 9 9 v Galiciji 4 7.600, 17 v Bukovini 12.100, 54 na Sedmograškem 41.300, 108 na Ogrskem 54600, 5 v Slavoniji 2600, 4 na Hrvaškem 3900 in 4 v Bosni 4800 mark; šolam podeli društvo 17.400 mark, skupaj torej 442.000 mark Iz proračuna se vidi, da obrača to vsenemško društvo glavno pozornost na Češko, menda zato, ker meji ob Nemčijo. Sploh pa peša med protestanškimi Nemci v rajhu navdušenje za odpadniško gibanje. Lani so naberačili še za 215.000 mark več, nego upajo letos, zato pa dobe naši neodrešeni Vsenemci letos celih 102.071 mark manj, ko lani. Socijalni demokratje ujeli državnega pravdnika. Pariz, 8. julija. V malem okrožnem mestu Marenne se je zgodil izvanreden slučaj: Stavkujoči socialisti so ujeli državnega pravdnika in ga toliko časa niso izpustili, dokler ni oblast izpolnila njihovih zahtev. Pred nekaj dnevi so stopili v stavko delavci v tovarni kemikalij „St. Gobain". Ko je tovarnar najel druge delavce, so stavkujoči oblegali tovarno in niso pustili nikogar notri. Ko je prišel državni pravdnik, da pregovori delavce, so ga ti prijeli, ga prisilili, da je poljubil rdečo zastavo in ga vlekli s seboj po mestu. Izpustili so ga šele, ko je oblast izpolnila njihove zahteve. Kake so socijalni demokratje zrastli francoski vladi nad glavo, priča dejstvo, da je oblast vzlic temu dogodku poslala na lice mesta le osem orožnikov, zato je tvornica „St. Gobain" morala zatvoriti svoje tovarne. Rusko-jnponshn vojsko. Japonci na Sahalinu. Tokio, 11. julija. Uradno poročajo : Japonski polki so zasedli K o r z a -k o v s k ob 8. zjutraj, ne da bi našli mnogo odpora. Rusi so mesto zapustili in so se ustavili pri Solovievki, 7 milj severno od Korzakovska, kjer so se nam poiskusili upirati. Zasledujoči Japonci so jih pregnali in Rusi so se umaknili v Vladimirovsk, nekako 32 milj severno od Korzakovskega. Japonci so zaplenili štiri topove in veliko množino municije. Japonci niso imeli nobenih ' izgub. Tokio, 11. julija. Viceadmiral K a -t a v k a poroča, da so včeraj dve križarki in ena torpedovka s pehote na krovu od-plule iz Korzakovskega, obstreljevale naselbino pri r t u N o t o r e in izkrcale polke ter zavzele mesto. Hiše in morski svetilnik so nepoškodovane. Zajeli so štiri može. Tokio, 11. julija. Uradno poročajo : Viceadmiral Katavka javlja : Naše brodovje je dospelo 7. t. m. v ranem jutru v saha-linske vode. Poiskali smo krajev, kjer bi mogli pripluti; naše transportne ladje so se z delom brodovja bližale obali. Kombinirani oddelek pomorščakov se je izkrcal in zavzel neko že preje določene postojanko, pozneje je nadomestila pomorščake pehota. Medtem je jela posadka neke utrdbe na višinah južno od Korzakovskega obstreljevati naše ladje, ki so preiskovale morje. Ladje so izpolnile svojo nalogo, ne da bi jih ruski ogenj po- škodoval. Zjutraj, 8 t. sme odposlali tri bojne ladije in dva torpedovca, da podpirata gibanje pehote, ki je napadla Korzakovsk, toda so prišle, ko je mesto že bilo zavzeto Ko so ob 2 uri popoldne torpedovke priplule v luko Chitosa, so jih Rusi močne obstreljevali s poljskimi topovi. Japonci so tudi ta ogenj udušili. London, 11. julija. ,, Times" poročajo iz Peterburga, da v vojnem ministrstvu zatrjujejo, da se ne bo mogla ruska posadka na Sahalinu uspešno ustavljati Japoncem. R u si so najbrže odrezani od kopnega. Brzojavna zveza je pretrgana. Japonska in Kitajska.^ TU Washington, 11. julija'. Rusija je baje naklonjena želji Kitajske, ki bi bila rada zastopana pri mirovni konferenci, dočim Japonska nikakor noče kitajskega vmešavanja. Roosevelt je obema vladama sporočil kitajske želje, odgovorila še ni nobena. Washing-tonski krogi tudi niso Kitajski naklonjeni, zato je gotovo ne bodo podpirali. Kaj pomeni zavzetje Sahalina v strategiškem oziru. Dunaj, 11 julija. Ker so Japonci zavzeli Sahalin, je postala morska cesta La-pčrouse in ožina Tsugaru čisto japonska zveza med morji zahodno in vzhodno od japonskega otočja. V slučaju vojsko zamore Japonska zapreti vhod v te vode, tako da je sedaj rusko obrežno ozemlje po japonski posesti odrezano od zveze s tihim oceanom. Povratek ruskih vjetnikov iz Japonske. London, 11. julija. Ruska vlada je najela 15 največjih parnikov družbe Hamburg Amerika, da pripeljejo iz Japonske ruske vjetnike. Več teh parnikov je bilo že najetih pri prevozu premoga za brodovje Roždestvenskega. Najemninska pogodba je sklenjena za celo leto. Ne ve se še, so se li obedve vladi dogovorili zaradi izmenjave vjetnikov ali pa je Japonska obvestila Rusijo, da so vjetniki zanjo težko breme. Nekateri pa domnevajo, da je to dokaz, da so prvi splošni mirovni pogoji že sklenjeni. Mirovno >prašanje. New Y o r k , 11. julija. Japonski fi nančni agent baron K a n e k o je obiskal Roosevelta v Osterbayu, da se ž njim pogovori o vojni odškodnini. Japonska namerava Port Artur obdržati zase London, 11. julija. Dasi se bodo vršila mirovna pogajanja v Portsmouthu, se bode konferenca imenovala „washingtonska". Pogajanja se bodo vršila v upravnem dvorcu državne ladjedelnice, ki stoji na nekem otoku in je s kopnim ozemljem zvezan po mostu. Ta kraj so baje izvolili zato, da ne bo nikdo vplival na pooblaščence. Obedve delegaciji bosta najprej predstavljeni Roose-veltu in se bosta potem na dveh križarkah podali v Portsmouth. Japonsko prodiranje proti Vladivostoku. London, 10. julija. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Glavna sila šeste armade se v brzih pohodih bliža reki Tumen. Od Vladivostoka nasproti poslane ruske čete japonske ofenzive niso mogle zadržati. Šesta armada v treh kolonah prodira po cesti proti Hoj Jonu, kjer se Rusi pripravljajo za naj-resnejši odpor, kakor poročajo ogleduhi. V tej smeri imajo Rusi baje okrog 20 000 mož. Čez Tumen je narejenih več mostov na kolih ni zgolj kemiški, ampak tudi fiziološki in organizacijski problem. Ogljeni hidrati, beljakovine in enzymi so potrebni kemiški pogoji organizmov, sploh gorljivi ogljikovi spoji, nič manj pa ni potrebna specifiška organizacijska sestava, ki je podobna sestavi strojev. Zato se tudi v organizmih vse vrši harmoniško in so vsi deli funktionelno podrejeni celotnemu sestavu, kar pri kemozah nikoli ni. Praploditev tudi nasprotuje e n e r g e-tiškim zakonom. Kajti energetika nas uči, da imajo vsi sistemi, ki so sami sebi pri-puščeni, tendenco, da preidejo v vedno bolj stabilno raznotežje, ne pa narobe. Gorljivi spoji protoplazme pa so skrajno labilni, spoji mrtve tvari pa se bolj ali manj stabilni, so torej v stanju najmanjše energije. Vsaka tendenca snovi, da ustvari beljakovine ali celo kak potoplazma, je zategadelj nemogoča. Snovi ne razpolagajo s tisto kemiško energijo, ki je potrebna za organične sestave; to bi bilo le mogoče, če bi energija prehajala iz stanja večje intenzitete v stanje nižje, ne pa narobe. V mrtvi tvari bi se vršil kak podoben kemiški proces le tedaj, če bi njeni spoji imeli več kemiške energije, kakor •H»r»varia nipnpmn ctnhilnpmn raunn)p?n»mii »"•JJ w • ••» J*™ —j —— — » « U v/ »VU U V U stanju; to pa nikakor ni, tudi visoka temperatura bi tega nedostatka ne mogla odpraviti. Saj vročina niti ne razmakne mirnega nihala, kaj še snov, da v njej vzbudi življenje! Slavni biolog pravi doslovno (str. 191): Spontanni nastanek protoplazme ali beljakovine iz snovi sploh ni problem, ki ga je resno vpoštevati, ravnotako ne kot problem o „Perpetuum mobile." Isto mnenje zastopajo Strasburger, Froman, Schmitz i. dr. Da se poslužimo Grošljeve terminologije, iz njegovega članka zares veje nekak dih srednjeveške mistike. Takih enostranskih mnenj menda še alhimisti niso imeli. V njihovih prizadevanjih je bilo gotovo več smisla za tajinstvenost prirode in svetovja, kot v šablonskem mehaniškem naziranju Grošljevem. Fantazijo pa so imeli precej tako, kot naš kandidat filozofije. Ni-li to vrhunec naivnosti, ako Burkejeva opazovanja obesi na veliki zvon in proglaša problem o postanku življenja za rešen ? Doslej še nismo čitali resne kritike, ki bi pripisovala Burkejevim „radiobijem" posebno važnost in sam Grošelj je napisal proti koncu svojega konfuznega članka besede: „V prvih povojih še leže opisani po- izkusi, sprejeti jih moramo z vso skepso in rezervo in ne vemo še, kam se končno nagne skodelica na tehtnici. Jih bo-li doletela usoda nesrečnega Eozoona, ali pa bodo morda položili zadnji nerazrušni kamen v stavbe mehanskega svetovnega nazora?" Seveda, gospodu Grošelju je vseeno, ali se bo dalo življenje ustvariti v retorti ali ne, saj ima »strogo logiške" razloge za praploditev. To pravi tisti, ki sicer označuje vsako metafiziške mišljenje za neznan-stveno in hoče, da bodi znanost zgolj eks-aktna in empiriška. Ce mu pa zmanjka em-pirije, se sklicuje na .enotno svetovno na-ziranje". Reinke in drugi še niso prišli do teh subtilnih razlogov, hvala Bogu, da imamo mi kandidata filozofije, ki se bo s temi razlogi ovekovečil. Le tega naj ne pričakuje tako nestrpno, da bodo teologi kedaj „mo-rali svojemu svetovnamu nazoru pisati testament"; teologi so imeli to srečo, da so z drugimi neteologi vred bili pogrebci mate-rialistiškega svetovnega nabiranja, ki nam je zapustilo kot testament s tujim perjem in lepimi frazami odet m o n i z e m. In temu tudi že poje mrtvaški zvon . . . Franc Terseglav. in čolnih, da se pospeši prehod ruskih pred-straž, ko se približajo Japonci. Močan oddelek armade generala Hazegave se je izkrcal v zalivu Kaskevič, ob izlivu Tumena. Ta oddelek sedaj prodira pri zalivu Posjet; ko Japonci zasedejo tega je v nevarnosti vladivostoški zaliv. Nemci so prodali svojo vojaško železnico Japoncem. London, 10. julija. „Standard" poroča iz Sangaja: Nemci so prodali svojo vojaško železnico Japoncem. Material za progo znaša 150 kilometrov. Japonci bodo železnico pohabili za vojaške operacije proti Rusom. Železniški material so nemške vojaške oblasti 1. 1900 pripeljali na Kitajske in so ga naložili v Cingtanu. General Petzel, poveljnik nemških čet, je ves material prodal nemški tvrdki Schwartzkopf, ki je vse-skup z velikim dobičkom prodala japonski vojaški upravi. Rusi so proti temu že vložili energičen protest. Razna poročila. Peterburg, 10. julija. Oitod je odšel na bojišče gen. major Flug, načelnik preskrbovalnega oddelka za stanovanja druge mandžurske armade. Govori se, da bode gardno moštvo odpeljano na črnomorsko ladjevje. Načelnik pisarne voj. ministrstva postane gen. major Z a b j e 1 i n. Kitajske zahteve. Dunaj, 10. julija. Pekinška vlada je razposlala velevla-s t e m noto, kjer jih obvešča o zahtevah, ki jih je sporočila peterburškemu in tokijskemu kabinetu. Kitajska ne zahteva, da bi bila zastopana pri mirovnih konferencah, pač pa hoče, da se jo obvešča o onih mirovnih vprašanjih, ki se tičejo kitajske suverenitete in njenih teritorialnih pravic. Sklepov, ki bi brez dovoljenja Kitajske kršili njene pravice v ozemljih, ki so kitajska last, pekinška vlada ne bo priznala. Ruska naročila za nove ladje. Peterburg, 30. julija. Sklenilo se je, naročiti v tujih ladjedelnicah 80 lahkih križark, ki imajo biti gotove čimpreje. Izpred sodišča. Afera Malitsch pred sodiščem. Danes dopoldne ob 9. uri se je pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti visokošolcema Svetku in Vo-debu. Toži ju državno pravdništvo radi hudodelstva težke telesne poškodbe, storjeni kadetu Malitschu ob priliki demonstracij proti Karnijolcem meseca septembra lanskega leta. Predsednik sodišča je deželno-sodni svetnik g. P o 1 e c, votantje gg. dr. Forster, Potrato in K a v č n i k. Obtoženca zagovarjata gg. dr. F u r -lan in dr. Novak, zastopnik državnega pravdništva je dr. R o g i n a , zastopnik Malitscha dr. E g e r. Zdravniška izvedenca sta dr. Plečnik in dr. S c h u s t e r. Predsednik naznani, da se odkloni predlog obtoženca Svetka, naj se zaslišijo še priče dr. Kopriva, dr. Jenko, dr. Bleiweis in dr. Robida, ker se bodo deloma prebrale njih izjave, deloma so tu že sodnijski izvedenci; sploh je bil predlog prepozno vložen. Državni pravdnik vpraša, če bo predsednik dal preiskati, če se bodo danes odsotne priče Železen, Podoben, Anderwald in Franja Svetek razprave še udeležile. Ako se je danes ne morejo, naj se posebej zaslišijo, ker so te priče zelo važne. Predsednik odredi, da se odsotne priče še enkrat po-zovejo. Nate se prebere obtožnica. Obtožnica pravi, da sta S v e t e k in V o d e b dne 13. septembra leta 1904. sovražno napadla Paula Malitscha. Vladimir Svetek je sunil Malitscha z nogo, Emil Vo-deb pa je Malitscha objel z obema rekama ter mu šiloma izvil sabljo, nakar je množica planila nanj ter ga s topim orodjem pobila na tla. Pri tem je dobil Malitsch telesne poškodbe, ki mu motijo zdravje in ovirajo poklic za najmanj 30 dni. Napad se je izvršil v dogovoru z drugimi. S tem sta se oba okrivila hudodelstva težke telesne poškodbe po § 152, 155 b) in d) in kaznjivega po § 155 kazenskega zakona. Nato v razlogih opisuje obtožnica, kake poškodbe je dobil Raul Malitsch tisti večer in pravi: Malitsch, ki toži in trdi, da je od tistega trenutka vedno bolan, bil je po sodnih in zasebnih zdravnikih opetovano preiskovan. Vsi zdravniki soglašajo v tem, da je okvara, ki jo je zadobil Malitsch pri napadu, na sebi težka telesna poškodba; v ostalem so si nasprotovala mnenja zdravniških izvedencev v bistvenih točkah, vsled česar se je cela stvar izročila zdraviteljski fakulteti v Gradcu v končno presojo. Na podlagi mnenja fakultete je sedaj dognano, da oškodovanec, k i je že po rojstvunagnjen k neu-r o z i, vsled napada še sedaj boleha na tra-i umatični histeriji; vendar je sedaj že boljši I in upati je. da okreva. Kazenske poizvedbe i vtrjujejo sum 1. da se je napad na Rauia Priloga 157. Stev. »Slovenca" dn6 12. julija 1905. Malitscha izvršil od množice sporazumno in dogovorne; 2. da sta obtožena napad izvršila soglasno z množico in sicer v istem trenutku, ko je množica, z namenom hudo zoper njega ravnati, obkolila Malitscha. — Potem preide obtožnica na demonstracije proti Karnijolcem, ki so bile tudi k a z n j i v e. — Množica se je po demonstracijah pred južnim in državnim kolodvorom razšla, zbrala se pa zopet zvečer ob deveti uri, ko je pričakovala Kar-nijolcev z Gorenjskega z večernim vlakom. Množica je obstajala večinoma iz polodras-lih mladeničev - srednješolcev, obrtnih pomočnikov in vajencev, skoraj vsi oboroženi s palicami in koli. Da se ti ljudje niso znašli slučajno, je umevno. Značilna — pravi obtožnica — je vsebina pisma, ki ga je pisal „Savan" Ciril Levstik osmošolcu Ogrincu. On pravi: »Pridi točno ob pol 6. uri na kolodvor, quia burschi klofutabuntur. Pri-nesi pa kakšen kol seboj. Pripelje se polno nemških dijakov. Če moreš, mobiliziraj kaj barab. Cham mi je pravil, da bode štela naša vojska 200 do 300 mož." Ker Karni-jolcev ni bilo, se je srditost obrnila zoper Nemce sploh. Ootožnica pa pravi nadalje o kadetu Malitschu: Je-li on izzival ali ne, se s popolno gotovostjo ne more konstatirati. Gotovo je, da je večkrat mimo kolodvora gori in doli korakal in si ogledoval razburjeno množico, in da ni samo slučajno šel po cigarete. Natakarja Stridin-gerja je vprašal pri odhodu iz restavracije: „Sind diese Lausbuben noch draussen." — Priča Rudolf Anderwald pravi, da je Ma-litsch rekel proti množici: »Veifluchtes Ge-sindel!" (To vse se po naše imenuje izzivanje. Ur.) Obtožnica sklepa, da je tudi to dokaz za sporazumljenje med množico, ako so sečuli klici: „Kadetštenka." Priče dogodka so: Paul Malitsch, Leopold Železen, Oroslav Veršič. Fran Kandare, Julij Podobnik, Rudolf Andeivvald, Karol Stridinger, Ivo Tejkal, Viljem Klemene, Franc Ljubič, Franc Sturm, Franja Svetek, Vinko Vizjak, Josip Sinkovc, Jernej Papler, dr. Valenta, Josip Pukeletin, Josip Bukovnik, Jakob Tavželj Emil Petrič, Alois Heil, Pavel Ogorevc, Rudolf Hile. Začne se obravnava. Obtoženec Svetek se ne čuti krivega. Tisti večer je bil s Takalom v Kolodvorskih ulicah v restavraciji. Ni vedel, da se bodo tepli. Ko se je začel prepir, je šel gledat. Ko je videl Maliča, je pristopil nekdo k njemu, rekoč: Ta štenka, dajmo ga pretepst. Jaz pa sem dejal: Se ne splača, takega kadeta se prime za ušesa in se ga pelje nazaj v restavracijo. Ker pa je kadet vedno bolj izzivalno gledal, se je opomnil, naj ne izziva. Ko mu je kadet rekel „Flegel", je stopil za njim in zahteval naj besedo vzame nazaj. Pristopil je tudi Vodeb. Udaril ga še ni. Ko je Malič začel vleči sabljo, ga je s kolenom sunil in mu hotel vzeti sabljo, kar pa ni bilo treba, ker mu je sabljo vzel že Vodeb, nato se je odstranil. Drugam ga ni udaril, le v zadnico ga je sunil. Vodeb ga ni sunil. Malitsch je sabljo sam popolnoma ven potegnil. Poučil je še Malitscha da ne sme rabiti orožja. Malitsch je med nastopom še vedno psoval „Windische Lausbuben", „Bagage" i. t d. Drugih ljudi ni videl, gledal je le sabljo, ker se je bal, da bi se ne zgodila kaka nesreča. Predsednik: Pri Vas je bil pa še tretji gospod s „špicbartom". Obtoženec: Mogoče, jaz ga nisem videl. Na vprašanje zagovornikov pove obtoženec, da bi se ljudje za Malitscha ne bili zmenili, ko bi bil molčal. Da priče ne soglašajo, je mogoče, ker imajo natakarji jezo nanj, ker jih je prejšnjo soboto zmerjal in kozarce ob tla metal. Ko bi Malitsch ne bil potegnil sablje, bi se ne bil nihče brigal zanj. Dr. E g e r pravi, da je Svetek na policiji izjavil, da pozaa tretjega gospoda, a ga noče povedati. Svetek: To je pomota. Jaz sem mislil Vodeba, a ga nisem hotel imenovati. Vodeb pravi, da pri prejšnjih demonstracijah ni bil navzoč, bil je doma. Se-le zvečer je šel na kolodvor. Videl je Svetka v družbi z nekim častnikom. Slišale so se besede „Flegel" itd. Svetek je pristopil in zahteval, naj prekliče, pristopil pa je tudi on in zahteval isto. Malitsch je le psoval. Rekel je Maliču: „Schauen Sie, dass Sie weiter kommen, aber im Laufschritt." Nato so prišli čisto skupaj. Malič je potegnil sabljo, ki ji je on z eno roko prijel za ostrino, z drugo za ročaj in mu jo tako izvil. Potem, ko je vrgel sabljo po tleh in jo zvil, je videl, da so padli ljudje po Maliču. On se je hotel le braniti. Da bi bil Svetek sunil Maliča, ni videl. Na vprašanje državnega pravdnika, je li on zlomil sabljo, prizna Vodeb, da jo je res hotel zlomiti, a le, da bi je kadet zopet ne rabil. Ker pa je videl, da je Malič padel, je vrgel sabljo proč. Vse se je vršilo silno hitro. Državni pravdnik razširi obtožbo že zaradi tega, ker je Vodeb lomil sabljo. Tretjega gospoda ni'vide!. Dr. Furlan konstatira, da je obtoženec vrgel sabljo proč in ni udaril kadeta Vsled tega se vidi, da ni imel namena kadetu škodovati. Dr. E g e r praša, kaj je obtoženec delal na kolodvoru še potem, ko ni prišel noben vlak več in prosi, da se to zabeleži. Prične se zaslišavanje prič. Priča Malič nastopi. Dr. Furlan protestira, da bi se zaprisegel Malič, ker je nervozen in histeričen. Postava to izključuje, ki pravi, da so ljudje, ki imajo duševne hihe, ne smejo zaslišati. Dr. Novak se pridruži temu predlogu in pravi, da se iz dosedanjih poizvedb pozna, da Malič ne more vedno govoriti resnice. Sicer ga pa razmere t. j sovraštvo silijo, da ne bo govoril popolne resnice. On bo danes dokazal po izvedencu, da je Malič si-mulant. Državni pravdnik je zato, da se Malič zasliši. Dr. Furlan: Tudi v smislu § 170/1 se ga ne sme zapriseči, ker je potegnil sabljo, kar bi ne bil smel. Dr. Novak: Malitsch je pod vtisom svojih vojaških oblasti; zaradi tega njegovo pričevanje ne bo popolnoma zanesljivo. Sodni dvor se posvetuje in odloči, da se poprej vpraša zdravniške izvedence, če histerija res oslabi spomin. Dr. S c h u s t e r (nemško): Histerija res oslabi spomin. Ako je Malitsch danes še tak, ko takrat, potem se ga ne sme zapriseči Poprej naj se ga zasliši. Dr. Novak: Prosim, naj gospod dr. Schuster govori slovensko. — Predsednik: Siliti ga ne morem. — Dr. Novak: To je želja, ki jo smem izraziti, saj sta obtoženca Slovenca, in dr. Schuster zna tudi slovensko. Dr. Plečnik: Histerični radi neresnico govore, radi lažejo; imajo defekte, da napačno razsojajo. Praktično bi ne bilo dobro, ko bi se ga zapriseglo, ker bi utegnil priti vsled tega sam v novo preiskavo. Ni pa še dognano, ali je res histeričen. Državni pravdnik: Naj gospoda izvedenca govorita ž njim, da to iz-poznata. Dr. Plečnik: To je izključeno, ker mera človek bolj natančno občevati ž njim. Sodni dvor odloči, da se Malitscha zasliši šele popoldne. Priča Oroslav Veršič, solicita tor pri dr. Hudniku, pravi, da je videl več ljudi in prašal, kaj je to. Nekdo mu je dejal: »Nemški purši pridejo, bomo videli, kako bodo prišli«. Nato zagleda kadeta Malitscha, ki je večkrat, 6—7krat, šel gori in doli in s tisto s a b 1 j i c o tolkel po tleh in vedno držal za ročaj. Ko je vlak prišel, so pričeli ljudje upiti : „Nemci so že tu !" Med dohodom vlaka in pa med dogodkom je preteklo 15—20 minut Navzoči so bili 12—13 letni fantiči. Dr. E g e r nemško praša, če je priča videl, kako je bil napaden Malitsch. Priča: Okrog Malitscha se je zgrnila cela gruča Saj bi gospod doktor tudi lahko slovensko povedali. Z-a Svetka in Vodeba ne vč, ni videl nobenega. Priča Franc Kandare. Slišal je, kako je kadet zaklical: „Ich steche sie n i e d e r ! Potem je videl, kako je Vodeb pri zidu stal, na kadetove besede je Vodeb skočil in izvil kadetu sabljo. Zgrabil je sabljo za ročaj. Svetek je takrat stal daleč stran, poprej je bil čisto blizu, V tistem hipu, ko je Vodeb izvil sabljo, je videl, da je priletela palica od leve strani. Potem je bilo veliko palic videti. Kdo je udaril ne vč. Državni pravdnik praša, če je Malič sabljo popolnoma potegnil. Priča pravi, da tega ne ve. Dr. Furlan: Vsak častnik, ki sabljo potegne, jo mora potegniti popolnoma, sicer je kasiran. Priča dr. Valenta o dogodku samem ne ve ničesar povedati. Ve le, da je bil kadet krvav in prašen, ko ga je zaglejial. Na vprašanje drž. pravdnika, če ve kaj o njegovem dušnem stanju, pove priča, da ni opazil na njem ničesar; sicer pa je malo občeval ž njim. Priča Ivo Tejkal je v restavraciji videl Maliča, kako je prišel v restavracijo z neko rodbino. Potem je prišel, ko je bil priča že zunaj, kadet ven in izzival. On in Svetek sta stala pri vodnjaku. Mimo je prišel neki poba s kolom, češ ta kadet izziva, dobro bi ga bilo nalomiti Svetek je dejal: »Ne, se ne izplača ; takega človeka se prime za ušesa in pelje nazaj v restavracijo". Čez nekaj časa potem sta se razšla in potem je šel Svetek k trafiki, kjer se je začel konflikt. Malitsch je držal sabljo v roki za ročaj in tolkel po tleh, da je moral vsak dobiti vtis, da iz živa. Po tistem dogodku je Vodeb njemu pravil, da ga je Malitsch razžalil, nakar mu je tudi Vodeb nekaj besed rekel. Nato je Malitsch potegnil sabljo, ki mu jo je Vodeb izvil. Pri tem si je izvil prst. — Obtoženca nista mogla biti v zvezi z množico, ker je bil on cei čas ž njima skupaj. Priča Viljem Klemene, sedaj v Solkanu je videl, kako je neki gospod izvil sabljo kadetu in jo zvil na kolenu ter na to vrgel proč. Ko je kadet že ležal, je pristopil neki fantek, ogledaval na tleh ležečo sabljo, jo pobral in dal kadetu, češ : „Kadet, na sabla". Obravnava je trajala do 1 ure popol dne. Do tedaj so vse zaslišane priče izjavljale za obtoženca v bistvu isto, kakor prejšnje priče za obtoženca precej ugodno. Ob ravnava se ob 4. uri popoldne nadaljuje. Štajerske novice. š V Pamečah je umrl 81 letni vrli mož Jurij V r h n j a k , ki je bil 50 let izgleden cerkveni ključar, kojo službo sedaj vestno nadaljuje njegov sin Ivan, gostilničar in občinski odbornik. ž Umrla je v Mariboru Katarina Murko roj. C e r i n stara 66 let. š Novega podžupana bo pri hodnji petek volil mariborski občin, zastop, ker je Pfrimer odstopil. š Vihar. Vihar je pretekli petek de vastiral v okolici St. Jurija ob južni želez niči 11 gospodarskih poslopij in kozolcev in eno hišo več dreves je vihar izruval. — Toča je uničila skoro vse pridelke. Mnogo kmetov je popolnoma uničenih. š Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se vrši v nedeljo, dne 23. julija v e 1 i k a C i r i 1 - M e t o d o v a slavnost, ki jo priredi na korist družbi sv. Cirila in Metoda tamošnja ženska podružnica. Predstavljala se bo lepa igra „ N a Srcu Marijinem",v šolskih prostorih, v prostorih gostilne Horvatove pa bo nad vse krasna narodna veselica z bogatim velezanimivim vsporedom. Zato veljaj vsem sosedom za 23. jul. geslo: K S v. B e-nediktu pa gremo gotovo! Domačini in sosedje, pridite! Gre se za družbo sv. Cirila in Metoda! š Smrt vsled klobase. V Frauen thalu na Gorenjem Štajerskem je umrl neki Griin vsled zavžite neke stare pokvarjene klobase. š V Mariboru je umrl živinozdrav-nik g. Kajetan Z o 1 a u d i k. š Občinske volitve v Ormožu. Ormoški Slovenci so pri zadnjih vol tvah v občinski zastop dosegli veliko moralno zmago; častno so podlegli, ker razlika kakih 30 glasov je neznatna, ako se pomisli, kako so delali nasprotniki. Glasove in volilce so fa bricirali, mrtvi so volili z njimi, naše vo lilce so črtali, sami so bili v volilni komi siji brez vsake kontrole, ker se je vladni komisar svojim nemškim prijateljem na ljubo odstranil. V prvem volilnem razredu so zmagali Nemci s 6 proti 4 slovenskim glasovom, v drugem s 15 proti 6, v tretjem s 106 proti 57 glasovom. Torej dejanska zmaga sedaj ni naša, a zmaga nam je v prihodnje zagotovljena. Z mirno vestjo smemo reči, da je Ormož prvo slovensko mesto na Sta jerskem. š Izprememba v celjski duhovščini. Gospod dr S o m r e k , do- sedaj kaplan v Celju, poslan je v daljšo izobrazbo v inozemstvo in gre baje najprej v Pariz š Utonil je v sredo, dne 5. julija pri predilnici na Preboldu nastavljeni tehn. urad nik Schmid. š Šolska vest. Okrajni šolski svet celjski je v svoji predzadnji seji imenoval g. dr. Fran Stor-a, graščaka na Te-harjih krajnim šolskim nadzornikom za šoli v Storah in Tebarjih. š Odstavljen notar. Disciplinarni senat najvišjega sodišča je odstavil nemškega notarja v Kirchbachu na Štajerskem Alfreda W e r t h e i m a. Lepa družba mora to biti v tem nemškem trgu, kjer je šele pred kratkim bil odstavljen tudi odvetnik. š Grozna nesreča. V ponedeljek dopoldne so se igrali otroci v Šolski ulici v Celju, ko pride težko obložen voz jim nasproti. Večina se umakne a triletni otrok šolskega sluge zaide med kolesa, ki mu odtrgajo nogo tako, da se je le še za kožo malo držala Donesli so ga v bolnišnico Povozil je otroka blapec Zanggerjev. njegovih žilah pretaka pristna ribniška kri. Njegovi predniki, kar lahko dokažemo, so v Ravnem dolu, v sodraški župniji, rete in rešeta delali ter jih raznašali po zeleni Štajerski. Ker so iz Ravnega dola napravili nemški Ebengreuth, si je „nemški vitez" Lušin privzel po rodni vasi svojih slovenskih očetov častni naslov „von Ebengreuth". Koliko lepše bi se dolski"; koliko častneje bi bilo zanj, ako bi se potezal za, kakor boril z o p e r s 1 o v e n s k o vseučilišče! Natančno ne vemo, ali je stari oče njegovega očeta, ali njegov oče njega samega v Gradcu iz svoje krošnje stresel, da ondi nastopa zoper svoje krvne brate. Taki Tevtoni torej besne zoper naše vseučilišče. Ali ni poturica hujši od Turka? Žal nam je, da imamo takega rojaka ! K volitvi učiteljskega zastopnika v okrajni šolski svet kočevski. V soboto bo volilo učiteljstvo kočevskega okraja enega zastopnika v okr. šolski svet. Razmere zahtevajo, da je eden zastopnik Nemec, a drugi Slovenec. Za obe strani mora veljati načelo, da se akceptira kot skupni kandidat oni, ki ga predlaga večina učiteljev. Predlaganje slovenskega kandidata je interna stvar slovenskih učiteljev, a nemškega kandidata nemških učiteljev, a v skupni seji sevolita predlagana kandidata soglasno. Tako je lojalno. Pred štirimi leti se je bilo to načelo nepremišljeno podrlo. Nemci so bili svojevoljno odločili zastopnike in za Slovence odbrali tistega, ki ga Slovenci niso želeli. Naša čast zahteva, da uva-žujejo nemški tovariši naše želje, da volijo tistega, ki ga predlaga večina slovenskih učiteljev. Stanovski interes zahteva, da si izberemo tistega, ki bi nas najbolje zastopal. Kdor išče samo sebe, kdor se dd voditi osebnim antipatijam ali simpatijam, kdor nima moči kljubovati mrzkim pogledom, naj pridejo od koderkoli, t a k n i za za s t o p n i k a. Slovenski učitelji ne rabimo v šolskem svetu nemih zastopnikov, ampak potrebujemo zgovornih in pogumnih mož, Dnevni novice. Proč z nemškimi napisi! »Gorica" v uvodnem članku poziva občine po Goriškem, naj čim prej ukrenejo, da pokaže naša čisto slovenska zemlja čisto slo vensko lice. Slovenske občine na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem storite isto! Dr. Luschin pl. Ebengreuth - Slovenec. Iz Sodražice se nam piše V petkovih dnevnih novicah »Slovenčevih" se nam predstavlja med demonstranti zoper slovensko vseučilišče tudi rektor graškega vseučilišča dr. Luschin pl. Ebengreuth. Ko mur še ni znano, mu povemo, da se po ki bi nas z a g o v a r j al i, ne pa tlačili, kakor se je žal godilo. Žalostno bo, ako bodo slovenski učitelji kazali zopet tak raz dor, kakor so ga pri zadnji volitvi, in bodo Nemci zopet izvolili kogar se jim bo ljubilo. — Opozarjamo, da so se za Slovence razmere v okrajnem šolskem svetu poslabšale, zato pozor! — Nevarno je obolel č. g. Jakob Strupi, župnik v Smartnem pod Šmarno Goro. Priporoča se vsem sobratom v pobožno molitev ! — Novice iz blejske okolice. Kresovi na čast sv. Ciriluin Metodu so goreli na Snetovi Pleši, Gale-tovcu in Ribenjski gori. — Pri kopanj u j e utonil 211etni Josip Vukelic iz občine Kriviput na Hrvaškem. Danes so pri Ribnem iz Save potegnili utopljenca, kateri je bil že več dni v vodi. Po obrazu je soditi, da je železniški delavec — Hrvat. Ker ni izključeno hudodelstvo, ga bode pregledala sodnijska komisija. — Od jame pod Babjim zobom na vrh nameravajo nemški turisti napraviti novo pot Podružnica slov. planinskega društva radovljiška -- kje si ? Ako še pot na vrh Bab-jega zoba narede Nemci — bo isti popolnoma njihova last, kakor ima še sedaj v posesti tak® zanimivo jamo. — Čudno se nam tudi zdi, zakaj je podružnica radovljiška sloven planinskega društva postavila dvojezičen kažipot k jami pod Zobom v sredi slovenske Boh. Bele. Nad našimi gostilničarji in trgovci se zgražate radi dvojezičnih napisov, zakaj jim neki emmentno slovenska društva dajete take slabe izglede. Ali so vam morda nemški turisti obljubili, da bodo tudi samo dvojezične napise postavljali po slovenski zemlji? Odgovorite! — V hudih škripcih je bilo c. kr. želez, gradbeno vodstvo, ko bi državni zbor ne bi bil dovolil novega kredita za planinske železnice. To je bilo zabavljanja nad „sitnimi* Cshi. — Sedaj pa tudi nemškonacionalni inženerji lojalno priznavajo, da sta jedino slovenska državna poslanca dr. Susteršič in Pogačnik s svojim vplivom pri Cehih rešila državo velikanske škode, katero bi ista imela, ko bi se moralo delo vstaviti le za nekaj mesecev. Sicer se pa vkljub novodovoljenih milijonov ne bomo še meseca oktobra vozili po novi želcznici, pač bomo radi ali neradi čakali do meseca januarja 1906. — Predrznost domžalskih Nemcev. Pred nekaj dnevi pride neki gospod s svojo soprogo in še nekaj drugih Slovencev v gostiln« pri kolodvoru. Mirno so se vsedli k neki mizi in zahtevali po slovenski vina. Se mar jim ni bilo, da je v gostilni tudi nekaj tujcev iz Domžal, ker si pač noben dostojen človek ne bo mislil, da ga bode kdo napadel zaradi jezika, v katerem zahteva pijače. Toda kakor hitro so tujci začuli slovensko govorico, so zbesneli in planili na Slovence. Opsovali so jih in vpili: »Hier haben die Krainer nichts zu suchen, Hundegesindel, krainische pakaž". Se več podobnih ljubeznjivih nazivanj se je slišale. Eden se je zagnal v slovenske goste, vzel v reko steklenico in bil po Slovencih tako, da je enemu porezal celo roko! S pijano druhaljo vred je vrgel Slovence iz gostilne in udrihal po njih. Potem pa je še zahteval, naj mu plačajo liter, ki ga je razbil, ke je mahal po Slovencih. Vpi! je na nje: Hunde, Schufte, Nemci so pa kar črez nje skakali kot opice, se penili jeze in vnovič začeli ebdelavati Slovence, ki so prišli v gostilno nazaj po klobuke. Tepli so jih, da je bilo strah. Nato pa je prišlo 12 fantov v gostilno. Mirne so se vsedli k mizi, odkrili se gostilničaju in zahtevali pijače, seveda po slovensko. Gostilničar je hotel kar iz kože skočiti. Vpil je, da »kranjskemu gesindelnu" ne da pijače. Fantje so morali oditi. To je pač živa priča germanske kul ture. V te družbo zahaja redno neki uslužbenec na kolodvoru, ki je v Domžalah doma in pe rodu Slovenec. Se mu mora pač imenitno zdeti, da sedi med temi »kavalirji", ki so še pred kratkim pasli govedo. Ta gostilničar pa za svoje nemške goste tudi n e pozna nobene policijske ure in nikogar ni, da bi ga naučil občinskega policijskega reda. Mesto da naš župan črni Slovence pri oblasteh naj poskrbi, da bo v tisti gostilni red! — Z otroci prišel k orožnim vajam. Iz Litomeržic poročajo 7. t. m.: Dninar Julij John, ki mu je pred letom umrla žena, je dobil pred nekaj dni poziv k vojaškim vajam. Ker ni imel nikogar, ki bi mu izročil v oskrbo štiri otročiče, jih je vzel seboj v Litomeržice, kjer se je prijavil pri 9. domobranskem polku. Stotnik se je strahovito začudil, podaril vsakemu otroku eno krono in velel rezervistu, naj spravi otroke na policijo, ki jih bo oskrbovala. Ker se dognali, da John res nikogar nima, ki bi vareval deco, so mu dali dopust. En otrok je zbolel in kmalu umrl. — Vojaška vest iz Gorice. V nedeljo je došel v Gorico brigadni polkovnik Karoljanda, ki nadzoruje 8. topniški polk. — V Vipavi je utonil železniški delavec JožefCigej. — Obsojen Kranjčan. V Gerici so obsodili Jožefa Pogačarja, starega 21 let, doma iz Kranja, na šestteden-sko ječo, ker je iz gradiške kaznilnice, kjer je bil v zaporu, ukradel nekaj orodja in drugih stvari. — Lah obsojen zaradi žalje-nja veličanstva. Angelo Piccoli, doma iz Loniga v Italiji, je bil zaradi žaljenja veličanstva obsojen na štirimesečno strogo ječo in bo po prestani kazni izgnan iz Avstrije. — V Tržiču na Goriškem so instalirali novega dekana č. gosp. Ivana K r e n a. — Grozd dolg pol metra imajo v cerkvenem vinogradu v Zlarinu na Hrvaškem. — Vinograd je zasajen z ameriškimi trtami. — Novo opekarno namerava zidati poleg državne ceste pri Hrašah g. Josip Lavrenčič iz Ljubljane. — Vročina. V Trstu so včeraj imeli v senci 36 stop. C., na solncu pa 48 do 50 stop. C. — Ogenj. Iz Smarjete. Ob 10. in četrt ponoči 10. t. m. nas je prestrašil »plat-zvona". — Gorelo je v vasi Brezovica naše fare. Kolikor sem mogel v naglici zvedeti, zgorelo je samo trem posestnikom, katerim je ogenj uničil tudi vsa gospodarska poslopja. Da se ni zgodilo v tej precejšnji vasi večja nesreča, je vzrok mirno ozračje. Za danes se pa priporočimo za dobrohotne podpore Sprejme se vsak tudi najmanjši dar srčno hvaležne. — Slovenskega planinskega društva koče obiskujejo se letos navzlic zgodnji sezoni jako dobro. V Aljaževem domu v Vratih je bilo de 9. julija 88 oseb, med temi 35 dam. Aljažev dom je izborno oskrbljen in postrežba izvrstna. V Triglavski, Orožnovi in Kadilnikovi koči je obisk povoljen. Ker se glavna turistična sezona prične šele sredi julija, upati je letos še številnejšega obiska nege lani, posebno ker je povsod za postrežbo dobro preskrbljeno — Na drobne kosoe je zmečkalo, kakor poročajo iz Amerike, v Ca-iumctu v rudniku Slovenca F r a n c c t a Speharja iz Vrha pri Vinici. — Nogo je odtrgalo v Imperialia i Pa v Ameriki Slevencu Ivanu Kosu. i — Premeščeni kaznjenci, j Oni kaznjenci, ki so bili zadnjič zaradi svoječasnih nemirov v Gradišču od goriškega okrožnega kot kazenskega sodišča obsojeni, ne povrnejo se več v Gradišče, ampak odvedeni s" bili v kaznilnico Karlau. — Četvorci. V mestu Ostružinu v okraju Vrginmost na Hrvaškem je povila 251etna Ljubica Perenčevič č e -tvorce. Vsi so moškega spola in popolnoma razviti. Dva sta v kratkem času umrla, dva sta pa še živa. Mati je zdrava. — Vojaška vest. V soboto, 8. t. m., predvčerajšnjim in včeraj je nadzoroval poveljnik 6. divizije eksc. fml. baron Malovetz 17 pešpolk v Celovcu. Pe dokončanem nadzorovanju je bil polk pohvaljen, ter se je baron Malewetz zelo laskavo izrazil glede izvrstnega streljanja moštva na strelišču, kakor tudi prav dobrih uspehov pri vež-balnih vajah. Darovi. Poslani našemu upravništvu. Za pogorelce v Horjulu so darovali: G. Marija Kavčič 5 K, gosp. Ivan Adamič 4 K, g dr. Gregor Pečjak, katehet, 10 K, g. dr. Matija Leben, kanonik, 20 K. Za Ciril - Metodovo družbo so darovali mariborski bogoslovci, letniki 1904/05, 200 K. Ljubljanske novice. lj Gremij trgovcev v Ljubljani. Nov ustanovni občni zbor bo d n e 1 8 t. m. ob treh popoldne v »Mestnem domu". lj Ogenj na južnem kolodvoru. Sinoči po enajsti uri je nastal na neznan način ogenj v šupi, ki stoji poleg ordinacijske sobe na južnem kolodvoru. — Supa, v kateri je bilo razno kurivo, je pogorela do tal. Oddelek požarne brambe z načelnikom g. S t r i c 1 j e m in primarjem g. dr. G r e g o r i č e m je bil zelo hitro na licu mesta. Škode je baje okoli 800 K. lj Mlad tat. Ko je dne 10 t. mes. pregledoval policijski stražnik Gerlovič v Mestnem logu šupe, je zasačil v Dolenčevi šupi Franceta Fajdigo iz Mekinj, katerega je sodišče že dalj časa zasledovalo in kletnega pastirja Jakoba Cepudra iz Krošne. Cepuder je imel pri sebi novo uro, nov klobuk in novo denarnico. Na policiji je po dolgem tajenju priznal, da je našel 10 K, 30 pa da jih je ukradel svojemu gospodarju. Oba tička so izročili sodišču. lj Na Rakovniku bo jutri v četrtek dne 13. t. m. ob 5. uri zjutraj vč. g. previncijal salezijancev daroval za rajnega ravnatelja slovesno zadušnico. lj Velika Prešernova veselica. Ker bodo pri veselici dne 16. t. m. v »Zvezdi" le 3 blagajnice, opozarja se si. občinstvo, d* se dobivajo vstopnice ed danes nadalje v trgovini J. L o -zarja na Mestnem trgu ter v tobakarni g Š e š a r k a v Selenburgovih ulicah. Da se onemogoči gnječa, blagovoli naj si vsakdo kupiti vstopnice še pred nedeljo! lj Posebnega srbskega vlaka k Prešernovi slavnosti 16. t. m. ne bo. Ostane pri tem, kar je javil naš srb ski dopisnik, da bo večji izlet Srbov na Slovensko o priliki odkritja Prešernovega spomenika. Sedaj pride le okolu 50 Srbov k veselici in na obisk postojnske jame. lj Ponesrečil se je sinoči na nogi ognjegasec Alojzij Hudeček, ko se je peljal na brizgalni gasit na južni kolodvor. Interveniral je takoj primarij gospod dr. G r e g o r i č. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Slovencev, 32 Makedoncev in 60 Hrvatov. lj Umrli so: Kasimir Premk, paznikov sin, 3 mes. — Helena T e r -č e k, delavka, 48 let. — V bolnišnici: Ivan Velkavrh, poljedelec, 30 let. lj Občni zbor „Glasbene Matice" se vrši, kakor že naznanjeno, v soboto, dne 15. t. m., ob 8. uri zvečer, v društvenih prostorih, Vegove ulice št. 5. Društveni računi ležali bodo od jutri nadalje v vodstveni pisarni p. n. društvenik«m na vpogled. lj Srbska čitalnica. Vsem članom Srbske čitalnice se naznanja, da se čitalniški prostori nahajajo v »Narodnem domu" (I. nadstropje), kjer so jim vsak dan na razpolago časopisi. Obenem se po-zivljejo vsi Srbi, ki še niso postali člani čitalnice, da to nemudoma stere, da bi tako čitalnica mogla uspešno delovati. Odbor. lj Nedeljski večerni koncert v Svicariji. »Pesem dar je iz neba, ki srce veselo vžiga" ; — pač res, ker lepa pevska umetnost more najbolj navdušiti po-znavatelja pravega petja. Impozanten pevski zbor pod vodstvom takega mojstra kot je ; pcvovodja Hubad, mora impenirati. — j Skupno so pela vsa društva Aljažev »Dneva nam pripelji žar" in Gerbičev »Slovanski brod" Mi smo le obžalovali, da »Svicarija" ni baš najpripravnejši prostor za pevske nastope vsled razdeljenosti prostorov, radi česar glasovni materijal ne pride vseskoz do veljave, temveč se poizgubi v zraku. Skoro bi bil vrt v »Iliriji" gledč akustike priklad-nejši. Občinstva se je zbralo veliko število; prodanih je bilo nad 400 vstopnic. — Konkurenčno petje bi imenovali nastope posameznih pevskih društev, ki so svoj program rešili v splošno zadovoljnost. — Kateremu društvu bi prisodili prednost, je težko reči. Nastep je bil vseskoz siguren, proizvajanje gladko; seveda se moramo ozirati na to, da je na glasove vplivala tudi vročina. — Pevsko društvo »Ljubljana" odlikovalo se je z močnimi tenorji. — Tudi „Slavcu" in »Merkurju" gre vse priznanje. Zbor »Glasbene matice" je itak znan — po zaslugi mojstra g. Hubad a. Jako lepo se je pela Vogričeva »Lahko noč", pri kateri smo zlasti občudovali fini prehod iz forte v piano. — G. Adamiča »Franica" je ljubka kompozicija, zložena v smislu Hubadovih harmonizacij narodnih pesmi. — Zadnja in najlepša točka je bila g. Gerbic a »Slovanski brod" združenih pevskih društev pod vodstvom g Hubada. — Mogočno so doneli akordi, lepo nijansirano in eksaktno, pazeč na vsako gesto dirigenta, so izvršili pevci to točko vsporeda. — Pripomniti meramo le še, da »Svicarija" ni kazinski vrt, torej tudi ni potreba, da ugled no- n arod n e rodbine toliko n e mški b r bi j a j o ! Razne stvari. Najnovejše. Star samomorilec. 80letni starec Jovan Karan se je obesil v karlovški bolnici. Dementirajo vest, da bo Bolgarska v kratkem proglašena za kraljevino, Vročina v N e w Yorku je t r o p i č n a. Nad 100 oseb je 10. t. m. omedlelo na cesti, 10 eseb je vsled vročine umrlo. Ponarejena srečka. Dunajska policija preiskuje zanimiv slučaj. Neki Armenec je poizkušal dvigniti glavni dobitek turških srečk v znesku 150 000 frankov na podlagi ponarejene srečke. Bebel, vodja nemških soc. demokratov, obišče Francijo. Generalna stavka v Madridu. Socialisti v Madridu so sklenili 20. t. m. uprizoriti splošno stavko, ki bo trajala 24 ur. S to stavko nameravajo protestirati proti podraženju živil. 13. 374 samoumorov. Ravnokar izdana statistika o smrtnih slučajih na Dunaju od 1. 1901. do 1. 1903. izkazuje 13.374 samoumorov. Pozno imenovanje. Iz Bero-lina poročajo: Med zdravniki, ki so bili te dni imenovani za sanitetne svetnike je tudi zdravnik dr. Kalker, ki se pa tega imenovanja ne bo mogel veseliti, ker je že pred dvema letoma umrl. Sijajna zmaga katoliškega centra na Bavarskem. Prvotne volitve za bavarski deželni zbor so zagotovile katoliškemu centru, kije sklenil s socialno demokracij o k o m p r e m i s , dvetretjin-sko večino. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 12. julija. Ministrski predsednik Gautsch je odpotoval v Išl. Gradec, 12. julija. Cesar je popolnoma pomilostil gospo Hervay, ki je bila radi bigamije obsojena v trimesečno ječo. Budimpešta, 12. julija. Na ogrsko-rumunski meji je nastal konflikt- Ker so zaprli nekega ogrskega finančnega stražnika na rumunskem ozemlju je nastal poboj. Ru-munci so ustrelili enega ogrskega kmeta, drugega so težko ranili. Dva ogrska obmejna stražnika so odvedli na Romunsko in zaprli. Na lice mesta so prišli vojaki. Budimpešta, 12. julija. V jutrašnji seji tukajšnega občinskega sveta namerava Polony predlagati, da občina ni dolžna izročati vladi niti onih davkov, ki jih občinstvo prostovoljno prinese. Pulj, 12. julija. Včeraj zvečer eb 6 je pri vajah nove oklopnice »Sv. Jurij* zadel torpedo parni čoln št. 6, ki se je potopil. Moštvo so rešili. Benišev, (Češko) 12. julija. Strela je udarila v neki avtomobil Uradnik Fišer je mrtev, dva druga uradnika sta nevarno ranjena. Brest, 12. julija. Moštvo semkaj do-šlega angleškega brodovja se prisrčno brati s Francozi. Pri napitnicah so admirali pov-darjali prijateljstvo Angleške in Francoske. »Daily Graphic" je pri tej priliki pesvetil Nemčiji več brc. Pariz, 12. julija. Muravjev ne bo odpotoval k mirovnim pogajanjem. Pariz, 12. julija. Senat je sprejel predlog o amnestiji z 243 glasovi proti 4. Dortmund, 12. julija. Rešilna dael v rovu »Borussia" nadaljujejo, a je skoro izključeno, da bi spravili na dan trupla ponesrečenih rudarjev Peterburg, 12. julija. Vlada je izdala obširno oficielne poročilo o nemirih v Lodzu, ki zvrača vso odgovornost na poljsko revolucionarno stranko, posebno na jude. Poročilo pravi, da se je pogreba ustreljenih žrtev udeležilo 20 do 30 tisoč ljudi. Dasi se je vriil pogreb po krščanskem obredu, se rdeče zastave, ki jih je bile 14, nosili sami judje. Vse je organiziral judov-sko-socialistični »Bund". Na katoliški praznik presv. Rešnjega Telesa se je javna procesija izvršila v najlepšem redu, a ponoči se začeli revolucionarji streljati, napadati stražo in ruvati svetilnike. Drugi dan se je začela stavka po vseh tovarnah, streljalo se je največ iz oken judovskih stanovanj. Barikade je množica prepletala z žicami potrganih brzejavov in telefonov. Barikadni boj je trajal do tretje ure ponoči. Ubitih je bilo 160 upornikov, zaprtih 152. Škoda, provzročena po ropu in razdejanju, se ceni na 100.000 rubljev. Umorjen je tovarnar Ramiš s hčerjo. Iz mesta je v dveh dneh zbežalo 20 000 oseb. Poročilo sklepa s trditvijo, da demonstracije in stavke revolucionarnih socialistov in judovskih brandi-stov obsojajo tudi že delavci kot brez-miselne. Moskva, 12. julija. Napadalec na mestnega glavarja Suvalova je 30 let star mož, čegar zunanjščina priča, da ni iz delavskih krogov Prva kreglja je Suvaleva zadela v levo roko, druga v srce. Suvalov se je zgrudil v naročje svojega adjutanta. Konstanca, 12. julija. Od pomorščakov »Potemkina" se jih je 48 odpeljalo v Brailo, 33 pa vjokšani. Neki pomorščak je dejal, da je upor pričel s tem, da se je pod neko mizo razpočila b«mba. 20 pomorščakov je opsovalo vratarja ruskega poslaništva. Občinstvo se jim je pridružilo. Drugače se pa ruski mornarji obnašajo mirno in lepo. Konstanca, 12. julija. Tu se nahajajoči »Potemkinovi" mornarji so odposlali v Peterburg pismeno prošnjo, naj se jih pomilosti in naj se jim dovoli povratek v Sevastopolj. Odesa, 12. julija. Med voj. oblastjo in policijo je prišlo do konflikta. Generalni guverner hoče, da obsedno stanje še traja, ker se je bati preganjanja Židov, civilna oblast pa je proti daljšemu obsednemu stanju. Oblast preganja mnogo oseb iz mesta in vsak dan zapira neštevilno oseb. London, 12. julija. Iz Washingtona odpoklicani ruski poslanik Cassini se je vkrcal, da se odpelje v Evropo, kamor nosi seboj Roseveltovo pismo carju. Berolin, 12. julija. Ruska pomožna križarka »Dniepr" je došla v Vigo. Ušla je iz čušimske bitke, kjer so Japonci namer-jali nanjo topove, pa jo niso zadeli. Moštvo hvali Roždestvenskega, ki je storil, kar je mogel. Peterburg, 12. julija. Steselj je tu dobil sobni zapor, zakaj ni znano. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja da se bodo vršili na gremijalni trgovski šoli oprostilni izpiti y nedeljo, dne 23. julija t. L in sicer od sedmih do pol 11. dopoldne. 1396 l—l Načelnik. Ker ustanovni zbor gremija trgovcev v Ljubliani, dne 10. t. m. radi prepičle udeležbe članov ni bil sklepčen, vrši se nov občni zbor dne 18. julija 1.1. ob treh pop. v mali dvorani »Mestnega doma" z istim dnevnim redom. Pripomni se, da je ta zbor sklepčen n? glede na število navzočih članov. 1395 i-i Načelnik. Književnost In umetnost. * Piščalka za abstinente, pivce in pijance. Urejuje Leopold L č n a r d. Mesečnik, posvečen protialko-holičnemu gibanju na Slovenskem. — Celje. Zvezna tiskarna. — »Piščalka« napoveduje: „Stala bo na stališču popolne abstinence, pod geslom, da je alkohol strup in da ni nikdar potrebe uživati ta strup ... Mi priznamo, da je bolje piti n>alo kot veliko, toda nikdar ni mogoče piti i zmerno in po pameti." Najbolj po pameti se pije edino le, ako se ne pije nič, in kedaj se pije zmerno, ne more znati nikdo, ker nikdo ne ve, koliko tega strupa prenese njegov organizem brez škode. Mi smo torej principijelni nasprotniki vseh takozvanih »zmernih pijancev" in »pametnih pivcev", toda osebno ne bomo napadali nikogar, kdor ne bo zagovarjal svojih načel ali vsiljeval alkoholizma drugim. Za naš narod je sedaj najvažnejše vprašanje alkoholno vprašanje." Tako je zažvižgala nova piščalka. Poučni sestavki v tej številki so »Indipendent Order of Good Templers", »Nemški protialkoholični listi", „Protialkoholični štrajk na Finskem", »Iz življenja polabskih Slovanov", »Očetje pijanci", »Nazadovanje Nemcev in alkohol", „Abstinenčno gibanje na Ogrskem", »Alkohol in bogokletstvo", »Profesor dr Wei-xelbaum o zmernosti in abstinenci", »Zdravniška statistika o pijanstvu in o njegovih posledicah", »Alkohol in smrt", »Vrednost abstinence", »Šolska mladina in alkohol", »Čigava je mladina ?", »Knjižnica za abstinente", »Jagnje Božje, ki odjemlje grehe alkoholizma". Mnogovrstna vsebina in — prepričevalna! Na koncu priobčuje »Piščalka" Olge Kobiljanske povest »Zemlja", prevedene iz maloruščine, in na platnicah še učene »Pabrke na polju staroruskega slovstva in zgodovine". Pa ta piščalka ne piska same, ampak tudi poje. Kot priloga je pri-dejan 1. zvezek pesniške zbirke »M. J. L e r-montove izbrane lirične pesmi v slovenskem prevodu". Na 32 strane, imamo tu res krasne pesmi. Prevod je gladek, semtertje še malo pile manjka. In vse to za polletni 2 K! Seveda bo moral g. izdajatelj s časom naročnino dvigniti, ker s te ceno ne bo izhajal, in bi bilo res škoda, ako bi piščalki sape zmanjkalo v hudobno veselje »pametnim pivcem!" Podjetje je jako dobro in koristno in priporočamo ta list vsem abstinentom, pivcem in pijancem kar najtopleje. Polletna naročnina 2 K se naj pošlje na naslov Upravništvo »Piščalke". Jagnjenica, pošta Radeče pri Zidanem mostu. ® Časopis katolickeho du-chovenstva, izborno glasilo, ki ga urejujejo dr. Fr. Krasi, dr. Fr. Kryštufek, dr. J. Tumpach, dr. A. Podlaha, prinaša natančna poročila o bogoslovnih vedah vseh slovanskih narodov. Posebno o ruski bogoslovni literaturi se dobe v tem listu izborni referati. V 4. letošnji številki poroča o knjigi lavantinskega knezoškofa dr. M. Napo t n i k a : »Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov", katero hvali kot »opus ingeniosum". o sinodalnih konstitucijah ljubljanske škofije in o knjigi škofa d r. A. B. Jegliča: ,Appendix ad Synodom", o kateri pravi, da je težko najti icnjigo, ki bi tako na kratko in točno obdelovala za naš čas tako važna modroslovna in praktično teološka vprašanja. »Časopis kat. duch." izhaja v Pragi kot glasilo znanstvenega odseka »Akademie kfest'anske". * ,,Goljufiva kača". Humoristi-čen list za Prešernovo veselico, izide v 5 do S tisoč iztisih. Troški se pokrijejo z inse-rati. Uredništvo se je poverilo g S r e č k u M a g o 1 i č u , vodji tiskarne g. Dragotina Hribarja. Po svetu. Najnovejše sredstvo proti vročini. Dne 1. t m. je bilo v Berolinu neznansko vroče, najmanj 29 2 stop. C., največ 43 C. Po poti »Unter den Linden" je šel 221etni urar Karel Kausky, ki je ves upehan in potan potegnil revolver ter začel streljati proti vročini. Pasantje so bili tako razljučeni, da so padli po njem ter ga pretepli, kar se je dalo. Redarji so imeli dosti posla, da so ga ubranili, da ga niso linČali. — Sredstvo se je obneslo slabo, ker ubogi Kausky je moral v bolnišnico, tako so ga nabili. Kaznjenec, kateremu se mudi v zapor. V Zurigu so obsodili nekega moža zaradi tatvine na šest mesecev ječe. Orožnik ga je peljal na kolodvor, da se ondi odpeljeta z vlakom v Dielsdorf, kjer je bila ječa. Ko prideta na kolodvor, zaore orožnik moža v čakalnico, ker vlak še ni ni bil prišel. Možu pa v čakalnici ni dalo miru, skočil je skozi nizko okno, vzel kolo, ki je bilo prislonjeno na zid in se naglo peljal s kolesom v Dielsdorf, kamor je dospel pred vlakom. Ravnateljn ječe je dejal, džf je obsojen na šest mesecev, da je pustil orožnika na kolodvoru in raje sam prišel v ječo. Ravnatelj je izprva mislil, da ga mož vleče, potem pa je telefoniral v Žurig in izvedel, da ima mož prav. Ravnatelj mu je takoj odkazal celico. Šaljiv dogodek seje pripetil nemškemu cesarju, ko je nadzoroval nedavno nek gardni polk. Nemški cesar se je po svoji znani navadi jako prijazno pogovarjal s svojimi vojaki. Ko pride do nekega vojaka, ki se piše Andree ga cesar Viljem vpraša : »Ali veš, kdo se tudi tako piše kot ti ?" Vojak, preprost kmečki fant, je hitro odgovoril j »Da, Veličanstvo, petovalec na severni tečaj se tudi tako piše." Začuden vpraša cesar: »Kako pa to veš?" »Gospod stotnik mi je to povedal." »Kaj pa ti je stotnik vse povedal o Andreeu?" Veličanstvo", dejal je: »Da bi le še ti bil izginil ž njim na severni tečaj, da bi me vedno ne jezil." Književna porodila. Hostnik, Kratka slovnica ruskega jezika K 3. , — Hostnik, Slovensko - ruski slovar. Slovnica slovenskega jezika K 5.50, — Huber, Die Hemmnisse der VVillensfrei-heit K 4.80, — Heiner, Grundriss des ka-tholischen Eherechts K 5.04, — Schiitz, Der Darvrinismus und die Ergebnisse der Natur-forschung. K 2.—, — Scheid, Schillers Jung-frau von Orleans. Hat sie der Dichter in sei-ner „romantischen Tragodie", als Heilige dargestellt? K -.60, — Polzi, Der Weltapostel Paulus. K 10.80, vezano K 13 68, - Zipperlen's prak-tischer Haustierarzt fiir Landwirte, Haus-tierbesitzer, Tieriirzte, Hufschmiede. K 8.10, — Liguori, Der vollkommene Christ. Eine aus-fiihrliche Anleitung zur christlichen Vollkommen-heit. Mit Betrachtungen iiber das Leiden Christi, geistlichen Exercitien und den gewohnlichen An-dachtsiibungen. K 2.88, — Frohnmeyer - Benzinger, Bilderatlas zur Bibelkunde. Ein Handbuch fiir den Religionslehrer und Bibelfreund. Vezano K 7.20, - Wieser, liber Vergangenheit und Zukunft der dsterreichischen Verfas-sung K 4.80, - Rudisch, Der Weg ins Kloster. Ein Buchlein fur frorame Madchen. K 1.—, — Honert, Prophetenstimmen. Die zukiinftigen Schicksale der Kirche Christi im Lichte der Weis-sagungen des Herrn und seiner Heiligen. K 1.20, — Kunz, Die Kunst die bohmische Sprache durch Selbstunterricht zu erlernen. Vezano K 2 20, Manassewitsch. Die Kunst die polnische Sprache durch Selbstunterricht sich anzueignen. Vezano K 2.20, — Griessmann, Die gebrauchlissten Fremd-worter in etymologisch geordneten Gruppen. Vezano K 2.40, — V e le z n a m e n i t o : Denifle, P. Hein-rich, Luther und Luthertum in der ersten Entwickelung. I. Band (II. Abtheilung) Quellenbe-lege. Die abendliindischen Schriftausleger bis Luther iiber Justitia Dei (Rom. J, 17) und Justificatio K 6.60. Za govore v raznih društvih: Naturuvissenschaftliche Jugend- und Volks-Bibliothek: Bandchen XVII. Neureuter. Auf der Fuchsjagd. K 1 44, XVIII Hand-mann, Das Mikroskop. K 1.44, — XIX Ulsa-mer, Unschuldig Verurteilte in Tier und Pflanzenwelt K 1 44, — XX Bendel, Gewerk-fleiss im Insektenstaat K 1.44, — XXIBorg-mann, Lichtscheues Gesindel. K 1.44, — XXII. Killermann, Leuchtende Pflanzen und Tiere. K 1.44, Zelo porabna zbirka; prvih 16 zvezkov smo naznanili na tem mestu že pred nekaj meseci. Alefeorolojlčno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Časopis: Der Lehrmeister im Garten und Kleintierhof. Izide vsak teden in velja za četrt leta s poštnino vred K 1.85. Ta izvrsten in izredno ceni časopis naj bi ne pogrešal noben gospodar, oziroma gospodinja. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. S Q Čas opazovanja Stunje barometra T rnra Tempe-ratara po Celziju Vetrorl Neb. "SS" Ch 11 9. zveč. 737-2 +225 sl. szah. del. obl. 12 7. zjutr. 737'6 +18 0 brezvetr. » 10 2. pop. 736 1 +29-4 sr. jvzh. n Srednja včerajšnja temp. +23'1°, norm. +19'7». Tržna poročila od dne 11. julija 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.34 do 15.36; rž za okt. K 12.46, do K 12.48; oves za okt. K 11.20 do 11.22; koruza za julij K 15 14 do 15.16. Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanje pičlo, tendenca mrtva. — Prodaja 12.000 met. st., za 15 stotink nižje. Koruza in oves trdno. — Vreme: vročina. se išče pod ugodnimi pogoji. Vstop takoj aH po dogovoru. Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko. 1377 6—4 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 91211 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 5prejmc $e tol^cj pisarniški vajenec zmožen sloven. in nemškega jezika z lepo pisavo. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod §fro „W. K. N. 6". 1356 3-3 Vabilo. Ker prvi občni zbor tovarne so* dovice, reg. zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani sklican na dan 15. junija 1905 ni bil sklepčen, sklicuje se tem potom drugi občni zbor na dan 20. julija 1905 ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne „prl kroni" v Gradišču št. 7. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva in nadzorstva. 2. Odobrenje računov za I. 1904. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. „ nadzorstva. 6. „ razsodišča. 7. Izprememba pravil. 8. Poročilo o reviziji. 9. Raznoterosti. 1394 1-1 K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. LETOVIŠČE. Boljša rodbina, ki želi razvedrila čez počitnice, dobi pripravno letovišče na deželi blizu Litije nedaleč od zelezniške postaje, poleg reke Save pripravne za kopanje. Letoviščna hiša obstoji iz treh čedno opremljenih sob in kuhinje, pred hišo je velik senčnat vrt. Kraj je romantičen z lepimi senčnatimi izprehodi. Podrobna pojasnila daje gosp. Oroslav Bric, pekar 1393 3—1 Litija. Organista m cerkvenika se isce. Plača 500 K. Oženjeni in rokodelci imajo prednost. Prosto stanovanje in mnogo postranskega zaslužka. 1392 1—1 Župni urad Sr. Križ nad Jesenicami, Gor. m K obilnemu obisku vabi najvljudneje A. Ko S j restavrater. _ » Nova šola. M Jaršah pri Domžalah se oddajajo za zgradbo nove dvorazrednice stavbna dela konkurenčnim potom. Stavba, ki mora biti še letos pokrita, je proračunjena na 31.200 kron. Natančni proračun in načrti so na razpolago v občinski pisarni na Rodici št. 14. Ponudbe se morajo vložiti mor do SO. Julija. Vsak ponudnik mora vložiti 4% varščine, katero mora v 8. dneh po podelitvi po-polniti, kakor bo sklenil krajni šolski svet z ozirom na ponudnika, največ na 10%. Krajni šolski svet si pridrži pravico oddati delo skupno ali posamezno in ni vezan oddati delo najcenejšemu ponudniku. Krajni šolski svet v Jaršah (p. Domžale), dnč 5. julija 1905. 1370 3~2 M. Slabič, predsednik. F. P. lfidic & Komp. LJubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke, jslse 742 40-25 (Strangfalzziegel). [Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzoia. vr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. §/0T Sprejmejo se zastopnikih Ljubljana - Kamnik. Osobnl vlaki zjtr. pop. iy{. it.* 788 7-41 7-44 8 05 818 8-28 8'28 8'42 »•05 2-18 2-21 2'42 2-50 300 305 319 7'Ui 7 T-M 7'iS 7£2 8'lii 8'H 8'M 10-ii 10-ji 11-22 11-22 11-21 11-22 llii 11-41 Postaj e o.LJubljana . .p MTavčarjev dvor^ VCrnu&e . . I Trzin . . . Domžale . . I JarSe-Mengei YHomeo . . P Kamnik . . * Vozi samo ob nedeljah In praznikih Oaobni vlaki zjtr. dop. zvč. it.* 6-49 36 6-32 6'12 05 5-42 5-12 5-22 10-59 10 46 10 42 10-22 10 15 1005 9-59 9-46 612 5-57 5 58 5-38 5 26 5-15 5-08 4-55 9'44 91* 9-2i 9-11 9-12 9-22 8-42 8-12 Ljubljana -Vrhnika. Mefianeo Postaje Meianeo zjtr. pop. zveč. zjtr. dop. zveč. 7-89 7'46 8-01 8-13 823 110 1-27 1 42 1'54 204 8-li 8'32 8-iI 8-Sli 9'4!£ o. LJublJaua . . p. U Brezovica . . i V Log (post.) . . £ T Drenov grič . H p Vrhnika . . o. 6-34 018 603 5-41 5'lfi 11-00 10 44 10-2S 10-17 1006 7.22 7-li 6-i2 6-iI 6-ai Ljubljana=Novomesto=Straža=Toplice. Osobnl vlaki zjutr. pop. zveč 7-17 7-28 7-89 7-46 801 809 8-17 8-80 8-41 8-55 904 9-09 9-22 9-30 9-44 9-50 10-03 1023 1081 10-49 Postaje Oaobni vlaki | zjutr. pop. zveč. 1-05 1-16 1-27 1-84 1-49 1-57 2-05 2-18 2-2!) 243 2-52 2-57 810 318 3-32 8-38 3 51 411 4-25 4'43 7'22 7 ■!£ 7-22 722 7-42 8-22 8.22 8'21 8-22 8-12 8-44 9-22 9'12 9-21 924 9-ii 9-41 10-11 o. Ljubljana j. k. . Ljubljana dol. kol. ^lavrlea (post.) . . Škofljica' . . . YSmarJe.Sap *;} Grosuplje ■{ kfZalna (post.) . . ▼Višnja gora . . Zatičina .... St. Vid p. Z. (post.) Itadohora ran . . Sv. Lovrenc . . Velika Loka . . Trebnjo . . . Ponikve (post.) YMirna peč . . J' j- Novo mesto p. Straža-Toplice o. i 8'44 8-34 8-22 8-16 8-02 7-52 7-86 7-23 7-13 6-59 6-49 6-44 6-31 6-24 6-12 6-03 5'41 5-20 2-32 2-22 2-10 2-04 1-50 1-40 1-28 1-15 1-05 12-51 12-41 12-86 12-28 12-16 1204 11-55 11-48 11-22 11-14 10-56 8-24 8-24 8-12 8-2Z 7-42 7-12 7-21 7-12 7-22 6-41 6-11 6-22 6-22 6-12 6-21 5-58 5-46 525 511 4-53 Odlikovan zzlafo kolajno In častno diplomo v Parizu. a 603 104—25 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke obleke iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. * Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlli, srebrnih in zlatih ur z znamko Itoskopf, llahn, Ornega, .Schaflliausen, (ilashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3'— 4-— 4-— 5-— 7-50 7-60 11-50 sist. Roskopf patent ura . n črna jekl. rem. ura svlc. izvir. Roskopf pat. ura . . „ Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ srebr. „ „ „Cloria" „ „ „ „ dvojni plašč . „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruska rula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro Sletno pismeno Jamstvo! Mkak risiko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—7 *GpmcDMm3axg&i g Pozor! I I pozop!^ V KafG-restavrantu „pri Zajcu" (na vogalu Rimske in Bleiweisove ceste) se bode postreglo vsaki dan poleg okusnih jedil in priznano najboljšimi vini, katerih izber je največja s posebno specijaliteto dolenjskih rakov in finim cvičkom iz Gadove peči! Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Na razpolago je prijazen senčnat vrt. Priporočam se slavn. občinstvu za vsestransko blago naklonjenost 1318 5-3 z velespoštovanjem Avguštin Zajec, restavrater. Založnik c. kr. ^ drž. uradnikov. Ljubljana I IT C" R C" D Ljubljana Stari trg št. 9 J- iVLULIl Stari trg št. 9 priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52-32 suknenega, platnenega in perilnega blaga po izredno nizkih stalnih cenah. ♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦ Muhe so zopet sitne! Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški Mlefoof m,Diamond'. Ust uella povsod 10 vinarjev. Glavno zalogo za Kranjsko ima 1395 3 Edmund Kaucič u Ljubljani. pomladanska in Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40—40 prlsfno brnsko blago. En kos Mtr. 3.10 dolg, zad. za kompl. obleko za go8p.(8uk-nja, hlače, telovnik) stane le K 7, 8, 10 iz dobre K 12, K 14 iz bo\jše K 16, K 18 iz finejše K 21 iz najboljše En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno Slegel- Imhof v Brnu. Vzorci zastonj ln franko. ZaJamJ. poIHJater po vzorca. Velike so prednosti, ki jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne. I Knetska posojilnica HA oblice reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom V Ljubljani na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih'ulic v lastni tiši y lastni liiši obrestuje hranilne vloge po 2 52-40 4 11 01 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. W Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženja kmetsko F t ao j tiQ»Qa posojilnice znaša A Olj. stx k 7,651.915-41. Dp= K32,039761-84. sar K 120.87815. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 bukvama" m prodajalna ,Kalol. tisk. društva' v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošli 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. Ja nez Božič, kamenar v Volšperku (WoIfsberg) na Koroškem sprejme takoj enega 1366 7-5 pomočnica v in enega CICCHCG za svoje rokodelstvo, — pod ugodnimi pogoji. je najboljše in najfinejše čistilno sredstvo. 920 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. TELEFON 154. SLIKARSKI PAPIR PLflTNO; ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE NAJFINEJŠE BRRVE ZR UMETNIKE DRK SCHOENFELDfl & KO. V DGSSELDORFCJ FINE OLJNRTE BRRVE ZR ŠTUDIJE DRn- SCHOEMFELD« & KO. V DGSSELDORFU (puSich 20 vin.) - MEČILA, APARATE, BARVE IM PREDL0QE ZA Ž(5RLMO SLIKANJE VELIKO IZBIRO LESENIH IZDELKOV 11 ZA VŽIGANJE IN POSLIKALE mnm BREJ R EBERL MIKLOSICEVR CESTR 6 LJUBLJRNR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ- - LIM. TOVARNA OLNJATIH BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naroČil na borzi. Menjarična delniška družba „M EUCU R" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. HT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekul&oijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor jo mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—73