Posamezna številka 6 vinarjev. Stev. 131. V Ljubljani, v četrtek dne 9. novembra 1911. Leto L Itrja izhaja vsak dan razen nedelje ln praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9’—, četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 30’—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.__________________________________n Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Cnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. In od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste Degeneracija. V proračunski razpravi v avstrijskem parlamentu je češki poslauec profesor Masaryk izrekel besedo, ob kateri bi se morali najresneje zamisliti vsi, ki imajo kaj odločevati v čudežni Avstriji. Predvsem pa bi morala vlada brez diplomat, fines napraviti nekoliko računa, bistro pogledati, kam nas je dovedla dosedanja politika in potem odločno in krepko izvajati tiste posledice, ki jih zahteva položaj. Profesor Masaryk je govoril o draginji. Ni, da bi bil povedal kaj absolutno novega, da bi bil odkril neznano deželo. Vs*, kar je pravil Masaryk, so pravili tudi že socialisti. Ali ker so socialni demokratje »hujskači*1, je važno, da prihaja resen meščanski učenjak in politik do enakih sklepov. Gospodje v višjih sferah ne verjamejo socialnim demokratom, češ v njihovih ustih je vsaka beseda agitacija. Naj bi torej poslušali vsaj besede poslanca, ki gotovo ne govori le iz agitacijskih namenov, pa naj bi storili kar bi morali storiti vpričo vsake resne, tudi socialno demokratične besede. Nihče jih nosili, da bi slepo verjeli. Ali ker so jim vsi viri bližji, je njihova dolžnost, da se prepričajo o takih težkih tožbah, nele zato, da bi spoznali resnico, ampak zato, da izvrše na podlagi spoznanja svojo nalogo. Profesor Masaryk je dejal v svojem govoru : »Z besedo »draginja*1 je premalo rečeno. V Avstriji gre za lakoto, za kronično lakoto; draginja je le akuten, poostren izrastek azijat-skih razmer. Velika množica prebivalstva je anemična — slabokrvna —; to je brutalno dejstvo. Statistika izseljevanja jasno kaže, da nimamo dosti kruha. V celi vrsti okrajev se manjša število prebivalstva. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je naraščanje prebivalstva veliko manjše kakor prejšnja desetletja. To so izraziti procesi degeneracije, ki prihajajo tudi v šolski statistiki in pri naborih na dan, na kmetih morda še bolj kakor v mestih . . .“ Do pike je resnično vse, kar je pravil češki poslanec, ki je potrdil, kar godejo socialni demokratje že leta in leta v časopisju, na shodih, v parlamentu, pri vsaki priliki. Ali leta in leta je bilo vse govorjenje in vse dokazovanje zaman. Vlade so skomizgavale in globokoumno pripovedovale, da je onkraj Litve Budimpešta, agrarni in kartelni roparji pa so si polnili žepe. A ko se je ljudstva polotil obup, da je izgubilo mirno kri, so nagnali nadenj najprej policijo in vojaštvo z nabasanimi puškami, potem pa sodnike, ki ne poznajo razlike med ubito šipo in uničeno eksistenco. Degeneracija!... To je beseda, ki bi morala učinkovati kakor skrivnostno pismo na Nabukodonozorjevi steni, če bi vlada in vlada- - ...................... n m 1 ———■ tUKSlM GORKIJ: Mati. Soeialen roman v dveh Hnlih — Ne vem. To že uvidiva tam. Z menoj mu ne bo treba računati, ne bom ga ovirala. On bo svoboden, jaz njegova — sodružica . . . Težko mi bo slovo od njega, vem, ampak naravno je, zato prenesem ... Ne bom ga ovirala, ne. Mati je čutila, da je Saša sposobna, da dela po besedah ; zasmililo se ji je dekle. Objela jo je in dejala : — Draga moja, težko vam bo I Saša se je mehko nasmehnila in se stisnila k njej z vsem telesom. Njen glas je zvenel tiho, a krepko in na obrazu se je pojavila rdečica. Dotlej je še daleč ... ali ne verjamete na žrtve . . . Vem kaj delam, vem kaj smem pričakovati . . . srečna bom, Če mu bo dobro z menoj. Moja naloga, moja želja je, da pomnožim njegovo energijo, da mu dam toliko sreče, kolikor le morem 1 Močno ga ljubim ... in tudi on mene — vem ! Izmenjavala si bova čuvstva, drug drugega obogativa in se ločiva kot prijatelja, če bo treba . . . Vsa srečna Se je mati zasmejala in izpre-govorila počasi: — K vama pridem . . . morda pošljejo tudi mene tja . . . In dolgo sta obe molčali, se tesno stiskali druga k drugi in premišljali o ljubljenem človeku, tiho je bilo, sladko-tožno in toplo. Potem se je pojavil Nikolaj, ves utrujen, in odlagajoč obleko dejal urno : joče stranke razumele svojo nalogo. Degeneracija — to je najostrejša obsodba dosedanje vladne agrarno-kapitalistično militaristične politike. Socialni demokratje se bojujejo zoper lakoto in draginjo zaradi ljudstva. Dasi ne bi bila v takem slučaju sentimentalnost nič slabega, vendar ne delajo iz sentimentalnih nagibov. Veliki socialni boji, ki jih prinese bodočnost kljub protestom dr. Grossa in nemškega Nationalverbanda, se morajo le tedaj srečno in uspešno izvršit^ za ljud tvo, če bo telesno in duševno krepko in zdravo. Današnji kruh ni cilj socialne demokracije, temveč neizogibno sredstvo za neizogibne boje. Iz teh razlogov se kapitalistična država ne bo bojevala zeper draginjo. Ljudski smotri niso njeni smotri. Toda kljub vsemu nasprotju ro ljudske potrebe vendar tudi njene potrebe. In ravno v materialnih vprašanjih množic ravna ta država kakor slepec ter uničuje rodovitnost svoje lastne njive. Socialna demokracija ne potrebuje militarizma in ga ne mara. Ali država, ki je osnovana na razrednem nasprotju, se boji vsake druge brambovske oblike, in militarizem ji je malik, brez katerega ne zna misliti državnega življenja in svojega glasovitega miru. Militarizem je sestavljen iz vojašnic in trdnjav, iz pušk in bajonetov, iz topov in havbic, iz pisarn in skladišč, iz aktov in predpisov, iz zvezd in našivov. Ali z vsem tem velikim in dragim aparatom ne bi bilo kaj početi, če — ne bi tičali v monturah živi in zdravi ljudje. Izseljevauie in degeneracije ali ne najdejo take besede nobene poti do ušes onih veljakov, ki smatrajo militarizem za ideal vsakega obrambnega sistema in najsvetejše sredstvo »reda in miru** za najdragocenejši inštrument »domovine** ? Ogromne milione mora prebivalstvo leto za letom žrtvovati raolohu. Vsaka človeška iznajdba je novo militaristično breme Kvantitativno in kvalitativno se množi vojni material v arzenalih, skladiščih in parkih. Izumljen je motocikel, militarizem se ga polašča Tehnika sestavi avtomobil, militarizem ga jemlje v svoj inventar. Telefon imamo in zrakoplove in samolete, vse za vojaške namene. A kakšen je najvažnejši, človeški material ? . . . Degeneracija in izseljevanje. Kdor čuti še kaj moč premore svoto za prevoz gre v Ameriko. Kar ostaja, strada iu degenerira. Matere ne porajajo več krepkih otrok, sinovi se ne morejo več krepko razvijati, kajti v Avstriji je trajna lakota. Slabi in nezdravi otroci zastajajo duševno, kajti v možgane ne prihaja dovolj krvi. Socialni demokratje imajo svoje razloge, da se bojujejo proti draginji. Ali če bi »pa-triotje" resno preudarili stvar, bi se morali tu.iii 1 mm 11 ^■ — No, Sašenka, le brž zginite, dokler ste celi I Za menoj tekata od jutra dva vohuna, tako odkrito-skrito, da vsa stvar diši po aretaciji . . . Slutim . . . Nekaj se je zgodilo .. . Da, tu je Pavlov govor, ki se natisne... Nesite ga Ljudmili, in jo prosite, da ga hitro napravi . . . Pavel je govoril imenitno, Nilov-nn ! . . . Varujte se pred vohuni, Saša . . . Čakajte, skrite še te papirje . . . Dajte jih morda Ivanu . . . Govoreč si je krepko mel premrazene roke, potem je stopil k mizi, začel naglo odpirati predale in pobirati razne papirje iz njih : nekaj jih je potrgal, druge je deval na stran. — Ni še dolgo, ko sem vse pospravil, a koliko se je zopet nabralo te ropotije . . . vraga I Nilovna, tudi za vas bo nemara boljše če ne prenočite tam ? Prisostvovati tej muziki je dolgočasno dovolj, P& vas lahko zapro . . . a vi bodete morali hoditi naokolo s Pavlovim govorom . . . — A kaj bodo orožniki z menoj ? — je dejala mati. — Morda pa se sploh motite . . . Nikolaj ja z zapestjem zastri oči in dejal uverjeno : — Nekaj voham ... In pa Ljudmili bi lehko pomagali, a? Le izogibajte se izkušnja-vi . . . Priložnost, da pomaga pri natisu Pavlovega govora, ji je bila prijetna in je odgovorila : — Če je tako, pa pojdem ... A bojim se ne . . . prepričati, da tepo z draginjo sami sebe. Ljudstvo decimirajo, svojim idealom pa kopljejo grob. Hrvaški sabor. Zagreb, 7. novembra. Danes je bil sabor sklican na »slavnostno*1 sejo. Slavnost je bila v tem, da se je sabor razpustil. Seveda se je šel za to slavnostno razpustitev zahvalit v cerkev sv. Marka. Bazpust se je že davno pričakoval. Ali kadarkoli je prišla taka vest v javnost, jo je Tomašič tajil. ■ Še ko je bil izdan razglas, s katerim se je sklicevala današnja seja, se je uradno glasilo trudilo zatajiti, da gre za razpust, dasiiavno je bilo jasno, da ne more imeti Tomašič drugega namena. Ko je vložil svojo demisijo, o kateri je bil s Khuen-Hedervaryjem že sporazumljen, da ne bo sprejeta, si je vsakdo lahko seštel na prste, da bi dični ban rad počakal na trenotek, ko lahko odstopi nekoliko bolj dostojno. To se najbrže zgodi po končanih volitvah. Dotlej goji plemeniti Tomašič še vedno nekoliko upanja v svojem srcu, zakaj rad se ne seli iz banske palače na Markovem trgu, kamor se gotovo nikdar več ne vrne, če se enkrat poslovi. Pravijo da bodo volitve koncem tega mesoca in da bo začetkom decembra že sklican novi sabor. To bi bilo po ustavnem načelu potrebno, ker bi vlada vsaj do novega leta morala dobiti proračun. Ali kdo se pri nas meni za ustavo? če se Tomašiču mudi z volitvami, ima druge razloge. V naglici upa, da bo presenetil opozicionalne stranke nepripravljene in da bo profitiral od njihove nesloge. Vsakakor se lahko računa o tem, da so se pri vladi, v velikih županstvih in pri okrajnih oblastnijah že dolgo pripravljali za volitve, da je napeljan ves oficielni aparat in da bomo imeli prave tatarske volitve. Khuenu je Tomašič poročal, da je postala njegova glasovita »stranka narodnega napredka" dovolj močna, da pribori z njo večino v saboru. Ker pa te stranke v deželi sploh ni, zakaj razen male, povsem neznatne večine starih madjaronov in mladih štreberjev, ni nikogar, ki bi se prišteval k njej, je nasilstvo edino sredstvo, s katerim bi se morda dala sestaviti vladna večina. Ali ta »morda* je tako dvomljiv, da ne bi nihče dal vinarja zanj. Tomašič, ki je prišel v naravnost rajskih razmerah na banski sedež, je politično tako zavozil, da se mu je večina, ki jo je imel že takorekoč na krožniku, sesula pod prsti. Ali tudi drugače je znal tako virtu ozno odbijati ljudi od sebe, da nima zdaj prav nikogar razen tistih, ki morajo biti zaradi osebnih koristi njegovi pristaši. V lastuo presenečenje je dejala uverjeno, a potiho : — Zdaj se ne bojim ničesar več . . . hvala Bogu! Sedaj vem že . . . To, kar je vedela, je sprožilo na njenem obrazu zadovoljen smeh. — čudno ! — je vzkliknil Nikolaj, ne da bi jo pogledal. — Torej, povejte mi, kje je moj kovčeg in moje perilo . . . Vse to ste vzeli v svoje' roke in jaz ne razpolagam več s svojo osebno lastnino ... Na vse se pripravim, to jih neprijetno razočara . . . Saša je v peči molče sežigala kosce papirja in, ko so dogoreli, je skrbno zmešala pepel. — Saša pojdite 1 — je rekel Nikolaj in ji dal roko. — Na svidenje ! Ne pozabite na knjige, če izide kaj novega, zanimivega . . . Na svidenje, draga sodružica I Bodite oprez-nejša. — Mislite, da vas pripro za dolgo ? — je vprašala Saša. — Vrag vedi! Verjetno je, da se nekaj kuha zoper mene .... Nilovna, ali pojdete skupaj ? Dve je težje zasledovati . . . kajne ? — Pojdem! — je odgovorila mati. — Takoj se oblečem ... — Pozorno je opazovala Nikolaja, a razen skrbi, ki je zastirala njegov navaden blag in mehak izraz v obrazu, ni opazila ničesar. Ne brezpotrebne vihravosti, ne vznemirjenosti ni videla v tem človeku, ki ga je imela raje od vseh drugih. K vsem enako pozoren, enako ljubezniv, je za vse ostal tak kakor prej iu je živel svoje skrivnostno notranje življenje. Ali vedela je, da se ji je bolj približal nego drugim in ljubila ga je z opre- Malo verjetno pa je, da mu bo sila pri volitvah tako pomagala, kakor bi rad. Nič ne dvomimo, da dobimo tudi od vas par regimentov »za varstvo reda*1 pri volitvah. Ali hrvaški volilci s > se že vendar to in ono naučili. Politična vzgoja pri nas ni visoka. Pra-vaška deklamacija o državnem pravu in o »načelui*1 opoziciji.J ki je le posiedno podpiranje vlade, premotijo še marsikogar. Toda med medjaronstvom in opozicijo vendar razlikujejo volilci. Nasilstva bodo imele posledico, da se bodo zapori napolnili, mogoče je tudi, da bo tekla kri, ali Tomašičeva večina je vendar — kakor se pravi pvi nas — na vrbi svirala, piščalka, ki še raste na drevesu. Parolo za volitve je izdala doslej samo kmečka stranka, ki priporoča svojim pristašem, da glasujejo pri ožjih volitvah povsod proti vladnemu kandidatu, če sta v ožji volitvi koalicijski in pravaški kandidat, pa za koalicijskega. Svojih kandidatov postavlja kmečka (Badičeva) stranka 28 v 86 okrajih. Sliši se tudi o posameznih drugih kandidaturah, ali definitivnih sklepov še ni objavila nobena stranka. ▼ Pošljite naročnino, W 9 če je še niste! J NOVICE. * Parlamentarne Interpelacije imunizirajo podobe. Pod predsedstvom dvornega svetnika Mtinicha se je kasacijski dvor prvič pečal z vprašanjem, ali parlamentarne interpelacije imunizirajo podobe in če jo možno samo tedaj, ako je na podobi interpolacijska klavzula. Urednika Antona Janavzka v Budje-vioah so zatožili zaradi prestopka paragrafa 24 tiskovnega zakona (razširjanje prepovedane tiskovine), ker je razširjal brošuro s prepovedano eliko. Janavzek pa se je nasprotno čutil povsem opravičenega, da priloži brošuri prepovedano podobo, češ da je dotično podobo imunizirala interpelacija v parlamentu. Budje-viško okrožno sodišče pa ni bilo tega mnenja in je urednika obsodilo na 100 kron globe, ker po naziranju sodišča podoba ni imela opombe, da jo je imunizirala parlamentarna interpelacija. Obtoženec je vložil ničnostno pritožbo, ki je o ujej razpravljal kasacijski dvor. Zagovornik dr. Eckstein iz Plznja je zastopal mnenje, da se je obenem s čitanjero brošure v parlamentu imunizirala tudi podoba v brošuri. Kasacijsko sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi, je razveljavilo razsodbo budjeviškega zno, plaho nežnostjo. Sedaj se ji je neizrečeno smilil, vendar je zadrževala svoje čuvstvo ve-deč, da ga zbega in zmede, če mu pokaže svoje čuvstvo a tega ni hotela. Zopet je odšla v izbo, Nikolaj pa je stisnil Saši roko in dejal: > — čudno ! Prepričan sem, da je to prav lepo zanj in za vas. Malo osebne sreče ne škodi . . . ampak malo, da ji ne pokvarite cene ... Ali ste že gotovi, Nilovna 7 Stopil je k njej, nasmehnil se in si popravil očala. —■ Torej, na svidenje . . . upam, da po treh, štirih mesecih . . . najpozneje čez pol leta 1 Pol leta je mnogo ... V pol leta se da opraviti cela kopica del . . . Varujte se, prosim vas 1 Dajte, da vas objamem . . . Suh in tenak je oklenil njen vrat s svojimi krepkimi rokami, pogledal ji v oči in se zasmejal rekoč: — Zdi se mi, da sem zaljubljen v vas ... Vseveno vas objemam I Mati je molčala, poljubila ga na čelo in na lica, a roke so ji trepetale. Da bi Nikolaj ne opazil, jih je razklenila. 0 — Ali greste ? . . . Lepo 1 Glejte, bodite jutri oprezni 1 Pošljite jutri zjutraj dečka — pri Ljudmili biva eden —, da pogleda . . . Na svidenje, sodružice I Na cesti je Saša tiho zašepetala materi : — Prav tako preprosto pojde v smrt če bo treba ... in bo prav tako miren ... In če mu smrt pogleda v obraz, si poprati očala, reče : Čudno ! in umre, ------------------------ (Dalje) sodišča in obtoženca oprostilo. BazRodbo je utemeljevalo s tem, da seje s prečitanjem brošure t parlamentu predložila tudi podoba, zaradi česar se lakho misli, da se je tudi o podobi obravnavalo. Zategadelj se nanaša imunost v zmislu § 28 tiskovnega zakona tudi na podobo. * Zapriseženje brezkonfeslonalnih oseb. Pri dunajskem civilnem sodišču v Josefs-stadtu so pozvali za pričo trgovca z mešanim blagpm Ivana Hopfingerja. Ko je hotel sodnik Hopfiogerja, ki je brez knnfesije, zapriseči po obredu katoliške vere, ki ji je Hopfmger prej pripadal, se je ta branil podati prisego pred križem in prižganima svečama. Odvetnika dr. Berneck in dr. Oskar Barth, ki sta zastopala stranki, sta označila za nedopustno vplivanje na vest, ako se sili brezkonfesionalna oseba, da poda konfesionalno prisego Sodnik je sklenil, da vpraša justično ministrstvo, ali naj se brezkonfesionalne osebe tudi proti svoji volji zaprisežejo po obredu njih prejšnje konfesije. Justično ministrstvo je zdaj sodniku po višjem deželnem sodišču odgovorilo, da veljajo po zdaj veljavni rabi zunanje formalnosti, ki so določene za prisegauje v paragrafih 4 in 5 postave z dne 3. maja 1868, samo za pripadnike tamkaj imenovanih veroizpovedovanj. Pri zapriseženju brezkonfesionalnih oseb se ni ozirati na posebne zunanje formalnosti. * Pustolovščine mednarodnega poročnega sleparja. Na željo dunajske policije je sporočila budimpeštanska policija iz živlienja zaradi bigamije prijetega agenta Schmelzerja naslednje podatke: Leta 1907. se je poročil Schmelzer na Dunaju s prodajalko Kozo Ehrlich in odpotoval z njo in njeno doto v znesku 13.000 K v London, kjer pa je ženo mahoma zapustil in z denarjem pobegnil. Zapuščena žena je iz obupa izvršila samomor. Leta 1909. se je seznanil Schmelzer z bogato Nemko Elizabeto Dumpbero in se je z njo poročil Kmalu po poroki pa je pobegnil z njeno doto 90.000 mark. Kmalu nato se je pojavil na Dunaju kot ameriški milionar in je snubil trgovčevo hčer Lukrecijo Pohl in ii izvabil 10 000 kron. Schmelzerja so obsodili v Londonu in Bremenu na dolgotrajne zaporne kazni, ki jih mora še odsedeti. Meseca oktobra t. 1. so ga na Dunaju prijeli in bo za nekaj časa že moral Opustiti svoje pustolovščine. * Mater Je hotel umoriti. Na Dunaju v Ottakringu je hotel v nedeljo 16 leten fant umoriti svojo mater s sekiro. 50 letna delavka Marija Matejka je vdova in ima 16 letnega sina, ki je čevljarski učenec. Mladenič je po-gostoma izmaknil materi razne stvari iu jih prodajal, zaradi česar ga je mati često pokarala. Tako ga je tudi v nedeljo prijela zaradi te tatvine in je šla pogledat v kuhinjo, ali je v njenem kovčegu vse v redu. Sin ji je sledil. Mati je pokleknila pred kovčeg in se sklonila vanj, da bi pogledala, ali je še vse notri. Medtem pa je zgrabil nečloveški sin z& železno sekiro in jo je za hrbtom udaril po glavi. Matejka je bila sprva vsa omamljena in preden se je mogla obraniti, jo je vdaril sin drugič po glavi. Smrtni strah ji je dal moči, da se je z vso silo dvignila in se vrgla na sina, ki je pravkar hotel tretjič udariti. Pričel se je strahovit boj za sekiro. Mati je glasno klicala na pomoč, pred vrati so se zbrali sosedje, ki pa niso mogli pomagati, ker je sin vrata zaklenil. Dolge minute je trajal boj težko ranjene matere s krepkim sinom, dokler niso sosedje vlomili v sobo. V tem hipu je sin popustil mater, je odprl prostovoljno vrata in se je dal odvesti od stražnikov. * V gorah. 17 letni dijak Josip Schmid je plezal na visoki Stauffen ob bavarski meji pri Beichenhallu. Pri tem mu je izpodrsnilo in se je smrtnonevarno poškodoval. Prinesli so ga v Solnograd. * Prepirljiva ministrova nečakinja. V pariški rue Montmartre se je odigral nelep prizor. Nečakinja švedskega finančnega ministra gospa Derven, ki biva zdaj v Parizu, se je hudo sprla z izvoščkom zaradi voznine. Končno so morali obadva odvesti na policijski komisariat. Tam pa se je gospa Derven tako razburila, da je v besni jezi namlatila poli cijskega komisarja z dežnikom. Ko se je pomirila, se je sicer boječe opravičevala, kar pa je ne bo rešilo, da bo imela prod sodnijo opraviti zaradi dejanskega napada na državnega uradnika. * Napadi na mlade deklice. Mlada Parižanka je bila na počitnicah pri svojih starših v St. Pargeauju. Ko se je vračala v Pariz, jo je v vlaku napadel neznan moški iu jo težko ranil. Zločinec je izkušal zagnati deklico iz vlaka — Na železniški progi Quest-Est so napadli v vlaku 19 letno deklico, ki se je peljala iz službe domov. Nasilniki so ji 'vzeli denarnico z 85 kronami in jo oropali drugih vrednosti. Storilci so izginili brez sledu. * Parnik se Je potopil. Iz Anverze poročajo, da se je potopil v prelivu La Manche grški parnik „Lord Byron“, ki je plul v An-verzo in ga je ujel hud vihar. Od 24 mož se je rešilo troje. Ti so se rešili na krov parnika „Grotius“ in so dospeli v Anverzo. * Hlllonskl rop t Censtohovn. Censto hovski menih pater Maczoh, ki sedi v Petri* kavi zaradi milionske tatvine v čestohovski ro- marski cerkvi in zaradi umora svojega brata, moža svoje ljubice, je preklical svoje priznanje in pravi, da umora ni izvršil on, ampak samostanski služabnik Zalog, ki je pobegnil iu ga doslej še niso mogli prijeti. Vsled patrove izjave so Jzopet morali preložiti proces proti njemu, ki bi bil imel biti še ta mesec. * Krvava statistika. Številke o izgubah na bojišču so nezanesljive celo v dobro disci-)liniranih armadah. Japonska vlada je štle sedaj izdala točen pregled o izgubah japonske armade v vojni z Busijo. Obleganje Port Arturja je veljalo Japonce 474 častnikov in 10.958 vojakov. Banjenih je bilo poleg tega še 1152 častnikov in 31.461 vojakov. Najstrahotnejša v rusko-japonski vojni je bila bitka pred Vlukdenom, ki je tudi na japonski strani po-)iala za polovico več žrtev kot vse operacije jred Port Arturjem: 554 častnikov in 15.850 rojakov. Potem sledi japonska zmaga pri jjavjauguz 222 mrtvimi oficirjin in 5355 vojaki. Prav malo so zastajale izgube ob reki Šaho; jadlo je 179 častnikov iu 3917 vojakov. Od nadaljnih bitk in prask je omenjati še spopad )ri Sandepu, pri katerem je bilo ubitih 80 japonskih častnikov in 1754 vojakov; bitka pri Kinčovu je ugrabila življenje 35 japonskim oficirjem iu 683 vojakom. V teh bitkah je bilo )oleg tega ranjenih 141.108 mož. — Največ žrtev je padlo pri pehoti: 35 mrtvih in 113 ranjenih na 1000 mož Vsak trideseti je bil ubit, vsak deveti ranjen! Potem slede pionirji, nato topničarji, za njimi ioejenica. Izredno velike so bile izgube zdravstvenega oddelka. Več kot tri četrtine je bilo ubitih in ranjenih od pušk, ena šestinka od topov in le neznaten del od podzemeljskih min in granatov in prav malo s sabljo * Umor ruske Igralke. Huzarski polkovnik Jevetskij je ustrelil v Peterburgu izredno krasotico in bivšo igralko varšavskega gledališča Saročinsko. Polkovnika so prijeli. Vzrok umora je neznan. * Železniška nezgoda. Zaradi goste megle se je dogodila 6 t. m. v Bumuniji med postajama Chitila in Mogošovija težka železui-ška nezgoda. Do distaučnega signala postaje Ohitila je privozila lokomotiva z 11 osebami Distančni signal je bil odprt, lokomotiva je vozila z navadno hitrostjo. Naenkrat je trčila lokomotiva ob tovorni vlak. Strojevodja in trije zavirači so naglo poskakali z lokomotive, dva zavirača in vojak železniškega oddelka pa niso utegnili in so bili smrtno poškodovani. Troje vozozv tovornega vlaka se je prevrnilo. * Diamant za umetnim očesom. V Trapezuntu so tatje popolnoma oropali trgovino francoskega dragotinarja Karla Boulierja. Med ukradenimi predmeti je bil tudi demaut v velikosti oreha. Policiji se je posrečilo, da je nekoliko tatov polovila, ki so večino ukradenih dragocenosti vrnili. Ali o diamantu ni bilo ne duha ne sluha. Zgodilo se pa je, da se je sprl Turek s steklenim očesom s stražnikom, iu v prepiru sta se obdelavala tudi s pestmi. Stražnik je izbil Turku stekleno oko in obenem s steklenim očesom se je potrkljal po tleh tudi dragoceni diamant. Turk ga je imel skritega za steklenim očesom. Ljubljana in Kranjsko. — Grof Stiirgkh ima spretno pero, eleganten slog in kot mnogoleten parlamentarec dobro pozna različne okuse političnih strank, katere vabi na svej „symposion“. Kdor ne verjame, naj čita snočuiega »Slovenca". Tam stoji ta hvala liberalnega grofa dobesedno. Verjeti je seveda težko, zakaj kdor je kdaj zasledoval tiste grozne gliste, ki jih je Sifl gkh izlegal po nemških časnikih, bo v za lregi če bo moral povedati, kdo je še tako neusmiljeno trpinčil nemški jezik in slog kakor StUrghk. »Slovenčevi" žurnalisti morajo biti torej glede na jezik in slog zelo skromni, če nahaiajo tu spretnost in eleganco. Toda — habeant sibi I Klerikalni poročevalec ima za liberaluegu ministrskega predsednika še več vencev. Čeprav je res, da ne najemo novih idej v »programu" — program je res velik evfeuizem ! — je pa tudi res, da še niso zastarele iu novi ministrski predsednik jih je moral poklicati drugi ljudski zbornici v spomin. Tako pripoveduje klerikalni dopisnik, kateremu je res čestitati. Kajti med drugimi ljudmi ki so slišali in či-tali Sttirgkhov govor, jih bo pač malo, ki bi bili v njem zasačili ideje Ali kdor je vajen sam v sebi zamenjavati fraze z idejami, je tudi s pepelom zadovoljen, kjer pričakujejo drugi žerjavice. »Slovenčev" korespondent je pač mislil, da mora hvaliti Sttlrgkha. če ni imel drugih razlogov, se je moral spominjati, da je v torek povabil Šušteršiča k sebi in mož, ki se pogovarja z nekronanim kraljem kranjskim o političnem položaju, mora biti povzdignjen v deveta nebesa. Tako je marljivi poročevalec v potu svojega obraza opravil svoje težko delo in prilepil Sttlrgkhu na glavo avreolo, ki se sveti kakor severna luč od Podmokel do Jadranskega morja. Toda gorje I Na prvi strani, na uvodnem mestu ima klerikalno glasilo slavospev, kakor da si ga je Sttirgkh nalašč naročil; tri strani dalje pa — das Unglttck schrei-tet schnell — ima brzojavno poročilo, da je dr. Šušteršič obširno poročal o svojem včeraj- šnjem razgovoru z ministrskim predsednikom, da se je v Hrvaško - slovenskem klubu vnela živahna debata, ki je mestoma postajala viharna, in, debelo tiskano : Kakor se čuje, se je tekom debate stavil predlog, naj zavzame Hrvaško-slovenski klub nasproti novi vlavi najostrejšo opozicijo . . . Kaj je zdaj s Sttirgkh-ovo veči^ ? Kaj z njegovo spretnostjo iu eleganco ? Blagoslovljen je »Slovenec" med časopisi, ali prokletstvo mu je za petami kakor hudič za grešno dušo in »BQckwiirts, rttek-warts, Don Bodrigo" je njegova stalna deviza Neprenehoma se mu godi kakor apostelnu, samo narobe ; oni je hodil preklinjat pa je blagoslavljal, klerikaini list pa venomer dviga roko, da bi blagoslavljal, pa dobiva befel, da mora preklinjat. Ditiramb je zapel italijanski ekspediciji, pa je naenkrat prišel ukaz : Dru- gačuo melodijo ! Aehrenthalu je pletel lavor-jeve vence, pa je zagrmelo : S koprivami po njem ! Pa je razglasil Sttirgkha za izveličarja in preden je petelin ne trikrat, temveč le enkrat zapel, ga mora zatajiti. Težko mora biti dandanes slovenski klerikalen žurnalist Ali ena tolažba je še ; če bodo gospodje dolgo prakticirali ta neprostovoljni cigu-migu, uženo Fre-golija v kozji rog in se gredo lahko producirat po najslovitejših varietejih Evrope in Amerike. — Draginj«, liberalci, klerikalci. Snočuji »Slovenec" ponatiskuje našo notico o neopravičeni draginji mesa v Ljubljani iu dostavlja: „Socialuim demokratom torej ni prav, da se v Ljubljani živ krst ne gane, da bi kaj proti draginji ukrenil. Ta tožba je upra-vičeua, toda socialnim demokratom se čisto prav godi. Drugič pa naj še liberalnim poslancem svoje glasove oddajo, da bodo imeli liberalci še več korajže lenobo pasti . . .“ Klerikalno kritiko dajemo svojim čitateljem drage volje na znanje. Ali če bo hotel klerikalni list prihodnjič udariti, si bo moral poiskati boljše argumente, zakaj s takimi klofuta le samega seb ■*. Naše glasovanje proti klerikalnemu kandidatu ima z drago svinjino in teletino opraviti kolikor mežnar s ključem sv. Petra, če mora »Slovenec* na vsak način govoriti o poslancih, naj pa pove, kaj so storili zoper draginjo klerikalni poslanci, ki so v draginjskem odseku kakor po naročilu glasovali proti vsem predlogom, ki bi pomagali do cenejšega mesa. Toda za enkrat gre tukaj za čisto lokalno draginjo, proti kateri ne bi bilo treba države, temveč bi Ljubljana sama lahko kaj ukrenila. Zakaj pa se tukaj živ krst ne gane? Občina nima avtonomije in sicer po krivdi klerikalcev. Ali komisar ima vendar nekakšne svetovalce, med katerimi so tudi klerikalci zastopani. In teh modrih mož niso volili socialni demokratje, ampak imenoval jih je baron Schvvarz, klerikalci pa so imeli svoje prste vmes. Bavno o teti jogrih pa nismo še nikoli slišali, da bi bili kaj ukrenili proti draginji vsaj v tistem delokrogu, v katerem občina sama lahko kaj stori, če sami nič ne znajo, bi bili vsaj lahko pogledali ne na Nemš.o, na Angleško, v Italijo v socialistične občine, ampak v bližnji Zagreb, pa bi bili videli, da ima občina marsikakšno sredstvo proti draginji, častno pač ni, da zaostaja velika Ljubljana celo za malo Idrijo. — Socialnim demokratom se Čisto prav godi, da je draginja, modruje »Slovenec-. Kaj zlodja! Nam se prav godi? Tega si pa še nismo domišljevali, da so v Ljubljani že vsi, ki trpe vsled draginje, socialni demokratje. Ali na ta načiu razumemo marsikaj. Klerikalci torej drže roke križem le zato, ker mislijo, da se tiče draginja samo socialnih demokratov. Je pa tudi prav. Ta klerikalna modrost sicer ni velika, ali kdor se rad uči, najde priliko povsod. Poučno bi bilo pa to tudi za klerikalne pristaše, katere tare draginja — Na Martinov večer, ki ga priredi v soboto, dne 11. novembra 1911 v prostorih restavracije »Internacional" na Besljevi cesti št. 22, vabi vse sodruge pevski odsek „Vzajemnosti". Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Vse sodruire pevce vabi odbor pev-skpga društva „Vzajemnosti-, da se zanesljivo udeleže pevske vaje v četrtek in petek zvečer v društvenem lokalu ob 8. zvečer. V soboto nastopi zbor na Martinovem večeru z izbranim sporedom, — Konzumno društvo za Ljubljano in okolico opozarja vse člane, da do 15. nov. prineso člauske knjižice ter dividendne znamke v ono prodajalno, kjer kupujejo. Za znamke s knjižico dobe prejemno potrdilo. Po 15. novembru se ne bo znamk nič več sprejemalo. — Namizne ali mladinske igre potrebuje ljubljanska Vzajemnost. Prijatelje društva, ki bi imeli primerne igre, prosimo, da jih podare Vzajemnosti, Šelenburgova ulica, št. 6, II. — Odbor moščanske podružnice »Vzajemnosti" odbor ima sejo danes v četrtek ob 8. zvečer pri Marenčiču 6. — Moste. Včerajšnji »Slovenec" je objavil zapisnike, katere je napravil nadoficijal de želnega odbora g. Kristan po pregledu občin skih računov. Ti zapisniki javno kažejo, kakšno je bilo gospodarstvo v občino, Za deaiufekcijo v Zeleni jami je bilo baje iždanih 8 0 0 K. Prebivalci Zelene jame pa ničesar ne vedo o kakšni desinfakciji. Pisarniške potrebščiue so zaračunane s 1 0 1 2 K 6 9 v i n. in kurjava za obč. pisarno s 1 025 K 1 7 vi n. Dognano je še vse polno drugih nerednosti v računih, tako da je občina oškodovana za precejšnjo svoto. Po preiskavi hočejo Oražem in prejšnji občinski odborniki zvaliti, kakor vse kaže, krivdo na rajnega tajnika Stareta. Mnenje vseh Občinarjev pa je drugačno; v seda* njem obč. svetovalstvu je to muenje zastopal sodrug Podobnik in stavil v tem zmislu tudi predloge. Nespametno bi bilo namreč vso krivdo zvaliti na obč. tajnika. V občinskem odboru so bili za pregledovanje računov postavljeni pregledovalci, katerih dolžnost je bila nadzorovati obč. tajnika in od časa do časa pregledati knjige, ki jih je vodil ter skoutrirati blagajno. Ti gospodje so tudi res, kakor je razvidno iz knjig, semtertja podpisali v tajnikovih knjigah, da so jih pregledali iu v redu našli; kakšen pa je bil ta red, se je sedaj pokazalo. Uradno je sedaj dognano, da ti gospodje sploh nikoli niso prav pregledali; kajti če bi bili to vestno storili, bi bili morali zaslediti vse te nerednosti. Za nered so torej gotovo ti gospodje odgovorni. Naravno je, da bi vsled tega morali povrniti občini škodo, ki jo je zadela vsled njihove malomarnosti. Sodr. Podobnik je vsled tega v obč. svetovalstvu predlagal, da se naj sklene zahtevati od svoječasnih računskih preglednikov povračilo nastale škode, v kolikor je ne bodo povrnili Staretovi dediči. Liberalni in klerikalni zastopniki v občinskem svetovalstvu so pa ta predlog Podobnikov zavrnili Seveda gre za žepe Zakotnika, Dolničarja i. dr.; občina pa naj trpi škodo, ki so ji jo drugi povzročili. — Moščansko delavstvo za to opravičeno zahteva, da se čimpreje izvrše volitve v občinski odbor, da se prejkoprej napravi takim razmeram konec. Moščansko prebivalstvo pa naj že iz opisanega postopanja razvidi, kako gospodarijo liberalci in klerikalci v občini. V volilnem boju se bodo imeli odločiti moščanski volilci za to, ali se strinjajo s takim gospodarstvom ali ne. Naši volilci ne morejo imeti s takimi strankami nobene skupnosti. — Nezgoda v kamnolomu. Pred sedmimi tedui se je v Zupančičevem kamnolomu v Ihanu težko poškodoval 231etni delavec Ant. Pirc iz Goričice pri Brdu. Pri razstreljevanju ga je zadel kamen v glavo. Pirca so oddali v ljubljansko •bolnico, kjer je dne 5. t. m. vsled dobljenih poškodb umrl. Sokolstvo ovira delavskim organizacijam. Ustanovitelja sokolstva sta bila Tyrš in Fttgner. Oba sta delovala na češkem, in sicer sta hotela s svojim delom krepiti narod in pospeševati narodno zavest. Sokolstvo je vsled političnih razmer v deželi kmalu zašlo na politiko, kar je precej škodovalo njegovemu ugledu. Ker so Sokoli posebno po mestih začeli čutiti ta nedostatek, so pričeli naglašati geslo, da sokolstvo ni politična, nego le telovadna in naobraževalna korporacija, ki ima namen buditi narodno zavest ,in gojiti telovadbo in z njo vse duševne iu telesne kreposti. Na češkem ta program ni obveljal. Delavstvo se ni moglo strinjati z meščanskim sokolstvom, pa je zaraditega osnovalo delavsko telovadno organizacijo. Meščansko sokolstvo je namreč odvajalo pod raznimi pretvezami delavstvo strokovnim in političnim organizacijam delavskim, čisto naravno je bilo torej, da so se delavci osamosvojili, da so osnovali svoja telovadna društva. Zakaj nikakor ni dovolj, da je delavec naroden telovadec, ali da se včasih pokaže, nego mora imeti tudi primeren zaslužek, da živi z njim. In temu namenu služijo delavske organizacije. Tisti proces, ki smo ga imeli na Češkem, imamo v manjših razmerah tudi pri nas. Tudi pri nas 8 sokolstvom v tem pogledu ni vse v redu. V večjih mestih, po takozvauih neogroženih krajih, že še spoštujejo delavske organizacije in je malo takih med Sokoli, ki jih napadajo, vsaj kadar so v rdečih srajcah, ni pa tako po deželi in po takozvanih ogroženih krajih. Tam izrabljajo vplivnejši posamezniki vsakovrstne fraze, ki jih rabijo klerikalne in liberalne meščanske politične stranke in lažnjivo časopisje proti delavstvu in njega organizacijam. Švare delavce pred organizacijo in jih ji odtegujejo, češ da so mednarodne in brezverske in prežvekajo še vsakršne druge fraze iu laži ter hlinijo kakor bi s takimi ravnanjem pridobivali bogve kakšue zasluge za ljudstvo. Tako ravnanje ni pravo in ga odločno obsojamo. Delavske organizacije snujemo ta-raditega, da z njimi izboljšamo življenske razmere delavcev iu da širimo z njim naobrazbo iu razredno zavest Delavec, bodisi v službi kogarkoli, pri gospodarju te ali one narodnosti ne bo nikjer dobil boljše plače, Če se ne potegne zanjo. Kdaj ste še slišali, da gospodar bojje plačuje delavca zaraditega, ker sta sam in delavec Slovenca? In kdaj bi mogel reči kaj takega delavec katerekoli druge narodnosti Vsak podjetnik plačuje svoje delavce kolikor more slabo, pa če so mu tudi desetkrat »bratje* in prav nič ne vpraša, jeli more delavec izhajati ob tistem zaslužku ali ne. In ker je tako, se združuje delavstvo v •delavska društva, ki so v zvezi med seboj po vsem svetu, da laže izboljšuje svoje delovne in mezdne razmere in pa da se člani medsebojno podpirajo ob bolezni, na potovanju itd. ter da se naobrazujejo. Toda povejte no, ali niso tudi tvorničarji ■obrtniki, duhovništvo, advokatje in zdravniku, uradniki in celo jugoslovanski železničarji (ki se ne prištevajo delavcem) kar vsi mednarodno organizirani? Vsi so! In trgovci in kmetje tudi! In tem nič ne zamerite? Da, delavca, ki živi od dela in od danes do jutri, hoče vsakdo slepariti. Ne trdim, da to dela sokolstvo oficielno, «li zanesla se je protidelavska agitacija v sokolske vrste in naša naloga je, da na to opozorimo, ker bi sicer hudo grešili zoper delavsko stvar. Snovanje organizacij je že itak težavna «tvar in če nas vrhutega pri tem ovira še ‘ustanova, ki se hoče ponašati z geslom napredka in kreposti, je pa pač tudi naša dolžnost, da pojasnimo, kako je pravzaprav s stvarjo. Mi vemo, da nam more donašati uspehov v gospodarskem pogledu le delavska organizacija, le delavska združitev, zato jo pa hočemo in*si ne damo ovirati tega dela. Kakor smo že načeloma odločni nasprotniki vsem klerikalnim društvom, tako odločno ■moramo varovati interese delavskih organizacij tudi pred vsemi drugimi nasprotniki, zakaj to bo menda vendar vsakdo uvidel, da imajo delavske organizacije vsaj stokrat tako plemenito nalogo v prid delavstvu kakor je namen telovadnih in športnih društev. V interesu delavstva bi le bilo, če bi povsod priporočali delavcem naše delavske organizacije, ne pa jim nasprotovali. Le tako ravnanje bi bilo pošteno. L J. Štajersko. — Kurji tat. Dne 6. t. ra. je prinesel neznan mož v Brežice 12 kokoši na prodaj. Ko so ga pozvali, naj se izkaže, je dejal, da se piše za Antona Petka in je doma iz Jur-šincev/ Trdil je, da je kuretniua njegova last. Straža je peljala moža v Juršince. Tam pa se je izkazalo, da ga nikdo ne pozna in da je perutuino nakradel. Tudi so dognali, da se piše za Jurija Anotraškoviča in je doma iz Maribora, odkoder se je odpeljal v Ptuj z namenom, da bi kradel v okolici perntnioo. Ano-traškovič je navedel za vzrok tatvine bedo. — Ne naročajte cenenih ogrskih klobas! Na Ogrskem so tvornice, ki izdelujejo klobase jako sumljive kakovosti in jih razpošiljajo po svetu. Pod imenom salam ponujajo svoje izdelke po 80 vinarjev za kilogram in pošiljajo tudi potnike, da bi pregovorili trgovce, delikatesne trgovine in tudi zasebnike, naj naroče »izborno in neverjetno ceneno blago" ! Toda te klobase niti ne izgledajo ne kot salame, seveda sta tudi njih okus in redilnost mnogo slabša kakor pri salamah. Te klobase so tanke, mehke, se vlečejo, zraven pa so ži lave, njih vsebina je sumljivo rdeče barve brez masti; ako tako klobaso prerežeš, ti udari zo-pern duh v nos. Neki mariborski trgovec je agentu nasedel pa je naročil takih klobas. Ker pa bo se mu čisto opravičeno zazdele skrajno sumljive, jih je poslal preizkuševalni« živil v Gradec Preizkuševalnica je dognala, da so te klobase pripravljene iz jako sumljivega konjskega mesa, ki je pobarvan z anilinom. Četvero mariborskih trgovcev z delikatesami je v kazenski preiskavi, ker so poprodali nekaj takih klobas. Kilogram svežega konjskega mesa se ne dobi izpod ene krone; kako naj bi bilo potem možno, pripraviti kilogram takih klobas za 80 vinarjev? Cena sama že razkrije sleparstvo. Najbrže pripravljajo te klobase iz mesa crknjenih konj. To sumnjo opravičuje dejstvo, da so tvornice za te uezdtave, smradne klobase v konjskih pustah. Svarimo pred nakupom teh klobas z lasti delavce, ki bi se dali morda k temu zavesti zaradi nizke cene. Koroško. .. b® koroSkl deželni predsed- ni k. Različne vesti pripovedujejo, da bo naslednik deželnega predsednika Heina brat se-daujega ministrskega predsednika dr. Ferdinand grof Sttirgkh, ki j« zdaj pri namestništvu v Gradcu. Tudi bivšega poljedelskega ministra grofa Widmanna imenujejo za Heinovega namestnika. Bomo videli, kaj bo. Goriško. — Iz Podmelea. Gospodu v farovžu ni prav, da so delavci priredili javen shod. Zato že tri tedne pisari in napada poročevalca na shodu. Na shod je prišlo tudi nekaj kmetov ,n to gospode najbolj boli. Kaj ko bi se kmet ®ačel zanimati za socializem in delavsko gibanje ? Po pomoti se je plakatiral shod kot mladeniški shod. Iz tega skuša smešiti odrasle ljudi na shodu. Sodrug Tuma je takoj pri nastopu povedal, da je bil sklican javen, in ne mladeniški shod. V celem svojem poročilu se je držal le gospodarskega vprašanja in pridige v cerkvi še omenil ni. Očitno posvečeni gospod pa v »Novem času" laže, da je sodrug Tuma skušal opravičiti pičlo število poslušalcev na shodu s tem, da je trdil, da je župnik v cerkvi priporočal, naj nikar ne hodijo na shod. Nelepo je od duhovščine, da pošiljajo na delavske shode svoje cerkovnike poslušat, potem pa iz polrazumljenega gradiva izkujejo dopise v klerikalne liste, polne zavijanja in laži. Vse to jim ne pomaga. Našemu obubožanemu kmetu so se začele odpirati oči, tarejo ga davki in splošna draginja in začel se je zanimati za gospodarska vprašanja. Zato duhovščini ne bo prav nič pomagalo strupeno pisarjenje po listih, resnica bo počasi prodirala in prodre tudi med zapuščeno kmečko prebivalstvo. Sicer bi bilo bolj pošteno od naših učenih gospodov, da bi sami prišli na shode. Delavci si le žele slišati resen glas. Pa jih ni, ker nimajo kaj pametnega povedati, in vedo, da bi jim na javnih shodih ne preostajalo drugega nego s kričanjem in šumom motiti govore in predavanja. V Podmelcu je pričelo delavsko gibanje in bolj ko bo duhovna gospoda lagala, prej bo konec laži. — Tržič. V nedeljo, dne 26. novembra ob 10 dopoldne bo v dvorani »Delavskega doma“ v Tržiču zborovanje s sledečim dnevnim redom: »Potreba politične in strokovne organizacije." Poročevalec sodrug Ivan Regent iz Trsta. Slovenski delavci iz Tižiča in okolice so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže tega zborovanja, ki je velike važnosti za delavske interese. Sodrugi, ki so že sami namenjeni, da pridejo, naj agitirajo tudi pri drugih delavcih. Istra. — Ponarejeui bankovci. V Pulju so zaplenili precej ponarejenih dvajsetkronskih bankovcev. Bankovci so izvrstno ponarejeni in p-av malenkostne so razlike, ki jih ločijo od pravih bankovcev. Nekoliko se loči tudi papir, ki je malo bulj lomljiv in preveč mastno gladek. Bankovci imajo vsi letnico 1907. Policija sumi, da je bankovce prinesel v Pulj kak raz pečevalec ponarejevalcev avstrijskega denarja iz Amerike. Trst. — Strah pred političnim položajem. Pretečeno nedeljo je imelo politično društvo »Edinost" shod. Tam je porogal dr. Rybar o političnem položaju. Socialno demokracijo in spor med češkimi separatističnimi pa češkimi centralističnimi sodrugi je prekrstil v politični položaj. Dr. Rybar se zelo boji političnega po-ložajs, t. j. socialne demokracije, pa zato o njej vedno govori. Prepričal bi rad tržaške Slovence, naj vendar ne zahajajo k socialistom, ki jih dr. Rybaf še vedno imenuje izdajalce naroda., Pa ne gre. Dr. Rybar bi na shodih govoril lahko še večje neumnosti kakor na nedeljskem. Lahko mu njegovi backi za take in euake traparije prirejajo še večje ovacije, ali kljub vsemu bo moral dr. Rybar gledati, kako gre z njegovo stranko nazaj in s socialno de mokracijo naprej. Nedeljski shod je bil slabo obiskan. Uradni slugo južne železnice bodo imeli v soboto 11. t. m. ob 8. zvečer v gostilni *In-ternational" v ulici Boccaccio 25 važno stro* kovno zborovanje. Odbor imenovanih delavcev vabi svoje tovariše, da se tega zborovanja udeleže polnoštevilno. — Znamenje suše. Kadar uredništvu »Edinosti" zmanjkuje gradiife za list, takrat sklicuje društvo „Edinost" shode, da tara poroča dr. Rybar. Po vsakem Rybafevem govoru je uredništvo »Edinosti" preskrbljeno z gradivom za ves teden, na grozo svojih čitateliev Umetnost in književnost. 1z pisarne slovenskega gledališč. Ker se je moral zaradi priprav za izvirno Jakob Spicarjevo narodno pravljico »Kralj Matjaž" repertoire izpremeniti, se poje drugič danes v četrtek za par- aboneute opereta »Cigan baron". (V torek je igrala ulogo Czipre namesto obolele ge. Toedranspergove ga. Danilova). — V s o b o t « ge poje B. Smetanova opera »Prodana nevesta" za n e p a r - abonente, — V nedeljo popoldne se poje izven aboune-menta (za lože n e p a r) velezanimiva opereta »Sramežljiva Suzana" pri izredno znižanih cenah: — zvečer prvič na našem odru izvirna Jak. Špicarja narodna pravljica v treh dejanjih s pred- in poigro »Kralj Matjaž". Dejanje se vrši v slovenski vasi na koroško-kranjski meji ter je snov zajeta deloma iz realnega življenja koroških Slovencev, deloma pa iz narodne pravljice o Kralju Matjažu in o dečku, ki je šel iskat zdravilno zelišče. Predstava se vrši za par-abonente. „Borba“, polumesečni spis socialne demokracije (srbske) ima v 20. številki naslednjo vsebino; Dragiš Lapčevic — Proletarijat i za-jednica na Balkanu; Oto Bauer — Pobnna zbog skupoeže u Beču; D. Tucovic — Kroz fabriku ; Herm. Wendel — Tursko-italijanski rat. Književni pregled. Socijalistički pregled. Feljton Borbe: Kuprin — Pasja sreča. * Neobjavljeno Racinovo delo. V Peterburgu je odkril neki duhovnih še ne objavljeno Racinovo delo. Izdal ga je s povsem umestnim naslovom »Racinova duša" , kajti knjiga je zbirka Racinovih filozofskih aforizmov in maksim. Delavsko gibanje. — Moč strokovne organizacijo je pač važno vprašanje delavskih bojev. Cim močnejša je organizacija, tem več je nade do uspeha v boju. Zakaj samo močna organizacija lahko povrne nekoliko trenotne škode, ki jo delavci trpe v stavki. O resnici tega dejstva nam priča velika stavka zidarjev v Pulju. Iz sklepčnega poročila organizacije puljskih zidarjev izvemo še sledeče: Stavkujočih zidarjev je bilo v začetku 600, koncem stavke 171 s 429 otroci. Delavni čas pred stavko 9 ur, na dau po stavki 8 ur 35 min. Poprečna plača je bila pred stavko 5 K 80 vin., po stavki 6 K 28 vin. Stavka je trajala od 26. junija do 11. septembra, to je 80 dui. Stavkokazev je bilo 139. Blagajniško poročilo je sledeče: Podpora stav-kojočlm K 25.04131. Potovalna podpora kron 681‘98. Za preprečeuje stavkokazov K 2>03 15. Tiskovina, poštnina, brzojavi iu drugo K 474 59. Skupaj K 29‘O0103. Kdor se hoče bojevati, mora imeti dovoli denarja, denarja in zopet denarja. To velja tudi za delavce seveda. Kdor se hoče brtz bojevnih skladov bojevati, enostavno ne ve, kaj početi, kadar je ura resna. Ako ima kdo veselje do nauka, ga ima tu. Komur to ne zadošča, naj le počiva v božji ignoranci. = Rusinska socialno demokratična stranka ima svoj četrti redni zbor dne 8. in 4 januarja 1912 v Lvoru s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranja, 2. Poročila. 8. Organizacija in tisk. 4. Razmerje do ostalih strank. 5. Agrarno vprašanje 6. Organizacija poljedeljskega proletariata in malih kmetov. 7 Draginja. 8 Splošna volilna pravica za občine, okrajne zastope in dtželne zbore. 9. Volitev strankinega zastopstva. 10. Straukin davek. Državni zbor. Dunaj, 8. novembra, Premirje na Ogrskem je danes absorbiralo vso politično pozornost, zakaj preobrat na Ogrskem ne ostane brez nasledkov za avstrijsko poslansko zbornico. Vlada bo silila na rešitev brambne predloge in zbirala s podvojeno vne mo veliko trdno večiuo, ki je zato potrebna. Nedvomno bo zbornica začela z brarabno debato takoj po novem letu in dotlej mora grof Stiirgkh obvladati politični položaj ali pa se pripraviti na odhod. V proračunsko razpravo je danes posegel mladočeh dr. Komer z dveinpolurnim govorom, ki je bil predvsem posvečen dosedanjemu poslovanju pravosodnega ministra dr. Hocheuburgerja. Ministru je očital, da ni varoval a\toritete naj višjega sodišča, da se je pogosto dotikal neodvisnosti sodnikov V januarju 1911 ga je obiskalo odposlanstvo čeških sodnikov; dr. Hi.cheuburger je odposlanstvo ljubeznivo spreiel in mu razložil vzroke, zakaj da je bilo veliko število čeških sodnikov pri imenovanju preteriranih. Dejal je: vse je vprašanje moči. Na hrbtu sodnikov se odigrava politika. Dvojna igra krščanskih socialistov. Posl. baron F u c h s je v imenu krščansko socialne stranke podal izjavo, v kateri je izražal vladi veliko naklonjenost, a hkrati si je pridržal politiko proste roke, brez zveze z vlado brez zveze s strankam' O zanemarjenju dalmatinskega Šolstva je tožil srbski posl V u k o t i d, na kar se je proračunska razprava prekinila in nadaljevala debata o Habermannovem nujnem predlogu glede na bratovske skladnice. Koncem seje je vložil posl. B r e i t e r interpelacijo na ministrskega predsednika posl. dr. R y b a r vprašanje na zborničuega predsednika o italijanskih grozodejstvih v Tripolisu. Prihodnja seja bo jutri ob 11. dopoldne. * Gosposka zbornica. Danes se je Sttirgkhov kabinet predstavil gosposki zbornici. Iziava ministrskega predsednika v gosposki zbornici se prav krepko razlikuje od njegove izjave v poslanski zbornici. Zlasti o uradniškem vprašauju je ubiral ostre glasove. Obračal se je proti agitaoiji- med urad-ništvom in napovedal energične odredbe v varstvo državne avtoritete. Dobro bo, da zahteva poslanska zbornica od grofa pojasnila o razlikah v obeh izjavah. m * Zastopniki poljskih soc. demokratov pri Stflrgkhu. Na povabilo ministrskega predsednika sta se odzvala dr. Diamand in Dastjrn- s k i. Ministrski predsednik je omenil, da velj* pri soc. demokratih za nasprotnika parlamenta, bil je pač nasprotnik splošne in enake volilne pravice, ‘ampak odkar je uzakonjena, jo spoštuje. Poslanca sta vprašala ministrskega predsednika o njegovem stališču glede na § 14. Grof StUrgkh jima je odgovoril, da je § 14 z uzakonjenjem splošne in euake volilne pravice pravzaprav odpravljen in da bi se le v najskrajnejšem slučaju zatekel k njemu. Končno je ministrski predsednik priznal socialnim demokratom, da so izvršili celo množino pozitivnega dela. * Klub nemških sooialnih demokratov je imel danes sejo. Predsedstvo je poročalo, da so slovenski klerikalci ugovarjali odka-zanju vladnih predlog iu inicativnih predlogov brez prvega branja odsekom. Klub je naročil predsedstvu, da se zavzame za odkazanje vseh Današnji ministrski svet se je pečal z zahtevami državnih uslužbencev, z moravskim namestniškim vprašanjem, z draginjskim vprašanjem in z izpremerabo položaja na Ogrskem. Vsled ogrskega premirja se bo moral tudi avstrijski parlament prav v kratkem pečati z brambno predlogo. Dr. Sylvester namerava v jutršnji seji predlagati, da se sprejme v predbožični delovni program tudi prvo branje brambne predloge. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se novi vojni minister peča z iz-premembami brambne predloge: Izločiti namerava iz brambne predloge vse določbe, ki so zadele na odpor prestolonaslednika, pred vsem dveletno službovanje. * Provizorični poslovnik. Vlada namerava s podaljšanjem provizoričnega poslovnika za eno leto predlagati, da se za poskušujo vpelje dolžnost vlade, da odgor varja na interpelacije v določenera roku, * Odsek za državno uslužbenci. V današnji seji je bil razgovor o združitvi strokovnega napredovanja in zvišanja aktivi-tetnih doklad, čemur je ugovarjal finančni minister, češ da bi povzročilo prehude stroške. Poročevalec dr. W a b e r je nadalje zahteval, da se provizorno službovanje všteje poduradni-nikom in uslužbencem v službeno dobo. Prihodnja seja je v torek. * Dravinjski odsek je nadaljeval razpravo o premogu. Sekcijski načelnik dr. Sonnenscheinje naglašal težave, ki ovirajo znižanje železniških tarifov. Zahtevajo se nižji tarifi za domači premog v varstvo domačega rudarstva, nižji tarifi za tuji premog v varstvo domače industrije. Vprašanje je, če bodo znižanje tarifov občutili konzu-mentje. Sodrug R e n n e r je predlagal, da se premog iz državnih premogovnikov razpečava po konzumnih društvih. Pri glasovanju so bili sprejeti predlogi pododseka in tudi dr. Ren-nerjev predlog. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Boji pred Bengazijem in ▼ Tobruku. Carigrad, 8. novembra V Tobruku so Arabci napadli Italijane in jih po dvournem boju vrgli iz utrdb. Italijani so izgubili 200 mrtvih. Arabske izgube: 19 mrtvih in 50 ranjencev. Tudi okolo Ben-gazija so bili boji in so Italijani izgubili več utrdb in tri topove. Južnotlrol8kl Italijani za Italijo. I n o m o s t , 8. novembra. Na južnem Tirolskem so ustanovili Italijani poseben odbor, da nabira narodne darove za svojce v Tripolisu usmrčenih in ranjenih italijanskih vojakov. V svojem oklicu odbor povdarja, da se v sedanjem zgodovinskem trenutku čuti italijansko Tirolsko eno z velikim italijanskim narodom. Oklic so zaradi zločina veleizdaje na petih mestih zaplenili. Protest proti italijanskim grozodejstvom. London, 8. novembra. Predvčeranjem zvečer je bilo tu protestno zborovanje proti italijanskim grozodejstvom v Tripolisu, ki se ga je udeležilo več vplivnih oseb. Znani pisatelj S t e a d je v daljšem govoru kritiziral postopanje italijanskih čet in je ostro bičal klanje Arabcev. Shod je nato enoglasno sprejel resolucijo v zmislu Steadovih izvajanj. Spopadi v Tunisa. Pariz, 8. nov. V Tunisu so so resno spopadli Arabci in Italijani. Na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih. Poli-cija je zopet napravila red. B. Gotzl, Ljubljana skladišče oblek ir domačega izdelka *09m m gospode in dečke. — Velika izbera tu- in Inozemskega blaga za obleke po meri. Mestni trg Št. 19. - Stari trg Št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke cene. Boj pred Derno. Carigrad, 9. nov. Notranji minister je razposlal vsem vifaletom poročilo o zmagi pred Demo, kjer navaja, da s o izgubili Italijani pred Derno 5000 mož. Italijansko poročilo o zadnjih bojih. Rim, 8. novembra. Italijanska vlada je izdala o zadnjih dogodkih poročilo, kjer pravi, da po Italijani Turke in Arabce povsod odbili (?). tako pred Tripolisom, Homsom, Derno in Tobrukom. Kolera na bojišču. Carigrad, 9. novembra. Uradno poročajo, da kolera hudo razsaja. Vsak dan se pojavi med Turki in Arabci po 17 v e č i -n o m a smrtnih slučajev. Med Italijani je število žrtev še enkrat tako veliko. Tnrška zbornica. Carigrad, 9. nov. V odgovoru na interpelacijo o italijanskih grozodejstvih v Tripolisu je izjavil ministrski predsednik, da se je porta dne 1. t. m. obrnila na vse velevlasti in zahtevala, da se napravi konec tem grozovitostim. Minister je konstatiral, da so civilizirani narodi obsodili ravnanje Italijanov. Poslanec Hodja Sajd je zahteval, naj vlada zakonitim potem izžene vse Italijane. Protiitalijanski bojkot. Solun, 9. nov. Bojkotni odbor objavlja oklic, kjer zavzema stališče proti tistim italijanskim državljanom, ki vživajo tuje varstvo in nemoteno opravljajo svoje posle. Oklic po-livlja ljudstvo, naj bojkotira te Italijane. Odbor je objavil seznam dotičnih tvrdk. Nemčija ne potrdi aneksije! Carigrad, 9. nov. Kakor se čuje, Nemčija zdaj ne namerava potrditi italijanske aneksije Tripolitanije. iz Albanije. Kola, 9. nov. Iz Skoplja poročajo: Vojaški krogi razvijajo veliko delavnost. Med mohamedansko prebivalstvo razdeljuje veliko množino orožja in ra u n i c i j o. Rezerve so že p o k 1 i e/ali. V Skoplju ' se pojavlja gibanje proti Mladoturkora, ki so s svojo Nemčiji prijazno politiko baje zakrivili sedanji težki položaj Turčije. Letaki priporočajo naj se ljudstvo obrne za pomoč na Francijo in Anglijo. — V bližini kolodvora so postavili veliko vojno bolnico, vojni založniki so dobili velika naročila. Nova tnrška protestna nota. Carigrad, 9. novembra. Porta je poslala velevlastim protestno noto proti aneksiji Tripolitanije in izjavlja, da smatra aneksijo zaničevno in neveljavno in brez pomena s stališča pravice kakor s stališča dejanskih razmer, ker stoji v nasprotju z glavnimi temelji mednarodnega prava. Porta bo z orožjem branila svoje pravice. Proces proti napadalca NJegnSa. D u naj, 0. nov. Preiskava proti napa-daUu Njegošu je zaključena, manjka le še innenje psihiatrov. Njeguš je v preiskavi izjavil, da je nameraval ustreliti pravosodnega ministra dr. Ho* chenburgerja, kateremu je pripisoval drakonske obsodbe dunajskih demonstrantov. Obtožba se glasi na poskušeni umor in na pregrešek zoper varnost življenja. Na razpravo, ki bo 28. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika Wacha bo povabljenih 16 prič, med drugimi dr. Hochen-burger in grof Stttrgkh. Falknovska rudarska stavka. Praga, 9. novembra. V Falknovu je rudarska stavka končana. Rudarji so dosegli nekaj izboljšanja pri plači. Legar v Lvovu. Lvov, 9. novembra. Zadnji teden so oddali v bolnico 87ialegarjem obolelih oseb. Zaradi epidemije je naročil deželni odbor magistratu, naj postavi lesene barake. Magistrat pa tega noče storiti, Češ da je to stvar dežele. Zategadelj je nastal med magistratom in deželnim odborom spor. Iz ogrskega drž. zbora. Budimpešta, 8. novembra. Na predlog ministrskega predsednika je v smislu kompromisa zbornica soglasno sklenila, da bo v štirih sejah na teden razpravljala o proračunu in v dveh sejah o brambnih predlogah. Odstopivši predsednik Berzeviczj je sporočil zborničnemu predsedstvu, da naj se opusti odposlanstvo, češ, da je njegov sklep o odstopu ne-izpremenljiv. Tekom razprave so govorniki vseh strank in ministrski predsednik Khuen Heder-varjr obžalovali Berzeviczyjevo demisijo Jutri se izvrši volitev novega predsednika. Izvoljen bo dosedanji podpredsednik Navay. Premirje na Ogrskem. Budimpešta, 9. nov. Opozicija se je zavezala zapromptno rešitev proračuna in opusti za čas proračunske razprave tudi obstru iranje brambne predloge. Vlada in stranke so se po rešitvi proračuna pridržale proste roke. Konflikt med Klderlenom in Llndequl-stom. Berlin, 9. nov. Spor med Lindequi-stom, ki je odstopil od drž. tajništva v kolonialnem uradu, in med Kiderlen-Wachterjem seje tako poostril, da so le s težavo preprečili dvoboj. Ministrska kriza na Portugalskem. L i z a b o n a , 9. nov. Predsednik republike d’ Arriaga je sprejel odstop celokupnega kabineta. Kuga ▼ Tangerjo. Madrid, 9. novembra. Uradno poročajo, dasebubonska kuga v Tange r j u razširja. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe. Revolucija na Kitajskem. Velevlasti posežejo vmes? B e r o 1 i n , 8. novembra. V kratkem je pričakovati intervencije velevlasti na Kitajskem. „Sunu poroča, da je Angleška predlagala vsem na Kitajskem interesiranim velevlastim, d a s e mobilizira mednarodna armada za varstvo evropskih kolonij. Kritičen položaj. Pariz, 8. novembra. Zaradi umora generala Vu, ki so ga umorili Mandžuri, je razburjenje v Pekingu tako narastlo, da smatrajo padec dinastije za neizogiben. Sodijo, da je vlada sama naročila uraor. Dvor se pripravlja na beg, najbrže na Mongolsko ali v Rusijo. Diplomati se boje, da pride d o splošnega klanja in so ukrenili vse potrebno za obrambo poslaništev. Revolucionarni Nanking. London, 9. novembra. V Nankingu plapolajo zastave revolucionarjev. Cesarske čete sicer še niso prestopile na revolucionarno stran, toda tartarski general je pobegni 1. JoanšlkaJ — ministrski predsednik. Peking, 8. novembra. Narodna skupščina je izvolila Juanšikaja za ministrskega predsednika. Železnice v rokah revolucionarjev, Peking, 8. nov. Vse železniške zveze z glavnim mestom so v rokah revolucionarjev. Revolucija v Pekingu. Pariš, 9. nov. V Tijentsinu trdovratno vzdržujejo vest, da so v Pekingu resni nemiri. Del mesta je baje v plamenu in prišlo je d o k I a n j a. Bojazen pred dvorno revolucijo. Bruselj, 9. nov. Na dvoru se boje, da izbruhne zaradi hudih prepirov v cesarski rodbini na dvoru samem revolucija. Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdaja in salaga laložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. & sin I. Jax Ljubljana Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Voznakolesa Ceniki zastonj in iranko. v za slabokrvne in prebolele je 14 zdravniško priporočeno črno dal- matiusko vino Kuč najboljše sred-as—,——-. stvo, 5 kg franko K 4*50. Br. Novakovič, Ljubljana. J Laška in dunajska J I - - kuhinja - -n g Šelenburgova ul. 7 g ; nasproti glavne pošte. g H Vsak čas se dobe mrzla in go>ka je- R dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-■ vrstno in ravno došlo vino „Brionl“. B _ Fina polenovka. Kuhinjo vodi staro* _ I znani kuhar gospod Sornato. Sprejema S Ise abonente na hrano in deklice v ■ pouk. Na novo urejeni prostori. — ■ ■ Slavnemu občinstvu se najvljudneje ■ priporoča ■ y Marij‘a Petrigoj. m Trgovina žita in deželnih pridelkov Kmet & Slivar Ljubljana, Marije Ter. cesta 8» Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše. Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 -^32 katera ima že začetkom sezije nad 30.000 kom. svežega blaga po najniijih cenah — in to:. nad S O OO kom. n sjfinejši B oSIek za gospode „ 2000 „ najfinejšiBpooršnikoo, šport- ni S in zimski U sukenj „ 3000 .. pelerin Solidna postrežba! nad 2000 kom. posamezn. Bfae in telovnikov „ SOOO „ oBlek za deške in otroke „ 1SOOO „ no/mo fernejše konfekcije z» dame in deklice. Priznano nizke cenet Rez. fond nad K 800.000. K 8.000.000. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva, ulica štev. J3, (lastna hiša) ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na*knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4' II 2 0 Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg Te1efo» »tor. 199, v Ljubljani priporoča tvoje Telefaa štor. 168. izborno pivo v sodcih in steklenicah. ni Zaloga v Spodnji ŠišbL ————