Št. 51. ' '? V Gorici, v sol.ofo dm 28. jmiija 1002. Letnik IV. Izhaja vsak torck in sol»o(o v božjih no po človeških pravilib, priprav- Ijali /.o od onega trenotka, ko so izrekli usodni stavok: ,.N a j ,, a v so h u d i č v z a in e, ako n a s a n e v o 1 j a!'" Da hi korak, ki so ga |iod torn geslom nainoravali sturili. no prišel tako nepri- eakovano ali da t>i so v oeeh naSega ljudstva guriški naproilnjaki no vidoli inorda kakor jodine narodne izdajice v dežoli, izmislili so si prckanjono l'razo o ,.zvezi dr. Gregorčiča s Pajerjem in z Labi" in vlaeili po svojih glasilih to trazu s toliko hudoniusnu vztrajnostjo, da hi jim konoOno moral kilo verjeti, da taka zveza v rt'snici obstuji. Ko pa so jib jo prijolo za jozik in so jihjemuivalo grde l'aloto ako tega, kar govore, ne doka- zejo, obmolknili so in so poskrili za plot, kakor costni paglavci, cos, dokazovati ni treba, kričali homo pa še, da le dose- žemo svoj namen. Kdor jo dvomil o p r a v e m na- nionu te#a kričanja, irna zdaj pred seboj prepričanje in dokaz, da so ti Ijudje to, Cesar so zlobno s u m n i č i 1 i druge, namoiavali storiti sarni in so zdaj tudi storili: vpregli so so pred oerni celega naroda, v zakonodajno rn zastopu v k a v d i n s k i j a r e in in to na ta!-'o slov(;sen način. kakor se delajo najvaž- noje prisege! Vr ocigled temu bi monil elovok, da jim gr« /a zivljenjo in snirt naroda. kajti njih general jo inaione padel na kolona v zbornici in s povzdignjonimi rokami j>rosil ltalijano, naj potrde izvo- litov dr. Trcota. kor potein bodo vidoli. kako Iopo skupno bodo dolali ž njimi. Itali.jani. pn torn pa pu.-čali „klerikalco" na iovo. Njih general jo rotil Itaiijane naj potrdo to izvolitev samo da no vstre- zojo „klorikalcom". ki bi sicer zagnali od veselja „vik in krik"; rajse naj se gre po anarhisticnoni načolu preko vseh z a k o n o v. samo da se ne stori usluge „klerikalcom", rajse vse nego to! In da < bidosegli proti ,.klerikalce;n1% zmago raj.se naj se dopolni to, na čemer pogine na- rod slovenski! ,.Klerikalci•' bi bili po- ' temlakem izdajico in pravi Žkodljivci na- roda, kalore treba unieiti, pa re gre pri tern tudi — narod na ko-e! To hrepe- nonjo po uničenju ,.klerikalcev hi lahko dalo misliti na Gorižkem, da, ker ni dvoje dornišljavih. a za vudslvo puvse nespo- sobnili bitij doseglo svojega in-mena glodo njih absolutno vlade in osi bnega koristolovja. naj poginejo oni ki so to „lope načrle" sobičnežev onemogočili. MogoOo je pri vsoj stvari tudi kaj lega vrnes. Ali mi smo prepricani. da ima vse to počenjanje rlrugo ozadjo in v tern tiči nevarnost za naš narod. Na Goriskem se hočejo izvrsevati ; stvari, katerim vzorec je vzet iz Kranj- ske! Dogodki teh dni v kranjskem de- želnem zboru očitno kažejo, da so taki pojavi povsodi na dnevnern redu. kjer j se polagoma izvršuje proces nasilnega ¦ poseganja v narodne pravice jednega I naroda od strani druzega. Tudi ondi se je združila takozvana napredna stranka z n «•'. r o d n i m n a s p r o t n i k i Ne rn c i ' proti katol. narodnim poslancern v močno ! deželnozborsko večino, da bi na ta naein onemofjoOili delo v pravo korist ljudstva. [ Po torn kopitu se je zdelo potrebno tudi goriškim naprednjakom metati se pod noge Labom. (]a bi združeni I njimi strli slo- i venske mdoljubo in prave dobrotnike \ na.-ega ljudstva. I Kako sramotno delo je to in kaj skriva v svojem jedru. je najbolji dokaz . jiiav to. da v sredi vse te akcije stoji jeden | — /.id! torej v principu največji nasprot- ! nik iiašega verskega in narodnega prava; ¦ drugie pa. da gre tu le za uničenje slo- v e n s k i b ..kierikakev", ne pa tudi ita- , lijanskih. kujti Jtalijani so lepo združeni v jedno skupino ..liberalci"' in ,.klerikalei" in ne potrebujejo slovenske podpore za svojo namene. Le Slovenec se je moral zateti v naroeje nasprOtnika. da izvrsi Judoževo delo in škoduje narodu. Tužna nam majka! In Lahi se lahko smejejo v pest. Saj jim je Slovenec dr. Tuma na velerodoljuben nacin pokazal, da mu je ljubsi vsakdo in tudi najhujši sovražnik našoga naroda nego pa oni sorojak, ki ne soglasa ž njim. pokazal jim je. da je njemu prvo njegova trma. kateri, da - njo prodere, hi žrtoval skupni interes slovenskega naroda. In to njegovo strast ako ne celo 5e kaj druzega, bodo — o tern je dr. Tuma sam prepričan — Ita- lijani izkoristili prav dosledno. No, mi na.šemu ljudstvu svetujemo, da pazno zasleduje zvezo naäih napred- njakov z Lahi ter da naj bode previdno v sprejemanju „dobrot", ki bi jih rodila zanje ta zveza. D o p i s i. Küjskü. — Dne 22. t. m. zbudil me je okoli i in pol uri zjutraj zvonček iz spanja. Vstanem. odprem okno. ter zagledam moža. ki me je prišel klicat, da naj grem previdit ženo. Zagledal sem pa tudi pod oknom na kol obeseno staro ratrgano posteljno odejo prislonjeno k zidu. Kaj neki pomeni ta ..zastava"? si mislim. Po nedolgem tuhtanju mi je bilo vse jasno. To je odgovor na dopis iz Brd v ..Gorici-1 St. 48. Že ko sem prečital ta dopis, sem vedel. da se bo sodilo, da sem ga jaz pfsal in pričakoval sem noč za nočjo pod oknom odgovor nanj; Navada je tu- kaj. da mi hodijo „naprednjaki" po noč-i pod okno praviti. kar mi želijo povedati. Kar sem trdno pričakoval, se je tudi zgodilo. Omeniti moram pa. da sem bil na mnogo hujSe pripravljen. Slavno uredništvo prosim, naj bla- j govoli potrditi, da je moja roka pri ome- njenem dopisu popolnoma nedolžna, ker nočem, da bi se zasluge drugih pripiso- vale meni*). *) Fodpisano uredništvo potrjuje, da ni preč. g. župnik z oinonjenim dopisom v nikaki zvezi. — U re d n. USTKK. Sobotno pisino. (1'i^c llniiiiilK'iilus.) Velika radost, ki žari v niojem sreu z moc-jo lisuc oloktričnih žarnic in ki prevova inojo diišo niočnejo od kraške burjo, pi'oinagujo vso one noprijotno cute, ki jili jo zmožna bila vzbujati noolika- nost kozavoga Abasvorja, tako da mu iz srca odpu.ščam vse netaktnosti, kakoršnih l)i ne smol biti zinožon modcsrni časnikar, pa čoludi služi možu, ki ima toliko ,,pik-' na Vas g. urodnik in vse ostale ,.kavce", tla bi mu poki'ilo liki bradavice no lo lice inarvoč celi život. \rsled to radosti som zajedonkral tudi opustil nacrt, da napro- sim iznajšiteljaletalnegastroja, iij'j mi do- voli, da privežem za dolge „svinjske je- zike' ne le Ahasvorja, inarvoč tudi vse njegove tovarise tu in — tarn in jih pri- čvrstim na zrakoplov, j ad ram ž njimi nad jadransko moi-jo, ondi pa jih spustim v voliko lužo, da svojo nedosegljivo P o p o I n o s t v vseh r e 0 e h, skop- Jjcjo v slanih vodah Adrije, ali pa da bodo plenom — za inorske pse. . . . Toda čakajte, — na radost bi bil pa knrnlu pozabil! Velika radost torej žari v mojem srcu in preveva mojo dušo, da so naši vrli učitelji konečno dosegli to kar so želeli, namreč da se je kdo „odločno p o t eg n i 1" za zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Jaz sicer no verujem, da se važno ueiteljsko vprašanje samo tako „potegne1', da vkljub „pologovanjein" od lako mcrodajne strani kakor so dr. Gra- ziadio Luzzatto, dr. Marani in dr. Tuma, postane še daljše, kakor je žalibog že danes, — gotovo pa je, da je bil od slo- venskih poslancev jodini dr. Tuma, ki so je spomnil svojih kolegov. To je tudi ; popolnoma naravno ; ali eudiio se je pa j nekaterim vendarle zdelo, da je notri v ¦ zbornici zadnjič tako hitro vstal. ko dr. I Marani so ni ilobro izgovoril in šel brž ! podpirat Luzzattov predlog. da se izvoli j od>ek 7 Olanov, ki naj se „teineljito bavi" , z uiitoljskim vprašanjem in potem stavi prodloge. Nekateri so meni Ii. iia je Luz- zattov predlog tako slab, da ga treba hitro od vseh strani podpreti, drugi so bili pa zopet mnenja, da se je dr. Tuma ! bal, da bi kak „kavee" prej ne vstal in mu no snedel slave, ki si jo je s svojim podpiranjem stekel pri učiteljih. No, za- j deli niso ni jedni ni drugi, marveč res- nica je bila, da sem jaz, ki sem se nahajal s svojo nevidno navzoünostjo v zborniei, dr. Tumo v .. . vščipnil, a mu h kralu zašepetal: Zdaj ali pa nikoli! Sploh se v tej seji nisem ganil od nje- gove strani. Ko je omenil dr. Tuma d e- n a r n e strani toga perecega vprašanja in dejal, da je to „ona stran na katero ' se je trkalo, ali se ni hotela odpreti" se je razvil inej njim in menoj mej njego- vim govorom zanimiv medgovor, ki se ' je glasil nekako tako-le: UuiHHHculiix: Ti preteti .. .., ali [ ni to hinavšeina? Kako mores trditi, da ' se ta „slran" ni hotela odpreti? lh\ Tuma: No, ali se je morebiti . odprla ? JloiHiinciilux: Kaj pa užitnina? Dr. Tuma: Užitnina bi ne bila moja zasluga, zato pa je nisino hoteli. llomiincu/us: Hosnica pa je le, da bi bila dajala toliko na leto, da bi bili i učitelji lahko vsak dan meso jedli, a po vrhu še pili vrček piva. Dr. Tuma: Oesar no storim jaz, to ne sine ekzistirati ; zato je šla užitnina rakom žvižgat in ker sem hotel uciteljsko vprasanje rezervirati popolnoma za se. ll'uiiii/i''ulu.<: Zakaj pa? Ali nima nikilo drug; pravice delati za njih blagor? lh\ Tmiiii: To je moja slvar. Uči- teljstva potrebujemo še za vse druge svrhe. . . . Uciteljstvu gre v občini prvo mesto. llttmuuciilu*: Aha ! Ti rnislis seveda naprednjake. Zdaj pa le ven z barvo ! Natr je dr. Tuma v „nekakem su- perlativu" rekel, d a d e n a r s e do b i. kjer s e g a hoc e*i. D o b i in o ga, d a p I a č a in o u e i t e 1 j e. Ker je te besede govoril nekani skrivnostno. sem ga dregnil v rebra pa dejal: Aha. vi pač mislite na onega mo- žica, ki cekine s...e in kateri vain omo- goči zdaj vse napredne načrte ? Dr. Tuma: In ce bi bilo tako??? Torej sem uganil ! Ueitelji so smojo zdaj radovati. Isti dr. Tuma. ki je svoj cas dejal. da ni treba da ueiiolj vsak dan meso je, bode zdaj pekel ,,prato" svojim varovancem. Z belim predpasnikom in zavihanimi ro- kavi bo stal pred učiteljskim ognjisčem in smodil dišečega jančka. pri tern pa si privoščil tudi sam kak koseek, kar mu seveda ne bode škodovalo, ker zdaj je še dokaj slök. . . . Samo nekaj mi ni bilo pri celi tej stvari popolnoma jasno, zato sem prašal dr. Tumo pojasnila: Za katero „svojo l'rakcijo \ laškem klubu" pa je govoril dr. Luzzatto, ko je vendar dr. Marani nekako zastopal la ski *) ..So&r' jt> krivo poroüala ko jo pisala, «.In jc dr. Tuina rokol: ako so h o i e. Vsakonni svojc! Mož jo torej še Lolj kunšten, kakor ga „Soöa" slika. Üp. u r. del učiteljstva? Ali imamo tudi židovske učitelje? /)/•. Tuma. Stvar ni taka, kakor se vidi. Treba znati, da imamo v deželi učitelje na slovenski strani, ki ne pripadajo naši stranki in ti bi bili brez zagovornika ako ... llnmuncuht*. Zdaj razumem: To so torej — ,.Slomškarji%l .. . lh-. Turnn. Tako je. Tudi te mo- ramo pridobiti, da bodo pripadali k ,. p o š t e n e m u d e 1 u u c i t e 1 j s t v a, kateremu gre pošteno pla- č i 1 o" in kateri del ne more reei o sebi: Mein idealer, Lebenszwek 1st Schinken, Wurst und Schweinespeck. Homunculut: In kvartineki ! Dobro ! In na koncu vseh koncev še nekaj: Zakaj se niste Vi, g. doktor, udeležili te dni odsekove seje, ko ste podpirali Luzzattov predlog za ustanovitev odseka, ki se ima baviti s tem vprašanjem? Ali si naj ne mislijo celo liktorji Vaše propagande po deželi, da ste se hoteli le v zbornici notri „po- staviti" kot „jedini slovenski zagovornik učiteljskih koristi", da ste le tako e n i'r a s e, s k o z i okno, vržili svojo vzvišeno nalogo? Dr. Tuma: Smešno in neumno ! Kaj je treba beliti si glavo v odseku? Ali nima- mo možica, čegar zlata produktiv- nost zadosc'a za vse odsekove seje? Capito? Homuuculut: Imate prav: Cekinov zlati slövi Za Vas naj govorö! Vseh sej je to pac v red no Kar možic , stori'' — sedö. /);•. Tuma: Torej capito? llumuuculus. Capito. Osebi pa, ki je to junaško in ,.na- prednjaäko'1 delo izvršila, priporočim, da naj si dan 22. junija 1902 vtisne dobro v spomin ; mogoče, da predstavlja ta raztrgana plahta njeno bodoOo sliko. A. M. po dormice ,,Riko", ki je v dopisu iz Brd napadanega v ,.Soči*4 za- govarjal, prosim, naj mi na sledeee vpra- Šanje odgovori: Koliko mož je v nasi sari treznej- ših, miroljubnejših in poštenejših kakor Anton Modrc iz Figoviee? Toliko v mojo in A. Modrcevo obrambo. Fr. M a r i n i e, župnik. Politični pregled. Nov češki klub. Mladočeška parlarnentarna komisija je sklenila, kakor se poroca iz Prage, predlagati ustanovitev državnopravnega kluba vseh čeških poslancev. Odpoved trgovinskih pogodb. Dunajski listi so javili vest, da se je odloeUa avstrijska vlada dejanjski iz- rabiti pravico, ki jo ima v zadevi mej- narodnih pogodb, ter z 31. decembroni letošnjega leta odpovedati trgovinske po- godbe. Do tega sklepa je prišlo v pred- zadnjem ministerskem svetu. ki se je vršil pred kakimi desetimi dnevi. Ogrska vlada je bila obvesčena o tern sklepu bržkone sele minulo sredo, ker sicer bi si ne niogli tolmačiti izjave ministerskega predsednika v torkovi seji, da se bodo pogodbe, izvzemši italijansko vinsko klav- zulo, obnovile brez odpovedi. Szell torej tedaj vsaj oficielno ni bil poueen o sklepu avstrijske vlade. Kaj sedaj ukrenejo nasi onostranski zavezniki, kajpada še ni znano, ker iz Budimpešte se ni došel noben odgovor in se tudi vladno časo- pisje še ne peča s tem vprašanjem, trdi se pa nasprotno, da bo ta sklep avstrijske viade, o katerem je Koerbei* že tudi ob- vestil vladarja, izdatno pospešil nagod- bena pogajanja mej našo in ogrsko vlado, ker mora biti v slueaju, da pritrdijo sklepu tudi Ogri, rešena cela zadeva do konca lekoeega leta. Glede odpovedi same velja za vladi naše monarhije mej drugim sledeča do- | ločba: Vsaka izmej obeb vlad mora sklep glede odpovedi trgovinskih pogodb vsaj šest mesecev pred potekom pogodbene dobe naznaniti drugi vladi. Če se pa v tej dobi ne doseže sporazumljenje mej obema vladama, mora zunanji minister odpovedati nagodbo, če tudi to zahteva samo en del. — Ker je torej naša vlada sklenila odpoved in Mažare obvestila o njem pred koncem junija, se morajo od- povedati vse one pogodbe. ki jih želi imeti odpovedane naša vlada, če temu pritrdijo Mažari ali ne. Kajpada bi bili imeli poslednji vecjo korist, če bi avstrijska vlada ne bila sto- . rila tega sklepa. Pogodba z Nemčijo bi bila molče uodaljsana do 1904 in Ogri bi bili lahko zavlekli razpravo o car. ta- rifu. Koerber je torej temeljito prekrižal raeun Szellu, ki pride na Dunaj še ta teden, l.ržkone v soboto, in najde ondi popolno premenjen položaj. Nemiri v deželnem zboru dnlmatinskem. „Obzoru" se poroča iz Zadra, da je bila prva seja leto.šnjega zasedanja tega. deželnoga zbora zelo burna in da sploh obeta biti to zasedanje jako zanimivo. Mej pozdravnim govorom novega names t- nika barona Handla je bilo euti ninogo opazk. Ko je namestnik razvijal svoj program ter povdarjal zlastigospodarsko tooko istega, rekši, da od njega ni trebji pričakovati p o 1 i t i č n e g a programa, on hoee cuvati le kmetijstvo in trgovin- stvo. v polilidnem pa gledati na to. da se uvede rod v pravi meri itd.. — pre- trgovali so ga Kiankini in drugi z vzkliki, kakor: „Nemšeino nam hoeete zanesti v upravo !" „Zakaj se izogibljete politiki'?'' ,.Čemu ste prisli v Dalmacijo?" „To itnanio od Avstrije v 100 letih!1' „Sili smo te upravo !" ..Mi hocemo zdfuženje s Hrvat- sko !" — Ko pa je numestnik zaOe! go- voriti italijanski. nastal je v zbornici vi- har. Hiankini je protestiral v imenu hr- vatskoga naroda proti temu in pozval somišljonike. da zapnste dvorano. Pravaši so demonstrativno zapuslili zbornico. Radii' pa je med italijanskim govorom v jodnomer klical: ..Živela Hrvatska! Ži- vela !¦• Tirolski deželni zbor. Tirolski deželni zbor bode najbrže deloval, kor se je sprejel nujni predlog poslanca dr. Hrugnara, da .-e izvoli od- sok 13 elanov. ki naj prouči ter v osinih dneh poroča deželnemu zboru o spor- nem vprašanju avtonomije v Trentinu. Neinci so namreč rekli, da nimajo nie proti takemu predlogu, samo da stoje na takem stališču, da se jedinost Tirolstfe ne ruši ter da bodo varovani nernski interesi v Trentinu. — Dr. Brugnara je odgovoril, da stoji tudi on in njegova stranka na principu skupnosti Tirolske. Italijani da zahtevajo poseben oddelek deželnega žolskega sveta, poseben odde- lek deželnega odbora, katera oba oddelka naj imata sedež v Tridentu in zahtevajo ob jednem, da se glede deželnozborskih volitev razdeli veleposestvo in sicer po narodnosti v dve kuriji. • Tajna nemška agentura v Rusiji. „Dzienniku Poznanskemu" porocajo iz Petrocjrada, da se ondi snuje nemska agentura. katere namsn je razširievanje člankov po ruskih listih proti Poljakom. Glavna oseba v tej org^nizaciji je neki I Nemec Stadler, človek mračne preteklo- sti, ki je bil v službi politične poHcije na Pruskem, potem pa civilni policist v Berolinu. Ta Stadler živi v Rusiji pod krivim imenorn. Tudi prej je že ,.delo- val1' v Rusiji in sicer pod raznimi kri- vimi imeni Stein, Müller in drugimi. — j Rusko redarstvo je opozorjeno na to novo nemško protirusko počenjanje. Slavnosti kronanja v Londonu odpovedane. Slavnosti kronanja angležkega kralja Edvarda VII.. ki bi se imele pričeti v pon- deljek, so najedenkrat odpovedane, ker se je bolezen kraljeva nenadoma shujšala. Na kralju so morali namreč izvršiti jako nevarno operacijo, katero je zahtevala napredujoča bolezen, o kateri se z go- tovostjo trdi, da je rak. Ako bi se kralj tej operaciji ne bil podvrgel, bi bil po izroku zdravnikov že mrtev. Operacija je bila po izreku dr. Listra najnevarniša vseh operacij, katere sploh ne prestane nikdo, vendar jo je kralj Edvard prestal. A bolezen je tako nevarna, da zdrav- niki nimajo nobenega uptinja, da krnlj ozdravi. Vslod tega so se odpovedale slav- nosti kronanja na nedoločeni čas in vse pripravo v Londonu in po deželi, kista- nojo milijone, so izgubile veljavo. Doniov vrnili so se tudi zastopniki vladarjev mej njimi tudi nadvojvoda Franc Ferdi- nand, avstrijski prestolonaslednik, ki se je podal pretekli teden v London, da zastopa pri slavnostih cesarja Kranca .loiei'a. Poročila govore, da je bil kralj že (lolgo v precej nevarnem stanju, a da se je njegovo bolezen prikrivalo do zadnjega in so se priprave brez ozira na to vrsile. To prikrivanje pa da je imolo vmazano ozadje spekulativnosti raznih tvrdk, ki so hotelo izkoristiti pri- liko in drago prodajati razno blago za svecanosti. Dne 13. t. m. pa je bolezen s tako silo udarila na dan, da tudi vso prikrivanje ni več pomagalo. Kralju so morali operirati slepo črevo. Operacija so jo izvršila v pričo petih zdravnikov; mej operaoijo so kralja narkolizirali. Najnovejša poročila govore, da je kralju precej odleglo ter da zdravljenje hitro napreduje. Sklenilo se je kronanje odložiti do jeseni 5. oktobra. llazun bolezni raka ima kralj Ed- vard VU. tudi odebelenje srca. Te žalostne spremembe na kralje- vem prestolu je vse prebivalstvo an- gležko zelo pretreslo, katero še niti ni pozabilo žalosti, ki jo je provzročila «le- srečna vojna v južni Al'riki. Po vsej dr- žavi se vrše molitve za kraljevo zdravje, ali danes ali jutri že utegne prinesti brzojav novico, da je kralj mrtev. Domače in razne novice. Vabilo na naroebo. — Z du- našnjo številko završili ymo prvo poluletje t !. Ob tej priliki zahva- lujemo se dosedajnim p. n. naroč- nikom, ter vabimo, da sev nastopnem poluletju še drugi gg. somišljeniki z naročbo tem pridružijo. »Gorica« stane za pol leta 4 krone, za četrt- letje 2 kroni, in se naroči lahko z vsakim dnevom. Gg. naročnike, ka- teri so zaostali z naročnino za te- koče lelo, — in tudi še za prejšno leto — pa uljudno prosimo, da jo izvolö kmalu doposlati. Smrtua kosa. —VTrstu jo urnrla te dni gospa Franja M a c a k, rojena N o 11 i, soproga upokojonega c. kr. zeni- ljomerskega evidenčnoga višjega nad- zornika. Upraviteljwin župnije Zgonik je imenovan č. g. Angelj Cargo, kurat v Nabrežini. Župnija Zgoiiik jo razpisana do 20. julija. Patron je princ Hohenlohe. Podružiiica „Sloinškove zvezc" za goriški in gradiščanski okraj bode zborovala dne 3. julija t. 1. ob 10. uri predpoldne v „Šolskem domu1' s sledecirn dnevnimredom: 1. Nadaljevanje razprave; „Ovire šol. naprodku in kako odstraniti iste'r"' 2. Spremomba §. 3. dož. postave z dne 15. okl. lS'.Ki. 3. Prodlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. IMievni rod seje deželnega zbora «oriskoga dne 28. junija 1902 ob 5. uri popoludne : I. Porocilo volilnega odseka o izvolitvi dr. Treota deželnim poslan- cem (por. Štrekelj); 2. Kacunski sklep zoinlj. odvez. zaloga za 1. 1900 (por. Ja- koncie); 3. Kacunski sklep zemlj. odvez. zaloga za 1. 1901 (por. Jakončič); 4. Ha- čiuiski sklep za ranjene in bolne vojake za 1. 1901 (por. Jakončič) ; ft. Podpora občini Sedlo za obrambona dela ob po- toku Hola (por. Klančic); 6. Načrt za- kona zadovajoč uvistitev cesto, ki so ima graditi v lijašld dolini od okraj tie ceste ÖL Peter-Dorn berg do erarijalne blizu Uzeljana (por. Grča); 7. Prošnje odseka za zgradbo cesto Šonipas-Prvačina, za uvrstitev te cesto med okrajne (por. Grča); 8. Proracun zaloga za ranjene vojako za 1. 1902 (por Jakoneic); 9. Na- črt zakona zadevajoč zgraditev in vzdr- ževanje cost vodečih nu kolodvore (por. llolzer); 10. Kacunski sklep zuloga za gluhoneme za 1. 1901 (por. dr. Verzeg- nassi); II. proracun zaloga zagluboneme za I. 1902 (por. dr. Verzegnassi); 12. Za- deva o zgradbi deželno norišnice (por. dr. Verzegnassi)^ 13. Sprememba o do- ločilu in povišanju kredita označenega v V11I. poglavju točka 7 proracuna dež. zaloga za 1. 1902 (štipendij obiskovalcem obrtnijskih zavodov) (por. dr. Marani); 14. Prošnja deželnega arhivarja Alek- sandra Ghiades (por. Valentinis); 15. Pros- nja računarskega vežbenika Pompeja Gorlani (por. Valentinis). Učitcljstvo in nemsciiia. — Kar verjeti nismo mogli, da so učitelji po nekem svojem društvu vložili pri dožel- nem zboru goriškem neko prošnjo za zboljšanje svojega gmotnega stanja in sicer v nemskem jeziku, ki niti ni dežolni jezik pri nas na Goriškem. Na tej prošnji podpisana sta namreč dva glavna stebra bivše „narodno-napredne" stranke, učitelja Bajt in Križrnan. Kako je vendar to mogoče, smo si mislili, da bi pristaši narodno-napreduc stranke, — stranke, ki je hotela pri nas veljali nokako za radikal no narodno, začeli se sramovati slovenskega jezika!? Pa glej! To uganjko rešil nam je dr. Tuma v prvi seji sedanjoga zaseda- nja deželnega zbora. On nam jo namreč ruzkril, da narodno - napredne stranke ni vcč na Goriskern in da je njegova slranka samo še napredna, a n a r o d- n o s t da je vrgla pod — klop. Da bi „Slomskarji"' kaj takega sto- rili, — ali bi metala „Soča" okolo sebe z brezdomovinstvom, z izdajstvom in kaj verno s com drugem, tako pa „kara" prav po očetovsko Ijubljenčke, tako ne- kako, kakor bi se jim bala zarneriti! (ioriske nicstiie dopolnilne vo- litve. — Nevolja goriškega prebivalstva do dosedanjih gospodarjev in upraviteljev mestnega premoženja postaja od dne do dne večja in ne brez uzroka kajti goriška mestna uprava je res jako žalostna. Go- spodje v mestni liisi so premalo brigajo za inostno gospodarstvo, pač pa preveč za politiko in političn(3 domonstracije in vočina goriskega prebivalstva ni zado- Iz države nebeškega solnca. Kazni zapora ali ječe kakor pri nas, na Kitajskein ne poznajo. Ondi ljubijo „sumaricno postopanje1' in kratek proces: kogar ne pošljejo na oni svet, tega poa- Ijejo domu, a prej mu jih namažejo pri- merno številoz bambusorn. Grde, ognjusne zlocine, n. pr. sodomijo ali tudi javno obrekovanje bližnjega, kaznujejo Kitajci s tem, da obsojenega zapro nazega v kletko, da visi insene dotika tal*j. Tako ga izpostavijo na cesti javnemu zasra- movanju in vsern vremenskim nezgodam ter ga puste, da pogine. Nekaterim denejo okoli vrata orjaškemu krožniku podoben lesen ovratnik, s katerem obsojenec ne more spati drugače, nego sključen v če- pečem poiožaju. V mestih se vidi po ulicah več takih žalostnih prikazni, ki prosijo sočutja mimo gredoče. Ob času vojne se morajo -generali, ki izgube bitko ali ki se sploh obnašajo nejuna^ki, pred vso armado in ljudstvom sleči do nazega in potem si sarni razpa- rati trebuh z ojstrim nožern, da jim pa- dejo ven čreva. — Za take razrnere bi se naš cenjeni čitatelj pač ne rnogel lmvdusevati; — ali Kitajec, ki je že ti- *) 0 ubogi „SoCini" sotrudniki, ako bi ži- vi:li tiu luhijakcm! Up. uredn. sucletja navajen na brezpogojno pokor- ščino in katerega na vsaki korak prežita bambus in smrt in zvijača izkoriščujočih uradnikov, je s tako usodo popolnoma zadovoljen in živi v sladkem prepričanju, da je ni bolje urejene države na svetu nego je to „n e be š k o kraljestvo". Naj- višje, po čemer hrepeni skoro vsak Ki- tajec— ženske seveda ne pridejo v poštev —je, da postane Mandarin, da more tudi vladati in oderati svojega bližnjega pri živem telesu. Ker je ves uk posvečen le temu srnölru, zaradi tega študirajo Kitajci vsi brez izjeme. — Javnih šol in šolskih poslopij pa na Kitajskom vkljub temu ni. Urejeno pa je šolstvo tako-le: Več družin skupno si najamejo jftdnega učitelja, ali kar je še navadneje, jeden učitelj si poišče več učencev, pa jih v nalašč za to najetem prostoru, sobi ali dvoraiii posadi na tla. Dečki si morajo najproj zapomniti in se navadiLi izgovaijati vso pismene znake, ¦ katerih imajo Kitajci 4000. Tako šolanje provzroča strahoviti vrišč in hrušč, ker mora vsaki paglavec .svojo „nalogoil glasno čitati. Vsled tega pa se tudi naučijo že v — petih letih brati. Ko se je to zgodilo, učijo se ti „študentje" večji del ostalega ! življenja na pamet — kitajske klasike, po«pbno dola usUnovitelja kitajskega ka- tekizma — velika Konlucija, ki je urnrl 1. 478 pred Krislusom. Praznikov Kitajci ne poznajo razun nekaterih dnovov okoli novega lota. Niti nedelje nimajo. Matemalika, naravoslovje, zemljepisjo so jim neznani učni predrneti. Posledica tega je brezdanja nevodnost Kitajcev v vse'h rečeh, ki presogajo nji- hovo obzorje. Morali bi dolgo iskati, da bi našli Kitajca, ki bi poznal vseh pet delov sveta po imenu! Večina Kitajcev je mnenja, da razun Kitajske sploh ni nicesar, kar bi bilo vredno poznati — zaradi tega se mnogi kitajski ustaši niso mogli načuditi prikaznim evropskih vojakov ki so stre- ljali nanje, od ko d da je to Cud no ljudstvo z lepimi aniformami in obrazi. — Kitajoc, ki si hoče pridobiti pravico do kake javne službe, se mora podvrcči zaporedoma najtežjim državnim preskuš- njam katerih je štiri stopnje in h katerim so jih oglasi več lisoč in ker jo na raz- polago lo malo diplotnov, — pade pri teh preskušnjah tudi ogromna večina kompetentov. Kogar ne utrudi to nepre- stano „padanje" in se neumorno stavi na rHzpolago izpraševalni koinisiji, oni doseže cast — ali bolje rečeno, sramoto dok- torstva lahko v svojem — o s e m d e- setern 1 e t u. Na Kitajskem je potem- lakem še mnogo starejših šludentov nego pri nas — in s tem dejstvorn se lahko tolaži marsikateri „večni student1' na naših visokih šolah . . . seveda slaba to- lažba. Druga državna skušnja traja na Kitajskem 9 dni. izprašovance zapro mej tem časom vsakega posebej v majhne utice iz bambusa ali bolje „tiöje kletke" in jih izpostavijo vsern vremenskim ne- zgodam, dežju, viharju in vročini, tako, da mnogi obolijo in se prisiljeni umak- nejo, — nokateri celo umrjejo. Kdor pri izpraševanju goljuia, temu brez druzega odsečejo glavo, bodisi učenec ali učitelj. Kdor je skušnjo prestal, postane lahko uradnik, ako se kako mesto izprazni in če do tedaj ne umrje lakote... prav kakor pri nas! — Kogar doleti izvenredna sreča, da doseže mesto Mandarina, je še le pravi tepoc; kajti od vseh nalog in dolžnosti, ki ga čakajo v tej prevažni službi, — ne vo pri svojem nastopu prav ničesar .... seveda stari kitajski klasiki in veliki Kon- fucius niso merodajni za praktično izvr- ševanje službe Mandarina. Ali komur je kitajski cesar podelil visoko cast državne službe, on mora imoti tudi razum za izvrševanje iste, drugače..... (Dalje pride.) voljna z iijih počenjanjem in zulo jo za- čela slranka, ki se.laj gospodari v mestni hiši, izgubljati tla, kar so pokazale zudnje dopolnilno mestne volitve dovolj jasno. Sestavil so jo namreč pri teh vo- litvah neki volilni oclbor, ki se je ime- noval „il cnmilatn popoliire". Ta je po- stavil v tretjem volilnem razredu tri svoje posebne kandidale in si cor Balis tiga, C u I o t a in C o d e r m a z a, dočim je postavil „il comitalo liberale-nazionale" kot svoje kandidate M a r z i n i j a, H r u- m a 11 i-j a in Hombig a. A pri volitvi izvoljena sta bila dva kandidata ljudske stranke in jeden libe- ral no- narodne stranke in še ta-le s par glasovi veeine. Včeraj pa se je vršila vo- litev v II. volilnem razredu in tudi tu sta zmagala dva kandidata ljudske stranke, namreč ces. svetnik in upok. prolesor Motz in trgovec A 1 p i, dočim sta pre- pala kandidata liboralno-narodne Hal. stranke K ü r n o r in S a v o i' g n a n i. fcs. kr. kmctijskn drnzbn v (lorici je imela v četrtek svoj občni zbor, na katerem so si; pulrdili računi za leto 1901 ter se odobril račun za leto 1902. Ob jednem je bil izvoljen za podpredsednika conte Jakob Panigai. Za drušlvenega tajnika in sicer za dobo 5 let je bil imenovan Karol llugues, rriož, ki ne pozna niti besede slovenskega, z letno plačo 4000 kron. Izpred porotncga sodišča. — V torek se je vršila razprava prqti Alojziju Vovku od Lisjakov, občina Šmarje na Vipavskem. Obtožen je bil uinona in težke telesne poškodbe. Z nožem je zabodel Jožeta Makovca pri Vrtovčah in nevarno ranil Fr. Makovca istotam. Prvi je kinalu za tern uinrl. Obsojen je bil na 4 leta ojstre jeee. Zagovarjal ga je dr. Tuma. Predsedoval je razpravi sodni svetnik Z ö r r e r, prisednika sta bila svetnik R u t a r in tajnik Musi n a. V sredo je sedel na zatožni klopi oženjeni Andrei Karol Mlekuž, učitelj v Višnjeviku v Brdih. Tožea je bil radi zločinov po § 127 in 128 kaz. z. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Porot.iiki so ga oprostili. V cetrtek je stal pred porotniki Valentin Mišigoj po domače Muhaj z Dobrovega, star 20 let. Obtožen je, da je 6. jan. t. 1. zveeer na cesti pri Dobrovem na- padel Antona Mužiea, mu s silo vzel 4 krone in mu ob jednem grozil s smrtjo ter ga tudi vdaril. Dne 6. januarja t. 1. podal se je namreč oškodovanec Mužič iz Šmartna z Jan. Lipizerjem na Dobrovo, kjer je imel nekaj opravil. Tarn sta se mu- dila Lipizer in Mužič v gostilni Janeza Ssiligoja. Ko je prišel Mužie iz krčme na prosto, približa se mu Mišigoj, ga poclere na tla poklekne mu na prsa, ga zgrabi za vrat in zakriči nad njim: ,.Zdaj si v mojih pesteh in mi ne vtečeš, dati mi moraš denar, drugaee te zadavim, saj sem videl da imaš denar!" Mužič je branil svoj denar, a Mišigoj mu ga je vzel si- loma. Mužič ga je prosil naj mu da vsaj polovico nazaj a mesto tega mu je dal Mišigoj jedno s pestjo. Za to je stal v čcHek Mišigoj pred porotniki, obtožen v smislu § 190 kaz. zatožen zaradi roparskega napada, de- janja ki je kaznjivo po § 194 kaz. zak. Obsojen je bil na tri leta težke ječe z večkratnim postom. Zagovarjal ga je dr. Tuma, katerega je moral predsednik večkrat opomipjati, da naj govori k stvari. Včeraj se je vršila obravnava proti 45 let stari neomoženi Terezi Rusič z Ušnika pri Volčah, toženi radi detomora. Obsojena je bila na 15 mesečno ječo s posti. Danes m vrši pa obravnava proti odgovornem uredniku našega lisla, kate- rega toži tiskar Gabr.šček radi žaljenja časti po tisku. Obravnavi predseduje de- želnosodni svetnik S mar da. Našega urednika zagovarja dr. Raimondo Luz- z a 11 o, katerega nam je odvetniška zbor- nica doloeila za zagovornika, ker ni hotel noben drugi odvetnik prostovoljno pre- vzeti zagovorništva. TiskarjaGabrščeka pa zastopa dr. S t a n i č. Poslall so ga jest! polento. — 29 letni Peter Zanette iz Trevisa v ltaliji stal je že dvakrat pred sodnikom, ker je v Gradežu prepeval Garibaldijevo himno ter vpil „Viva l'ltalia!" Storil je najbrže to zaradi tega, ker je bil sit — avstrij- skega kruha. Ker ga je pa obakrat c. k r. avstrijski sodnik oprostil, ga je pa te dni policija v smislu patente od leta 1854 obsodila na 7 dni zapora ter na odgon t. j., da bode po preslani kazni, ker je sit avslrijskega kruha, moral iti jesti — lasko polen to. ('. kr. okrajno sodis^e v Tol- ininu išče sposobnega sodnega pisarja, kateri lahko naslopi službo s 1. julijem t. 1. Dotienik mora biti vešč slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku. — Plača znaša po 2-10 K na dan. Prošnje ' je ufožiti na naeelstvo c. kr. okrajnega sodišča v Toi mi nu. /aradi pnuht.je lott'rijskih 1 ist- kov. I'o Ciorici je hodil od !iii5e do hiše ler prodajal loterijske listke neki 22-letni Josip Kascskak doma iz Kperiesa. na Ogerskem. Ti listki [»a so bili od bančne firme Maks Fischer iz Monako- vega na Havarskem. Mladeneč je z listki delal dobre kupcije, a policija je to za- vohala ga arotirala in mu zaplenila vse listke. Stanoval je v Trstu. Toniaževa /Jindra. — Do 14. ju- lija t. I. se naroči labko vsakdo pri c. kr. kmot. dr. Tomažovo žlindro vagon t. j. 100 kvint. po 700 kron, a jeden kvintal po K 7.80. Plača se na račun K 2.— za kvintal. JŠtrajk trainvajskih uslužbeiicev v Trstu. — V četrtek tramvaj po Trstu vsled Atrajka ni vozil. Tramvajsko dru- šlvo tržaško dela s svojirn podjeljern v Trstu jako lepe dobičke, dočim svojih uslužbencev ne plačujo dokaj dobro. Zalo so začeli isti štrajkati in stavili so društvu opravičene zahteve za zboljšanje njih plač. Večina mestnega prebivalstva je na strani strajkujočih tramvajskihusluž- b(3ncev. Zato je verjetno, da se bode moralo tramvajsko društvo udati opra- vičenim zahtevarn istih. Ker se je pa bati, da bi tramvajsko društvo sicer ustreglo zahtevi uslužbencev, a ne iz svojih lepih dobičkov, marveč s tern, da podraži vozne eene, torej na škodo vo- zečp^a se probivalstva bi taka rnoznost lahko vzbudila med občinstvom ne- voljo in nekateri listi so mnenja, da naj v tern slučaju pa občinstvo skrbi za to, da tramvajska družba uredi stvar, kakor zahteva obča korist, ne pa kakor bi bilo prav le za žepe milijonarjev. Isterski dc/elni zbor. — Italijan- ski poslanci, ki se nahajajo v večini v isterskem dež. zboru, ki pa zastopajo samo jedno tretjino vsega prebivalstva Islre, pripravljajo se zopet na neko ostudno komedijo, ki bode v pravi luči osvetila njih nasilstvo ter zlorabo njih numerične premoči nad slovanskimi de- želnimi poslanci. Akoravno sta bila po- slanca prof. Spinčič in prof. Man die v Voloskem polit. okraju jednoglasno izvoljena, bodo ti italijanski postenjaki njiju izvolitvi uničili. Istotako namera- vajo uničiti tudi izvolitev poslanca in namestnika dež. glavarja dr. Stange rj a, ki je bil izvoljen z ogromno večino gla- scv v liburniški mestni skupini. Kranjski deželni zbor. — Že v zadnji številki smo poročali, dajezaeela katol.-narodna stranka v istem obstru- irati, ker so jo hoteli z Nemci združeni slovenski naprednjaki prikrajšati pri vo- litvi članov v posamezne odseke. Stvar je bila namreč taka-le: Dosedaj so bile v kranjskem de- želnem zboru tri stranke in sicer kato- liško narodna, narodno-napredna in nem- ška. V odseke se je volilo stevilo članov po razmerju glasov katere je imela vsaka stranka v deželnem zboru. Letos so se pa pristaši narodno napredne stranke z Nemci zvezali tako- rekoč v jedno stranko, ki tvori v deželnem zboru večino. Ta narodno-napredno-nemška ali- janca hoče pa in je tudi v resnici skrčila število clanqy katoliško narodne stranke v odsekih. Člani kat. narodne stranke, ki so izvoljeni v odseke, ne prevzamejo izvolitve kar je kalisko-narodna stranka slovensko-nemškim zaveznikom že pred volitvijo odsokov naznanila ter napove- dala obstrukcijo s tern, da je predložila 12 nujnih predlogov, ki naj pa pridejo na dnevni red še le po izvolitvi odsekov torej še le takrat ko bodo slovensko- nemški zavezniki faktično že storili kri- vico katoliriko-narodni stranki. Zviti lisjak baron S c h w e g 1 hotel je da bi prisli nujni predlogi v razpiavo pred izvolitvijo odsekov, da bi se potem lahko očitalo katoliško narodni stranki, češ da je za- Oela obstrukoijo brez kakega povoda, ker se jej ni do takrat nobena krivica zgo- dila in stavil je na deželnega glavarja tudi tozadevno zabtevo, češ, da tako do- ločuje opravilni poslovnik. Ker je deželni glavar hotel ugoditi zalitevi barona Schwegla, pojasni dr. Schusteršič tozadevna določila opravil- nega poslovnika ki določajo da je de- želni glavar gospodar, ako to žele pred- lagatelji, nujne predloge zapostaviti dnev- nemu redu. Ker s(» je to tudi zgodilo, zaeelo je na napredni strani kričanje in ropotanje ter besedni ravs in kavs med naprednjaki in pristasi katol. narodne stranke. Vines je posezala tudi galerija ki je burno ploskala govornikom katoliške narodne stranke. Konečno pa so s<^ volitve v posa- mezne odseke vendarle izvršile pred ob- ravnavanjem nujnih predlogov. Sloven- sko-napredno-nemška alijanca je sicer zvolila v ouseko po nekoliko katolisko- narodnih po^lancev, a li so koj izjavili, da ne spn-jmejo izvolitve. V pondeljkovi sr*ji pa je zarel dr. Šusterši'r: utemeljevati svoj nujiii predlog glede splošne volilne [»ravice. \ajjred- njaki in Nemci so rnu vedno segali v be.sedo ter ga neprenelioma motili pri govoru. Na te rnejklice naprelnjakov in Nerncev soveda dr. Šusteršič ni nioleal, rnarveč zavniOal jib je po geslu „klin s klinom". Nastali so vsled toga jako burni prizori mej poslanci kat.-narodne in slo- vensko-nem.ške-napredne stranke, ki so konočno priSIo do vrhiinca tako, da je moral deželni glavar sejo zaključiti z opotnnjo. da bodo poslal povabila k prih. seji poslancem na dom. Kedaj se bo to zgodilo, no ve sedaj niti dezelni glavar, kajti kranjski d e ž e 1 n i z b o r j e vsled s k 1 e p a s k u p ti e g a rn i n i- sterstva zaključen. \a ta način se je torej zanesla tudi v kranjski deželni zbor obstrukcija, katero je rodila soveda slovensko-nemška zveza — xveza, ki ne more pod kakor- šnimi koli pogoji biti Slovencem v korist. Kranjska tr^ovska in obrtna /bornicji poroča: Inserenti, ki imajo na Huskem kupčijsko zveze. dobe v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani važno zaupno poročilo. Slovensko-iitMn.ška ^imnazi.ja v Celju. — ..Domowina" poroča: Hazni listi pr'na.sajo zopet neresnično vest, da se že letos premesti slovensko-netn.ški gimnazij iz G^lja, in begajo s tern stariše in učiteljstvo po deželi, da je ta vest le izmisljotina in da Nemci uprizarjajo ta manever lo radi tega, da bi se Stevilo dečkov, ternu gimnaziju namenjenih, kar moč skrčilo, da bi potem kričali, da slo- vensko-nem.ški gimnazij v Celju ni po- treben, ker nima niti dosti učencev. Slo- vensko-nemška gimnazija v Celju ostane kakor je [n ne bode letos nobene pre- membe. Cast, duhovništvo, gospode uči- telje in stariše opozarjamo še enkrat, da naj skrbe, da dobimo ravno letos kar največ bistrih, nadarjenih dečkov v naš gimnazij. „Xuroduogospodarski Vestnik". Glasilo slovenskega trgovskega društva ,.Merkurja". Odgovorni urednik: Dr. V. Murnik ima v svoji 3 štev. sledečo vsebino: 1. Ljubljansko barje in njega osuševanje. 2. Z'vinorejski okraji na Kranjskem. Spisal V. Rohrman. 3. Trgo- vina. Spisal A. L. 4. Trgovska in obrt- niška zbornica za Kranjsko. 5. Razno- terosti. Izpremembe v trgovinskih in za- družnih registrih r.a Kranjskem. 7. Tržno poročilc in tržne cene. 8. Oglasi Žezopet „naprcilua*' posojiluica. — V Velikih Laščah na Kranjskem po- sluje že šesto leto posojilnica, ki ne po- sluje redno in bilanca, katero je izdala za 1. 1901, ni v redu. Ta posojilnica je tožila Uršulo Adamič za 400 K, katere pa je nje porok že pred dvema letoma plačal na roke knjigovodji velikolaške posojilnice Benediku. Ista posojilnica je tožila Purkarta za 1000 K., katere je isti že pred več časom izročil blagajniku Benediku. Na ime Purkarta je bilo vpi- sano v posojilniške knjige 200 K, katerih Purkart ni prosil in tudi ne prejel. Po- sojilnica je tožila Franca Intiharja za 400 K, katere je isti že pred dvema le- toma plačal seveda na roke Benediku. Ko je Benedik v škodo notarja ravno tako delal, se je notar vknjižil na nje- govo posestvo, a zato se nihče ni zme- nil, tudi sodnija, koliko je ta človek po- neveril na skodo strank. Dasi so bile defravdacije znane, vendar je napredno načeiništvo pustilo, da je Benedik se nadalje posloval v posojilnici. Tako delajo torej v „naprednih*' za- vodih. Zato naj „naprednjaki" le pri miru pust(> naše zavode, in najprvo pometajo pred lastnim pragom. Za Konciljo Bene- dik. Tudi napredek! Dedsoina pod desko. — V Gö- dingu na Štajerskem je umrla premožna 72-letna starka, a njenih hranilnih knjižic niso našli nikjer. Konečno je nek d'edic preiskrtl tla in je res našel pod desko tri hranilne knjižice, glaseče se na 48.000 kron. Hrvaška sola na Reki. — Hrvati na Reki so že pred letom dni uložili obč. svetu reškemu ulo^o za hrvaško šolo na Reki. Obč. svet ne da — nobenega od- govora. Imenoin reških Hrvatov je sedaj Jurij baron Vranyczany Dobrinovie na- slovil na obč. svet ulogo. v kateri zahteva odgovora, sicer se obrne na ministerstvo. Reški obč. svet bo skoro gotovo zopet molčal. (ifiaiii so pokradli v Istri mnogo oslov. Vrednost ukradenih oslov znaša 325 kron. Dclavsko zavarovanje. — Pri- hodnji mej narodni kongres, ki se bo pecal s tern vprašanjein, se vrši leta 1905 na Dunaju. 7 dni br«*z j<*di, pija^c in zraka. Iz Berolina se poroča skoro never- jftna vest, da se tarn kaže neki Ameri- kanec po imenu Papus. kateri zamore zivi'ti 7 dni brez jedi, pijače in zraka. 1'apus se pupti ornotati v platno, potem ga polože v rakvo iz stokla. Rakvo spuste potem pod vodo. kjer oslane 7 dni. V njej leži tedaj Papus brez jedi in pijače in kar je najč-udneje, niti zraka nima za dihati. Vclikanska i/najdba. — Artile- rijski polkovnik Humbert v i'arizu je izna.šel napravo. ki se brez posebnih težkoč nadene pu.^kam in topovom in ki odstranijo dim. vsak pok in prepreči, da se niti ogenj iz strelne naprave ne pokaže. Zaroka na ruskem dvoru. — ,.Pravitelj->tveni vjestnik" naznanja zaroko velike kneginje Vladimirovne s princeni Nikolajem Grškim. Od zidarskc^a poinornika do nietropolita. — Srbski mHropolit v Skoplju Firmiljan je potem. ko je bil v duhovnika posvečen. šel študirat v Prago filozolijo. ne da bi imel zadostno sredstev. Da >e je pre/Jvel. je postal zidarski po- mocnik. Ko je vsled napora obolel, zvedel je njegov gospodar, kdo je njeguv po- mocnik. Vzel ga je k sebi na dom ter mu dal podučevati otroke. Tako je mogel Firmiljan dokončati svoje študiie. Konji i/iiinjajo. — Ko je prišla v rabo elektrika, se je prerokovalo, da mora konj kmalu izginiti, ker ga človek ne bo rabil. A konje imamo še zmirom. Vendar jih menda ni več toliko. V Parizu je bile leta 1901 konj še 96.698, letos jih je tevilo konj za 10 odstotkov, isto velja za Berolin. Uunaj in celo St. Petersburg. V Ameriki avto- mobil tudi že spodriva konja, vendar ne tako naglo. ker b'ti morajo prej dob»*o tlakane ceste. Nekdo je prerokoval. da mora konj izginiti iz mest in ž njim hišna muha, katero nam je on zanesel v nasa stanovanja. Svinja požrla otroka. — Strašen dogodek se poroča iz L' Argentier na Francoskem. Neka kmotica je pustila svojega 4 mesece starega otroka samega v sobi. Ko se je vrnila, ni bilo nikjer otroka. Preiskava je dognala, da ga je požrla svinja. Pregaiyaiije kristijanov v Kini. — Iz Pekina dohaja poročilo, da se v pokrajini Seewan vedno bolj širi vstaja bokserjev. V kraju Čengtu so vstaši po- rušili cerkev in umorili 10 kristjanov. Brezpog;ojno prvo mesto. bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nado- mestilo zanje gre dandanes Kathreiner- jevi Kneippovi sladni kavi. To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor pi. Pettenkofer se je izjavil : ,.Po svojem kavi podobnem okusu bist- veno preseza vse druge kavine surogate". Drugi pravijo : ..Jako intenzivno ima vonj in okus žgane zrnate kave. Njen vonj je posebno krepak. podoben kavi in Oist. V dokazni množini ima aromatske sesta- vine, kakoršne ima tudi zrnata kava. Mnogoteri poizkusi so soglasno izpricali, da jo je moči označiti kot izdelek, ki se zelo bliža zrnati kavi. Po vsebini aro- matskih snovi je Kathreinerjeva sladna kava v užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi" itd., itd. Zato je umevno, da prihaja ta kava cimdalje bolj priljubljena in da jo že v olce rabijo in udomaču- jejo kot točno in zdravo rodbinsko kavo. Naroduo gospodarstvo. Oistost kože pri kravab. Čistost kože pri kravah upliva zelo na zdravje živali in na mleko. V slabih hle- vih. osobito v takih, kjer je strop iz lesa in je ta že star, slab in črviv, pada iz njega mnogo prahu. Ta prah se za- država večji del na dlaki in kuži krav ter zamaši znojne luknjice, da ne mo- rejo delovati. Zato je treba krave in spluh vse govedo vsaj jedenkrat na dan česati in snažiti; take krave so veliko bolj zdrave in dajejo tudi več mleka. Kako se zatro mulie v hlevu ? Proti muhain je dvoje vrsl sredstev. Sredstva prve vrste imajo namen riuihe pokonOevali, druge vrste pa razmnožitev muh preprečevati.Muhe loviti in pnkonče- vatine izda veliko,ako ob enem ne skrbimo, da se ne razmnožujejo. Zadnje se pa do- seže z veliko snago v hlevu, ki mora biti svetel in zračen. Pa tudi to ne bo veliko izdalo, ce le jeden skrbi za dober in snažen hiev, če pa naši sosedje ostanejo pri običajni nemarnosti. Prav dobro 9redstvo muhe odganjati je neki voda, kjer se je kulialo orehovo aii so bolje lorbarjevo listje. S to vodo se ves les v hlevu večkrat pomaže in islotako vsa živina. To sredstvo jo le toliko Oasa iz- dalno, dokler je kaj iluha po orehovom ali lorbarjevem listju; zato je dobro ma- zanje večkrat ponoviti. Kflko jc kokosim prt^iiiitt usi? To, kar se pri perutnini ohicajno imenuje uši ali kiirjoiu'i. so pravzaprav ptičje pršiče. Xapadene kokosi je treba mazati, zlasti ob ^robenu in po nogah. se delajo grinje, s trpentinovini oljem, s petroljem, z moOno tobakovo vodo ali s čim drugim onakim. lstotako se niora skrbno osnažili kurnjak, in sicer z vroeim lugom; ee pa kurnjak ni dosti vreden, je pa najbolje sežgati ga in narediti novega. Kako ravnati s kobilo. ki nikakor noi'e radovoljno do.jiti žrebota? Če kobila nikakor ne pusti žrebetu sosati, ni druge pomoei, kakor dati ji okoli spodnjih eeljusti zadaj za zobmi močno vrv. ki se skupaj zveže in potein s kakim vtaknjenim klincem zasuče ^po- rajklja). da kobilo boli in ji odvzame vso moč. Ta klinec kdo med sesanjem drži in ga po potrebi manj alj bolj privij. Vrhutega je kobili eno sprednjo nogo držati vzdignjeno, da ne more brcati. Tako premagana kobila mora pustiti se- sati in sčasoni se morda privadi dojenju. ne da bi bilo treba takega sredstva. Kaj kobili polagnti da dobi voi* mleka. Predvsem je kobilo treba krmiti s teCno hrano ter ji polagati krmila, ki po<5pesujejo tvorjenje nileka. Taka krmila so jetmenova moka, pomešana v pitno vodo, kuhano laneno seme, otrobi in korenje. Če pa vzlic temu kobila ne dobi mleka, krmi se žrebe posebej, in sicer z ječmenom kuhanim na vodi, ter mu do- dajte nekoiiko kravje.ua mleka. Ta zmes se poklada mlačna. Taka ječmenova juha ima glede okusa in učinka tako veliko slienosts kobiljim mlekom, da jo žrebeta ne le rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri na.jboljših ko- bilah. Krmljenje z ječrnenovo juho ima celo pri dobro molznih kobilah velike prednosti, ker ob nji žrebe lehko čaka na svojo mater, khdar je pri delu, in ker se pozneje laže in hitreje odstavi. Daiq|/|| Sponiinjajte se o vsaki nUJCllVI. priiiki „Šolskega doma" Javna zahvala. Podpisana žalujoča dru/ina zahva- Ijuje se najtopleje iz celega srca vsem sočutnim Podgorcem, po.-febno ,.Marijinim hčerem", kateri so v tako mnogobrojnem številu spremili našo nepozabljivo hčerko, sestro. oziroma nečakinjo Rozalijo Klavčič k zadnjemu pokoju. — Bog vsem stotero poplati ! Žalujočaobitelj: Klaveič. Podgo r a. 2k jun. 1902. Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. 2O (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Corfu . . . kr. 56 boljše „ 44 Bari ... ,,60 dalmatinsko „ 48 Lucca ... ,,70 istrijansko . ,, 48 Nizza • . . ,,80 Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hisi g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstrce oblcke za molke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakorn v Gorici in na de/eli, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — Sandomingo „ 270-— „ 290'— „ Java .... ,. 260 — „ 280 — Portorieo . . „ 270 — ., 290 — Ceylon.....360— ., H80-— Slakdor.......8tW>0 v iHV— Špeh......,. 120— „ 100 — IYtrolij v sodu . . ., 34"— ,, —'— zaboju . „ 11-60 „ 12- Maslo «uirovo.....1ÖO— „ UiO'— ,. kuhano . . .' 200— „ 220- Otrobi dobelo . . .. 1060 „ 12 20 drobne . . ., 10'— ,, 1120 Turšica nova . . . ,. 12*80 ., 14-40 „ za hrano . ., 1240 „ 13-— Oves ......,, 17'— „ 181— Moka ogerska: št. 0 K 33- št. t K 32-40 St. 2 K 32 — ., 3 ., 31-40. .. 4 .. 30.80. „ 5 „ 30 — st. 6 K 29 — . „fonlrah posojQnica" v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, j sprcjVma hranilne vloge, kiUoro o- brostuje po 41/., p o 1 u in e s o č n o; novzdisrneno obrpsti pripisuje konoc lota ; h glavnici. Rentni dnvpk plačuje poso- ; jilnica sania. j Daje posojila udom na osebni i kredit po 6°,0 in na vknjižbo po 5'/o. ! Sprt'joma člane z glavnimide- 1 e ž i po 200 Kin z o p r a v i 1 n im i d o 1 eži pn 2 K. Olvarja članom tokožp ražuno, katero obrostuje po dogovoru. Za nala- ganji1 in vračanjo so na razpolago po- ložnico c. kr. poštne hranilnico, tako da ! jo mogočo poslati donar brez poštnih stroškov. Uradne ureso vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturini 9. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo. Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V2 kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Slovm protVsorJi medicine in zdravniki priporočajo , ; TJDktnro za želodec ^ lekarnarj a m i Gnbrijcla Piccoli-ja ' ! v Ixjubljani, ^i ; stvornBffa zalagatelja Nj. svet papeža kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- i ljanje in odprtje telesa, posebno ' zdravilna za one. ki trpe na za- 1 staranem zaprtju. Tinkturo za želodoc razpošilja lnkaziiar 1MCCOI.I v Ljubljani v škatljicah zl2sto- klcnicanii za K 2'52, z 24 stoklenicami za K 4'-8O, z .% stoklcnicaini za K ?¦--, z 70 ntokk'iiicaini za IS1--. I'oslni pakot pod 5 kg. , Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, ,' srstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin, stekienica. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOHICA Via Giardino 8 nriporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- > matinskih in * isterskih v ¦ - noaradov. Uostavlja na dom in razpošilja po zi'lcz- niri na vsc kraje avstro-ogorsko monarhije v Hodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pofiilja tudi uzorce. Cene zmerne. Posireiba pofitena. ) Jakob Miklus, I trgovoc /. lesom in opoko, zaloga * vsakovrsliicga Irdo.^a in mehkega % koroskega in kranjskoga U>sa trr ) poliislva, rakov (trug'), vinskih po- k sod, stiskalnice za vino in sadjo 1 vsako velikosti. kakor ludi krat- korasnih iger slovcMiskib „iMari- ^ janif' t. j. liOnih in trpo/nih / iniz iz trdega losu, ki imajo ^ znotraj tro- ali štiridelno keg- ß ljisče z vi'lcnci in kogljavnično _ blagajno po najnovejsi sestavi. za 1 kri'inarje, zasebniko itd. v v Pevmi, r za Soškim mostom, p. Gorica, \ priporot-a p. n. občinstvu svojo f bogato zalogo. zagotavlja naj- k hitrejšo postrežbo in jako nizke J cene. Po zmerni ceni j'o «a prodaj lep, viscc svetilnik (kloča) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem upravništvu. * Kuhinjska sola Ö Podftisaim odftre due 30. t. in. ä ku/iiujsko Solo v ulici I cttm ini št. # I), I. iituhtropjr. I (lojcnkc, h'titcrc sc sc/ij'o ictin'ti 9 v kuhtvtju, sftri'jt'iiiam do jo. t. in. P f'snki dan od 4. do 5. fiopo/udm', pri * knti'ri prilikijim nuztianim tudi po- 3 goj't' in iicni red. 3 Ob jidncm pa vabim gospodc z r\dcžvlc in iz mvsta, in sploh stalnei %Jirostc, da itiojo kuhinjo pocastč s\ J svojim obiskoin ; postrcii jim hoc em j /"' p/W zntcnti/r cemth z jako ttkus Z ninii jcdili tako opoludne kakor tudi I zvecer. ¦^ l'ri/torocam se p. n. roditeljew, 5 katerih lucre se želijo priučiti pra- \ vilitemu in varineinu kuhanju in J gospodinjstini €k z odlicnim spoštovanjem ( Marija Grebeuc, f\ lastnica-voditcljicn kith. sole. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67 prcvzeniJi vsa zidarska dela po naj nižji ceni. — Naročena dela se ličn^ izvršujejo. Prva slovonsksi odlikovana krojaska delaviiiea v Oorici. Anton Krusic krojaški mojster in trgovec v Gorici Vrtna ulica št. 26. Izdeluje vsakovrslno možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domačega in anglezkega sukna vseh vrst za vsaki letni cas. Blago je iz najboph tovarn ter vedno sveže. MF* Ixdelke iz lastue zalo&e iaimci. *^W Največja trgovina krojnega blaga < „Krojaska zadruga" fiiorica Go^po^ka «lica štev. 7 — Gorica Pripoi'(Mvia se v to stroko spadajoče kakovosti bias« za bližajočo se j letiio ddbo, kakor: volne, jicrkal, satin, l>;i(ist, zephir svile, svile za prati, YoilJe de Lsinie, Tennis, Okst'onl, piquö liiknjasti. Mozka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadiilje ima bogato z;ilom> preproj?» presrinjal, zaves, l»l«iS«i za mobilje, platn», (hillona, ruskei;it platna, Kneippove^-.i platna, hlačevine, volnenih odej, kovtrov, sra.je, bombaxeviu, xepnih rut itd. ^ Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15% pod ceno, doklor je še zaloge. Pod perilo spada sledeee: bele srajee z barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestniee, nogavice, srajee za hribolazee itd. Vse po najnižjih in sfalnih cenah! < Na željo se razpošiljajo uzorci poštuine prosti. Odlikovana kleparska delavnica I Artur Makutz? ( Gorica, Ozka ulica st. I ' I Priporoča svojo kleparsko delavnico tor zalogo kleparskih izclelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. — Prevzema naročila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — lzdeluje pumpe za vodo. Pri- | reja vpeljavo vode z cevmi vsako vrsto. — V lastni zalogi ima stroje ' za žveplanje sodov iz dnkanega železa, škropilnice proti perono- I spori ponovljene po Vermorelovi sestavi; mehove za žveplanje grozdja | raznih sistemov itd. — ^ßf Postrežba točna. Cene zmerne! "Tpfil ¦ Št. 51. V Gorici, v sol>oi<> dm 2S. jiuiija 1902. Letnik IV. l/.haja vsak ton'k in soholo v (•dim ob 11. uri pri'dpoldm' za hm-kIo cr oL 8. uri popoldin1 /.;>. de/.olo. Ako pado nala dnova pra/.nik i/.idc dan prej oh (I. zvečo-r. Staue po pošli prcicniaii ali v Gorici na dom pošiljan celolelno 8 K., pollclno I K. in crlillH.no 2 K. I'rodaja, so v (ioriei v tobakarnah Schwarz v ttolskih ulicah in .lol- lorsiU v Nunskili ulicah po H vin. GORICA (\ecerno i/tlnim».) 1'reduištvo in apravnlätvo at- nahajata v «N'arnJni tiskarni», uliea Wtturini h. St. 9. bopisf j<- uasloviti na urfdnistvo, 'i^'lasf in narociiiiiO pa na upravniiUvo «Gorki-». Oglasi »c računijo po potit- vrhtah in sicer ako at* tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po h vin. Ako se vcčkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in bdgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" r. Tioua: To je moja stvar. Uči- teljstva potrebujemo še za vse druge svrhe. . . . Uciteljstvu gre v občini prvo mesto. lloiintnriihts: Aha! Ti misliš seveda naprednjake. Zdaj pa le ven z barvo ! Nato jo dr. Tuma v „nekakem su- perlativu" rekel, da den arse dob i, kjer s e g a hoc e*). D o b i m o ga, d a p 1 a č a m o u č i t e 1 j e. Ker je te besede govoril nekam skri'Miostno, sem ga dregnil v rebra pa dojal: Aha, vi pad mislite na onega mo- žica, ki cokino s...e in katori vain oino- goči zdaj vse napredne načrte V Dr. Tu»iti: In če bi bilo tako??? Torej sem uganil ! Učitelji se stnojo zdaj radovati. Isti dr. Tuma. ki je svoj cas dejal, da ni treba da učitelj vsak dan meso je, bode zdaj pokel ,.prato"' svojim varovancom. Z bolim predpasnikom in zavihanimi ro- kavi bo stal pred učiteljskim ognjisčem in sinodil dišečega jančka. pri tern pa si privoscil tudi sam kak koseek. kar mu seveda ne bode škodovalo, ker zdaj je še dokaj siök. . . Samo nekaj mi ni bilo pri celi tej stvari popolnoma jasno. zato sem prašal dr. Tumo pojasnila: Za kalero ,.svojo IVakcijo v laškem klubu" pa je govoril dr. Luzzatto, ko je vendar dr. Marani nokako zaslopal lai^ki *) ,.:Soča" ji> krivo poroc^ala ko jt1 pisala, da je dr, Tuma ivke-1: a ko sc h o i o. Vsakfinu svojo! Mož ji1 toroj šo bolj kimšton, kakor ga del učiteljstva? Ali imamo tudi židovske ucitelje? /)/-. Tuma. Stvar ni taka, kakor se vidi. Treba znati, da imamo v deželi učitelje na slovenski strani. ki ne pripadajo naši stranki in ti bi bili brez zagovornika ako ... JIohihhckIks. Zdaj razumern: To so torej — ,.Slomškarji" ,.. lh\ Tuma. Tako je. Tudi te mo- ramo pridobiti, da bodo pripadali k ,.p o š t e n e m u d e 1 u u e i t e 1 j s t v a, kalere in u gre pošteno p 1 a- č i! o'¦ in kateri del ne more reči o sebi: Mein idealer, Lebenszwek 1st Schinken. Wurst und Schweinespeck. Ilninttncuhis: In kvartinčki ! Dobro! In na koiuu vseh koncev že nekaj: Zakaj se niste Vi, g. doktor, udeležilite dni odsekovo seje, ko ste podpirali Luzzattov predlog za ustanovitev odseka, ki se ima baviti s tem vprasanjem? Ali si naj ne mislijo celo liktorji Vaše propagande po deželi. da ste se hoteli le v zbornici notri ,,po- staviti" kot ,.jedini slovenski zagovornik uciteljskih koristi", da ste le tako e n fräse, skozi okno, vršili svojo vzvišeno nalogo ? lh\ Tuma: Smešno in neunino ! Kaj je treba beliti si glavo v odseku? Ali nima- mo možica, čegar z 1 a t a p r o d u k t i v- nost zadošča za vse odsekove seje? Cupito? IlomuHculu*: Imate prav: Gekinov zlati slovi Za Vas naj govore! Vseh sej je to pač vredno Kar možic , stori"— sede. Dr. Tuma: Torej capito? Osebi pa, ki je to junaško in ,,na- prednjaäko" delo izvršila, priporocim, da naj si dan 22. junija 1902 vtisne dobro v spomin : mogočp, da predstavlja ta raztrgana plahta njeno bodočo sliko. A. M. po do mače „Riko", ki je v dopisu iz Brd napadanega v ,.Soei" za- govarjal, prosim, naj mi na sledeee vpra- šanje odgovori: Koliko mož je v naši sari treznej- ših, miroljubnejsih in poštenejših kakor Anton Modrc iz Figovice'? Toliko v niojo in A. Modrcevo obrambo. Fr. M a r i n i e. župnik. Politični pregled. Nov češki klub. Mladoeeška parlamentarna komisija je sklenila, kakor se poroča iz Prage, predlagati ustanovitev državnopravnega kluba vseh čeških poslancev. Odpoved trgovinskih pogodb. Dunajski listi so javili vest, da se je odločila avstrijska vlada dejanjski iz- rabiti pravico, ki jo ima v zadevi niej- narodnih pogodb, ter z 31. decembrom letošnjega leta odpovedati trgovinske po- godbe. Do tega sklepa je prislo v pred- zadnjem ministerskem svetu, ki se je vršil pred kakimi desetimi dnevi. Ogrska vlada je bila obveščena o tern sklepu bržkone šele minulo sredo, ker sicer bi si ne mogli tolmaeiti izjave ministerskega predsednika v torkovi seji, da se bodo pogodbe, izvzemši italijansko vinsko klav- zulo, obnovile brez odpovedi. Szell torej tedaj vsaj osicielno ni bil poučen o sklepu avstrijske vlade. Kaj sedaj ukrenejo nasi onostranski zavezniki, kajpada še ni znano, ker iz Budimpešte še ni došel noben odgovor in se tudi vladno časo- pisje še ne peča s tern vprašanjem, trdi se pa nasprotno, da bo ta sklep avstrijske vlade, o katerem je Koerber že tudi ob- vestil vladarja, izdatno pospešil nagod- bena pogajanja mej našo in ogrsko vlado, ker mora biti v slučaju, da pritrdijo sklepu tudi Ogri, resena cela zadeva do konca tekočega leta. Glede odpovedi same velja za vladi naše monarhije mej drugim sledeča do- | ločba: Vsaka izmej obeh viad mora sklep glede odpovedi trgovinskih pogodb vsaj šest mesecev pred potekom pogodbene dobe naznaniti drugi vladi. Ce se pa v tej dobi ne doseže sporazumljer.je mej j obema vladama, mora zunanji minister ! odpovedati nagodbo, če tudi to zahteva samo en del. — Ker je torej naša vlada sklenila odpoved in Mažare obvestila o njem pred koncem junija, se morajo od- povedati vse one pogodbe, ki jih želi imeti odpovedane naša vlada, ee temu pritrdijo Mažari ali ne. Kajpada bi bili imeli poslednji večjo korist, če bi avstrijska vlada ne bila sto- rila 'ega sklepa. Pogodba z Nemčijo bi bila molče podaljšana do 1.904 in Ogri bi bili lahko zavlekli razpravo o car. ta- rifu. Koerber je torej temeljito prekrižal račun Szellu, ki pride na Dunaj še ta teden, l.ržkone v soboto, in najde ondi popolno premenjen položaj. Nemiri v deželnem zboru dalmatinskem. „Obzonr' se poroča iz Zadra, da jo bila prva seja letosnjega zasedanja toga deželnoga zbora zelo burna in da sploh obeta biti to zasodanje jako zanimivo. Moj pozdravnim govorom novega namest- nika barona llandla je bilo čuti mnogo opazk. Ko jo namostnik razvijal svoj program ter povdarjal zlasti gospodarsko točko istega. reksi, da od njega ni treba pritakovati p o 1 i t i <3 n eg a programa, on hoee ouvati le kmetijstvo in trgovin- slvo. v poliličnem pa gledati na to. da so uvede red v pravi mori itd., — pro- trgovali so ga Hiankini in drugi z vzkliki, kakor: „Nemšeino natn hoeoto zanesti v «pravo !•' „Zakaj se izogibljote politiki?1' ,.Cemu ste prišli v Dalmacijo?1' .,To imamo od Avstrije v 100 letih !•' „Siti smo te uprave!" ,.Mi hoeemo združenje s Hrvat- sko !;i — Ko pa je namostnik zacel go- voriti italijanski, nastal je v zbornici vi- har. Hiankini jo protestiral v inienu hr- vatskega naroda proti tomu in pozval somišljenike, da zapuste dvorano. Pravaši so demonstrativno zapustili zbornico. Radio pa je med italijanskim govorom v jodnomer klical: „Živela Hrvatska! Zi- vela !" Tirolski deželni zbor. Tirolski deželni zbor bodo najbrže deloval. kor se je sprojel nujni predlog poslanea dr. Hrugnara, da .-e izvoli od- sek 13 Olanov, ki naj prouči ter vostnih dneh poroea deželnenm zboru o spor- nem vprašanju avtonomije v Trentinu. Nemci so namree rekli, da nimajo nič proti takemu predlogu, samo da stoje na takem staliseu, da se jedinost Tirolske no ruši ter da bodo vnrovani nernski interesi v Trentinu. — Dr. Brugnara jo odgovoril, da stoji tudi on in njegova stranka na principu skupnosti Tirolske. Italijani da zahtevajo posebesi oddelek deželnega žolskega sveta. poseben odde- lek deželnega odbora, katera oba oddelka naj imata sedež v Tridentu in zahtevajo ob jednem, da se glede deželnozborskih volitev razdeli veleposestvo in sicer po narodnosti v dve kuriji. Tajna nemška agentura v Rusiji. ..Dzienniku Poznanskemu" poročajo iz Petro?rada. da se ondi snuje nemška agentura. katere namen je razširjevanje elankov po ruskih lislih proti Poljakom. Glavna osoba v tej organizaciji je neki Nemec Stadler, človek mračne preteklo- sti, ki je bil v službi političiie policije na Pruskem, potem pa civilni policist v Berolinu. Ta Stadler živi v Rusiji pod krivim imenom. Tudi prej je že ,.delo- val%' v Rusiji in sicer pod raznimi kri- vimi imeni Stein, Müller in drugimi. — Rusko redarstvo je opozorjeno na to novo nemško protirusko počenjanje. Slavnosti kronanja v Londonu odpovedane. Slavnosti kronanja angležkega kralja Edvarda VII., ki bi se imele pričeti v pon- deljek, so najedenkrat odpovedane, ker se je bolozen kraljeva nenadoma shujšala. Na kralju so morali namreč izvršiti jako nevarno operacijo, katero je zahtevala napredujoča bolezen, o kateri se z go- tovostjo trdi, da je rak. Ako bi se kralj tej operaciji ne bil podvrgel, bi bil po izreku zdravnikov že mrtev. Operacija je bila po izreku dr. Listra najnevarniža vseh operacij, katere sploh ne prestane nikdo. viMiihir jo je kralj Kdvard prostal. A bolezon jo taku nevarna, da zdrav- niki nimajo nobenega upunja, da kralj ozdravi. Vsled tega so se odpovedalo slav- nosli kronanja na nedoločeni čas in vso ' pripravo v Londonu in po deželi, kista- nojo milijone, so izgubilo veljavo. Domov vrnili so se tudi zaslopniki vladarjov moj njimi tudi nadvojvuda Franc Ferdi- nand, avstrijsUi prostolonaslodnik, ki so jo podal protokh todcn v London, da zastopa pri slavix>stih cosarja Franca ¦ložefa. PoroC'ila govore, da jo bil kralj že dolgo v precej nevarnem stanju, a da so je njcgovo bolezen prikrivalo do zadnjoga in so se pripravo brez ozira na to vrsile. T«ü prikrivanjo pa da jo imeio vmazano ozadjo spekulalivnosti raznih tvrdk, ki so liotelo izkoristiti pri- liko in drago prodajati razno blago za svočanosli. Due 13. t. in. pa jo bolezen s tako silo udarila na dan, da tudi vso prikrivanje ni vec pomagalo. Kralju so morali operirati slepo črevo. Operacija so jo izvrsila v pričo potih zdravnikov; mej operacijo so kralja narkotizirali. Najnovejsa poročila govore, da je kralju proeoj odleglo tor da zdravljonje hitro napreduje. Sklonilo so je kronanje odložiti do jeseni 5. oktobra. Hazun bolozni rak a ima kralj Ed- vard VII. tudi odobolonje srca. Te žalostne spremombe na kralje- veni prestolu je vse prebivalstvo an- gležko zolo pretroslo, katero si1 niti ni j pozabilo žalosli, ki jo jo pcovzročila no- srečna vojna v južni Asriki. Po vsej dr- žavi se vrše molitve za kraljevo zdravje, ali danes ali jutri že utegno prinesti brzojav novico, da je kralj mrtev. Domače in razne novice. Vabilo na naroibo. Z du- na^njo stevilko zavrsili smo pi'vo poluletje tv 1. Ob Uj priliki zahva- lujemo se dosedajnim p. n. naroč- nikom, ter vabinio. dusev naslopnotn polulefju še drugi gg. sorniSljcniki z naročbo tern pi-idružijo. »Gorica« steine za pol leta 4 krono. za četrl- letje 2 kroni, in se naroci lahko z vsakini dnevom. Gg. narocnike, ka- teri so zaostali z nai'ocniiio za Ic- koče leto, — in tudi še za prejšno leto — pa uijudno prosimo, da jo izvole kmalu doposlati. Sinrtiia kosa. — V Trstu jo urnrla te dni gospa Franja M a c a k, rojena Noll i, soproga upokojonega c. kr. zeni- ljemerskega evidenčnoga višjega nad- zornika. rpravitcljt'in župnije Zgonik jo imenovan č. g. Angolj Cargo, kurat v Nabrežini. Župnija Z^onik jo razpisana do 20. julija. Patron je princ Hohonloho. Podružnica ,,Sloinškov(i zvezc" za goriški in gradiščanski okraj bodo zborovala dne 3. julija t. 1. ob 10. uri predpoldno v ,.Šolskom domir' s sledoeim dnevnim rodom: 1. Nadaljevanje razprave; „Ovire šol. naprodku in kako odstranili isle?" 2. Spromomba §. H. dež. postave z due If), okt. iS%. 3. Prodlogi in nasveti. K obilni udoležbi uijudno vabi o d b o r. Dncvni red seje deželnega zbora gori.škoga dne 2H. junija h)02 ob 5. uri popoludne : I. Poročilo volilnega odseka o izvolitvi tlr. Treota dežolnim poslan- com (por. Strokolj); 2. Uačunski sklep zomlj. odvoz. zaloga za 1. 1900 (por. Ja- končič); 3. Računski sklep zemlj. odvez. zaloga za 1. 1901 (por. Jakončič); A. \\i\- čiinski sklep za ranjene in bolne vojak«^ za I. 1901 (por. Jakončic) ; b. Podpora občini Sodlo za obrambona dela'ob po- toku Bola (por. Klančič); (i. NaOrl za- kona zadovajoč uvistitev ceste, ki so ima graditi v lijaslri dolini od okrajne ceste St. Poter-Dornberg do erarijalno blizu Ozoljana (por. (»real; 7. Prošnjo odseka za zgradbo costo Öompas-Prvacina, za uvrstilov to costo med okrajne (por. Gi'ca); 8. Proračun zaloga za ranjene vojako za I. 1902 (por Jakončič); 9. Na- črt zakona zadovajoč zgraditov in vzdr- ževanjo cost vodecih na kolodvore (por. Holzer); 1.0. Računski sklop zaloga za gluhonomo za 1. 1901 (por. dr. Verzeg- nassi); II. proracnn zaloga zaglulionome za I. 1902 (por. dr. Vorzognassi); 12. Za- deva o zgiadbi do/olno noriAnice (por. dr. Verzegnassi); 13. Spremomba o do- ločilu in povišanju kredita označenega v VIII. poglavju točka 7 proračuna dež. zaloga za I. 1902 (štipondij obiskovalcem obrtnijskih zavodov) (por. dr. Marani); J i'. Prosnja deželnoga arhivarja Alok- sandra Ghiades (por. Valentinis); If). Prož- nja računarskoga vežbenika Pornpoja Gortani (por. Valentinis). l'i'itoljstvo in lUMiist'ina. — Kar verjoti nismo mogli, da so učitelji po nekom svojeni drustvu vložili pri dožel- nom zboru goriskem noko prošnjo za zbolj.šanje svojega gmotnega stanja in sicer v n em skein jeziku, ki nili ni dežolni jezik pri nas na Goriškem. Na tej prošnji podpisana sla namreč dva glavna stcbra bivše ,.narodno-napredne" stranko, ueitelja 13 a j t in K r i ž in a n. Kako jo vendar to mogoče, smo si mislili, da bi pristasi narodiio-iiaprediic stranko, — stranko, ki je hotela pri nas veljati nokako za r a d i k a 1 n o narodno, začcli se sramovati slovenskega jezika!? Pa glej ! To uganjko rošil nam je dr. Tuma v prvi seji soilanjoga zaseda- nja dežolnoga zbora. On nam je namreč razkril. da narodno - napredne stranke ni več na Goriškem in da je njegova stranka samo še napredna, a n a r o d- nost da je vrgla pod — klop. Da bi „Slomškarji1' kaj takega sto- rili, — ali bi metala „Sočari teh preskušnjah tudi ogromna ., «a kompetentov. Kogar ne utrudi to * ; «re- stano „pa.danje" in se neumorno st.vi na razpolago izpraševalni komisiji, oni doseže cast — ali bolje rečeno, sramoto drk- torstva lahko v svojem — o s e m d e- a A t ß m lotn Mn K"itnial?om ia nnfom. takem še mnogo starejših študentov nego pri nas — in s tem dejslvom so lahko tolaži marsikatori „vočni student' na na.ših visokih solah . . . soveda slaba to- lažba. Druga državna skušnja traja na Kitajskom 9 dni. Izprašovance zapro mej tem časom vsakega posebej v majhne utice iz bambusa ali bolje „tičje kletke" in jih izpostavijo vsem vremenskim ne- zgodam, dožju, viharju in vročini, tako, da mnogi obolijo in se prisiljeni umak- nejo, — nekatori celo umrjejo. Kdor pri izprašovanju goljufa, temu brez druzega odsečejo glavo, bodisi učcnec ali učitelj. Kdor je skušnjo prestal, postane lahko uradnik, ako se kako mesto izprazni in če do ledaj ne umrje lakote... prav kakor pri nas! — Kogar doleti izvenredna sreča, da dosHže mesto Mandarina, je še le pravi tepee; kajti od vseh nalog in dolžnosti, ki ga čakajo v tej prevažni službi, — ne vo pri svojem nastopu prav ničesar .... seveda star! kitajski klasiki in veliki Kon- lucius niso morodajni za praktično izvr- sevanje slažbe Mandarina. Ali komur je kitajski cesar podelil visoko cast državne službe, on mora imeti tudi razurn za izvrševanje iste, drugače...« (Dalje pride.) voljna z njili počenjanjem in zuto jo za- t'ola stranka, ki soilaj gospodari v rnostni hiši, izgubljati tla, kar so pokazale zadnje dopolnilne mestn»1 volilvo dovolj jasno. Sestavil se je namreo pri toh vo- litvah neki volilni odbor, ki se jo ime- noval „il comitato popolare". Ta je po- stavil v treljem volilnorn razrodu tri svoje posebne kandidate in sicer 13 a t i s t i ga, Culota in (!oili)nnaza, dočim je postavil „il cornitato liberale-nazionale" kot svqjo kandidate M a r z i n i j a, \i r u- in a t t i-j a in 15 o m b i g a. A pri volitvi izvoljena sta bila dva kandidata ljudske stranke in jeden libe- ralno- narodne stranke in še ta-le s par glasovi večiiiH. Vceraj pa se je vršila vo- litev v 11. volilnern razredu in tudi tu sta zmagala dva kandidata ljudske stranke, narnreč ces. .svetnik in upok. prolesor Motz in trgovec A 1 p i, dočim sla pre- pala kandidata liberalno-narodne ilal. stranke K ü r nor in S a v o r g n a n i. Ces. kr. kimtijska družba v (iorici je imela v četrtek svoj obcni zbor, na katerern so se putrdili raeuni za leto 1901 ler se odobril racun za leto 1902. Ob jednem je bil izvoljen za podpredsednika conte Jakob Panigai. Za društvonega tajnika in sicer za dobo 5 let je bil imenovan Karol Ilugues. mož, ki ne pozna niti besede slovenskega, z let no plaeo 4000 kron. Izpred porotno^a sodišča. — V lorek se je vršila razprava prot« Alojziju Vovku od Lisjakov, občina Šmarje na Vipavskern. Obtožen je bil urnora in težke telesne poskodbe. Z nožem je zabodel Jozota Makovca pri Vrtovoah in nevarno ranil Fr. Makovca islotam. Prvi je kinalu za tern umrl. Obsojen je bil na 4 leta ojstre jeee. Zagovarjal ga je dr. Tuma. P'redsedoval je razpravi sodni svetnik Z () r r e r, prisednika sta bila svetnik Rutar in tajnik M usin a. V sredo je sedel na zatožni klopi oženjeni Andrej Karol Mlekuž, učitelj v Višnjeviku v Brdih. Tožen je bil radi zločinov po § 127 in 128 kaz. z. Razprava se je vrsila pri zaprtih durih. Porotniki so ga oprostili. V četrtek je stal pred porotniki Valentin Mi ši go j po domače Muhaj z Dobrovega, star 20 let. Obtožen je, da je 6. jan. t. I. zvečer na cesti pri Dobrovern na- padel Antona Mužiča, rau s silo vzel 4 krone in mu ob jednem. grozil s smrtjo ter ga tudi vdaril. Dne 6. januarja t. 1. podal se je namreč oškodovanec Mužič iz Šmartna z Jan. Lipizerjem na Dobrovo, kjer je iiriel nekaj opravil. Tarn sta se mu- dila Lipizer in Mužič v goslilni Janeza Sfiligoja. Ko je prišel Mužie iz krčme na prosto, približa se mu Mišigoj, ga podere na tla pok'ekne mu na prsa, ga zgrabi za vrat in zakriči nad njim: „Zdaj si v mojih pesteb in mi ne vtečeš, dati mi rnoraš denar, drugaee te zadavim, saj sern videl da iinaš denar!'1 Mužič je branil svoj denar, a Mišigoj mu ga je vzel si- loma. Mužič ga je prosil naj mu da vsaj polovico nazaj a mesto tega mu je dal Mišigoj jedno s pestjo. Za to je stal v ceU'tek Mišigoj pred porolniki, obtožeti v srnislu $ 190 kaz. zatožen zaradi roparskega napada, de- janja ki je kaznjivo po § 194 kaz. zak. Obsojen je bil na tri leta težke ječe z veokratnim postom. Zagovarjal ga je dr. Tuma, katerega je moral predsednik veekrat opomipjati, da naj govori k stvari. Vceraj se je vršila obravnava proti 45 let stari neomoženi Terezi Rusič z Ušnika pri Volčab, toženi radi detomora. Obsojena je bila na 15 mesečno ječo s posti. Danes se vrši pa obravnava proti odgovornem uredniku našega lista, kate- rega toži tiskar Gabršček radi žaljenja easti po tisku. Obravnavi predseduje de- želnosodni svetnik S m a r d a. Našega urednika zagovarja dr. Raimondo L u z- 2 a 11 o, katerega nam je odvelniska zbor- nica doloeila za zagovornika, ker ni hotel noben drugi odvetnik prostovoljno pre- vzeti zagovorništva. TiskarjaGabrščeka pa zastopa dr. S t a n i 6. Poslallsognjesti poleuto. — 29 letni Peter Zanette iz Trevisa v Italiji stal je že dvakrat pred sodnikom, ker je v Gradežu prepeval Garibaldijevo himno ter vpil „Viva 1'Italia!" Storil je nnjbrže to zaradi tega, ker je bil sit — avstrij- skega kruha. Ker ga je pa obakrat c. k r. avstrijski sodnik oprostil, ga je pa te dni polidja v sinislu patente od leta 1854 obsodila na 7 dni zapora ter na odgon t. j., da bode po prestani kazni, ker je sit avslrijskoga kruha, moral iti jesti — laško polen to. C. kr. okrajii» sodisiV v Tol- iniiili išče sposobnega sodnega pisarja, kateri lahko nastopi službo s 1. julijem t. 1. Dotičnik mora biti vežč slovenskernu, nptnSlrnmii in italiia nd-...«.. :__.-i_-_ je uložiti na načelstvo c. kr. okrajnega sodi.šča v Tolminu. Znradi prodajo loterijskih lisi- kov. I'o (iorici je bodil od hi.se do hise ler prodajal loterijske listke neki 22-lelni Josip Kascskak doma. iz Kperiesa na Ogerskem. Ti listki pa so bili od bančne lirmo Maks Fischer iz Monako- vega na Uavarskem. Mladeneč j(; z listki delal dobi-o kupčije, a policija je to za- vobala ga aretirala in mu zaplenila vse listke. Slanoval je v Trstu. Tonia/rva žliurira. — Do 14. ju- lija t. I. se naroči lahko vsakdo pri c. kr. kmet. dr. Tomaževo žlindro vagon t. j. 100 kvint. po 700 kron, a jeden kvintal po K 7.80. Plača se na račun K 2.— za kvintal. Štrajk trainvajskih uslužbenccv v Trstu. — V čotrtek trarnvaj po Trstu vsled štrajka ni vozil. Tramvajsko dru- stvo trža.ško dela s svojim podjetjem v Trstu jako lepe dobičke, doeim svojih uslužbencev ne plačuje dokaj dobro. Zalo so zaceli isti strajkati in stavili so društvu opravičene zahteve za zboljšanje njih plač. Večina mestnega prebivalstva je na strani štrajkujočih tramvajskihusluž- bencev. Zato je verjetno, da se bode moralo tramvajsko društvo udati opra- vičenim zahtevam istih. Ker se je pa bati, da bi tramvajsko društvo sicer ustreglo zahtevi uslužbencev, a ne iz svojih lepih dobičkov, marveč s tern, da podraži vozne cene, torej na škodo vo- zečega se prebivalstva bi taka rnožnost lahko vzbudila med občinstvom ne- voljo in nekaieri listi so mnenja, da naj v tern slučaju pa občinstvo skrbi za to, da tramvajska družba uredi stvar, kakor zahteva obča korist, ne pa kakor bi bilo prav le za žepe milijonarjev. Isterski de/elni zbor. — Italiian- ski poslanci, ki se nahajajo v večini v isterskem dež. zboru, ki pa zastopajo samo jedno tretjino vsega prebivalstva Istre, pripravljajo se zopet na neko ostudno komedijo, ki bode v pravi luči osvetila njih nasilstvo ter zlorabo njih numerične premoči nad slovanskimi de- želnimi poslanci. Akoravno sta bila po- slanca prof. Spinčič in prof. Mandič v Voloskem polit. okraju jednoglasno izvoljena, bodo ti italijanski poštenjaki njiju izvolitvi uničili. Idtotako namera- vajo uničiti tudi izvolitev poslanca in namestnika dež. glavarja dr. Štange rj a, ki je bil izvoljen z ogromno večino gla- sov v liburniški mestni skupini. Kraujski deželni zbor. — Že v zadnji številki smo poročali, da je začela katol.-narodna stranka v istem obstru- irati, ker so jo hoteli z N^mci združeni slovenski naprednjaki prikrajšati pri vo- litvi članov v posamezne odseke. Stvar je bila namreč taka-le: Dosedaj so bile v kranjskem de- želnem zboru tri stranke in sicer kato- liško narodna, narodno-naprcuna in nern- ška. V odseke se je volilo število članov po razmerju glasov katere je imela vsaka stranka v deželnem zboru. Letos so se pa pristaši narodno napredne stranke z Nemci zvezali tako- rekoč v jedno stranko, ki tvori v deželnem zboru večino. Ta narodno-napredno-nemška ali- janca hoče pa in je tudi v resnici skrčila število članov katoliško narodne stranke v odsekih. Olani kat. narodne stranke, ki so izvoljeni v odseke, ne prevzamejo izvolitve kar je kališko-narodna stranka slovensko-nemškim zaveznikom že pred volitvijo odsekov naznauila te- napove- dala obstrukcijo s tern, da je predložila 12 nujnih predlogov, ki naj pa pridejo na dnevni red še le po izvolitvi odsekov torej še le takrat ko bodo slovensko- nemški zavezniki faktično že storili kri- vico katoliško-narodni stranki. Zviti lisjak baron Schvvegl hotel je da bi prišli nujni predlogi v razpravo pred izvolitvijo odsekov, da bi se potem lahko očitalo katoliško narodni stranki, čes da je za- čela obstrukcijo brez kakega poyoda, ker se jej ni do takrat nobena krivica zgo- dila in stavil je na deželnega glavarja tudi tozadevno zahtevo, češ, da tako do- ločuje opravilni poslovnik. Ker je deželni glavar hotel ugoditi zahtevi barona Schvvegla, pojasni dr. Schusteršič tozadevna določila opravii- nega poslovnika ki določajo da je de- želni glavar gospodar, ako to žele pred- lagatelji, nujne predloge zapostaviti dnev- nemu redu. Ker se je to tudi zgodilo, začelo je na napredni strani kričanje in ropotanje ter besedni ravs in kavs med naprednjaki in pristaši katol. narodne stranke. Vrnies je posezala tudi galerija ki je burno ploskala govornikom katoliške narodne stranke. Konečno pa so se volitve v posa- mezne odseke vendarle izvržile pred ob- zvolila v mlseke po nekoliko katoli.ško- narodnih po^-lancev, a ti so koj izjavili. da nc spn-jmojo izvulitve. V porifleljkovi seji pa je začel dr. Šuster.šif': uterneljevati svoj nujni predlog glede splošno volilne firavice. Napred- njaki in Nemci so mu vedno segali v besedo tor ga neprenohoma inotili pri ^'ovoru. Na to m'ejklico naprednjakov in Nemcfv seveda dr. Žusteršič ni molčal, jnarvoč zavrjičal jih je po geslu .,klin s klinorn". Nastali so vsled tega jako burni prizori rrwj poslanci kat.-narodne in slo- ven.sko-noni.ske-napredne stranko, ki so konocno pr'slo do vrhnnca tako, da jo moral di;žolni glavar sejo zaključiti z opomnjo, da bode poslal povabila k prih. seji poslancom na dorn. Kedaj se bo to zgodilo, no ve sedaj niti deželni jjlavar, kajti kranjski doželni zbor je vsled s k I e p a s k u p n e g a m i n i- s te r s t v a z a k 1 j uč e n. Na ta način se je torej zanesla tudi v kranjski deželni zbor obstrukcija, katoro je rodila seveda slovensko-nemška zveza — zveza, ki ne more pod kakor- šnirni koli pogoji biti Slovoncern v korist. Kraiijska tr^ovska in obrtua /bornica poroea: In.serenti, ki imajo na Ruskern kupčijske zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani važno zaupno poročilo. Sloveiisko-nemška ^imnazija v Cclju. — ,.Domovinau poroea: Razni listi prinašajo zopet neresnično vest, da se žp lelos premesti slovensko-nemški gimnazij iz G;lja, in begajo s tern stariše in učiteljstvo po deželi, da je ta vest le izmisljotina in da Nemci uprizarjajo ta manever le radi tega, da bi se število dečkov. ternii gimnaziju narnenjenih, kar rnoč skrčilo. da bi potem kricali, da slo- vensko-nemški gimnazij v Celju ni po- treben, ker nima niti dosti učencev. SIo- vensko-nemžka gimnazija v Celju ostane kakor je in ne bode letos nobene pre- membe. Cast, duhovmštvo, gospode uči- telje in stariše opozarjarno še enkrat, da naj skrbe, da dobimo ravno letos kar največ bistrih, nadarjen;h dečkov v nas gimnazij. „Xarodnogospodarski Vestnik". Glasilo slovenskega trgovskega društva „Merkurja". Odgovorni urednik: Dr. V. Murnik ima v svoji 3 stev. sledečo vsebino: 1. Ljubljansko barje in njega osuševanje. 2. Z'vinorejski okraji na Kranjskem. Spisal V. Rohrman. 3. Trgo- vina. Spisal A. L. 4. Trgovska in obrt- niška zbornica za Kranjsko. 5. Razno- terosti. Izprernembe v trgovinskih in za- družnih registrih na Kranjskem. 7. Tržno poročilo in tržne cene. 8. Oglasi. Že zopet ,,naprcdaaa posojllnica. — V Velikih Laščah na Kranjskem po- sluje že šesto leto posojilnica, ki ne po- sluje redno in bilanca, katero je izdala za 1. 1901, ni v redu. Ta posojilnica je tožila Uršulo Adamič za 400 K, katere pa je nje porok že pred dvema letoma plačal na roke knjigovodji velikolaske posojilnice Benediku. Ista posojilnica je tožila Purkarta za 1000 K., katere je isti že pred več časom izročil blagajniku Benediku. Na ime Purkarta je bilo vpi- sano v posojilniške knjige 200 K, katerih Purkart ni prosil in tudi ne prejel. Po- sojilnica je tožila Franca Intiharja za 400 K, katere je isti že pred dvema le- toma plačal seveda na roke Benediku. Ko je Benedik v škodo notarja ravno tako delal, se je notar vknjižil na nje- govo posestvo, a zato se nihee ni zme- nil, tudi sodnija, koliko je ta človek po- neveril na škodo strank. Dasi so bile defravdacije znane, vendar je napredno načelništvo pustilo, da je Benedik se nadalje posloval v posojilnici. Tako delajo torej v „naprednih"' za- vodih. Zato naj „naprednjaki" le pri miru puste naše zavode, in najprvo pometajo pred lastnim pragom. Za Konciljo Bene- dik. Tudi napredek! Dedsoina pod desko. — V Gö- dingu na Štajerskem je umrla premožna 72-letna starka, a njenih hranilnih knjižic niso našli nikjer. Konečno je nek dedič preiskal tla in je res našel pod desko tri hranilne knjižice, glaseče se na 48.000 kron. HrvaŠka sola na Ueki. — Hrvati na Reki so že pred letom dni uložili o' 1. svetu reškernu ulogo za hrvasko šolo na Reki. Obč. svet ne da — nobenega od- govora. Imenoin režkih Hrvatov je sedaj Jarij baron Vranyczany Dobrinovič na- slovil na obč. svet ulogo, v kateri zahteva odgovora, sicer se obrne na ministerstvo. Reški obč. svet bo skoro gotovo zopet niolcal. ("i^ani so pokradli v Istri mnogo oslov. Vrednost ukradenih oslov znaša 325 kron. Delavsko zavarovaiije. — Pri- hodnji mejnarodni kongres, ki se bo peča^ 7 dni lin-z ji'di, pija(c in zraka. - - Iz Heroiina so poroea skoro nevor- jotna vest, da so tarn kaže neki Ameri- kanec po irnenu Papus, kateri zaiDore živeti 7 dni broz jedi, pijae'e in zraka. Papus so pu^ti ornotati v platno, potem ga polože v rakvo iz stekla. Kakvo .spasto potem pod vodo, kjer ostane 7 dni. V njoj leži tedaj Pa pus brez jedi in pijače in kar jo najčudnoje, niti zraka inrna za dihati. Vclikanskn i/najdbn. — Artile- rijski polkovnik iiuniberl v I'arizu jo iznašol napravo, ki se brez posebnih težkoč nadene pu.skam in topovom in ki odstranijo dim, vsak pok in propreči, da se niti ogenj iz strelne naprave ne pokaže. Z^orelcKa n.isli. --- Nadporočnika Riharda Adama so dobili zgorelega v njo- govi sobi. Kadil je v po>telji ter je za.spal z gorečo smodko. ki mu je vnela po- steljo. Od zidarskega pomocnika do metropolita. — Srb«ki metropolit v Skoplju Firmiljan je potem, ko je bil v duhovnika posvečen. šel .študirat v Prago lilozolijo. ne da bi imel zadostno sredstev. Da se je preživel. je postal zidarski po- močnik. Ko je vsled napora obolol. zvedel je njegov gospodar, kdo je njegov po- močnik. Vzel ga je k sebi na dorn ter mu dal podučevati otroke. Tako je mogel Firmiljan dokončati svoje stu'liie. Konji i/ninjajo. — Ko je prižla v rabo elektrika. ^e je prerokovalo, da mora konj kmalu izginiti, ker ga človek ne bo rabil. A konje imamo še zmirom. Vendar jih menda ni več toiiko. V Parizu je bile leta 1901 konj še 96.698, letos jih je šest tisoč manj. V Londonu se je v istem časn zrnanjsalo število kon.j za 10 odstotkov, isto velja za Berolin, Dunaj in celo St. Petersburg. V Ameriki avlo- mobil tudi že spodriva konja, vendar ne tako naglo. ker biti morajo prej dobro tlakane ceste. Nekdo je prerokoval, da mora konj izginiti iz mest in ž njim hišna muh a, katero nam je on zanesel v naša stanovanja. Svlnja požrla otroka. — Strašen dogodek se poroea iz L' Argentier na Francoskem. Neka kmotica je pustila svojega 4 mesece starega otroka' samega v sobi. Ko se je vrnila, ni bilo nikjer otroka. Preiskava je dognala, da ga je požrla svinja. Pregaiijanje kristijanov v Kini. — Iz Pekina dohaja poročilo. da se v pokrajini Seewan vedno bolj Širi vstaja bokserjev. V kraju Čengtu so vstaši po- rušili cerkev in umorili 10 kristjanov. Brezpogojno prvo nipsto. bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nado- mestilo zanje gre dandanes Kathreiner- jevi Kneippovi sladni kavi. To pa zato, ker ima poles drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor pi. Pettenkofer se je izjavil : ,.Po svojem kavi podobnem okusu bist- veno preseza vse druge kavine surogate". Drugi pravijo : ..Jako intenzivno ima vonj in okus žgane zrnate kave. Njen vonj je posebno krepak, podoben kavi in čist. V dokazni množini ima aromatske sesta- vine. kakorsne ima tudi zrnata kava. Mnogoteri poizkusi so soglasno izpričali, da jo je moči označiti kot izcielek, ki se zelo bliža zrnati kavi. Po vsebini aro- matskih snovi je Kathreinerjeva sladna kava v užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi" itd., itd. Zato je umevno, da prihaja ta kava čimdalje bolj priljubljena in da jo že v obce rabijo in udomacu- jejo kot točno in zdravo rodbinsko kavo. Naroduo gospodarstvo. (Istost kože pri kravah. Čistost kože pri kravah upliva zelo na zdravje živali in na mleko. V slabih hle- vih, osobito v takih, kjer je strop iz lesa in je ta že star, slab in črviv, pada iz njega mnogo prahu. Ta prah se za- država večji del na dlaki in koži krav ter zarnasi znojne luknjice, da ne mo- rejo delovati. Zato je treba krave in sploh vse govedo vsaj jedenkrat na dan česati in snažiti; take krave so veliko bolj zdrave in dajejo tudi vec mleka. Kako se zatro muhe v hlevu? Proti muham je dvoje vrst sredstev. Sredstva prve vrste imajo nainen muhe pokončevati, druge vrste pa razmnožiter muh prepreeevati.Muhe loviti in pokonce- vati ne izda veliko,ako ob enern no skrbimo, da se ne razmno^ujejo. Zadnje *e pa do- seže z veliko snago v hlevu, ki mora biti svetel in zracen. Pa tudi to ne bo veliko izdalo, oe le jeden skrbi za dober in kjer se je kuhalo orehovo ali so bolje lorbarjevo listje. S to vodo se vos los v hlevu veükrat pomaže in istotako vsa živina. To sredstvo je le toliko easa iz- dalno, dokler jo kaj duha po orehovein ali lorbarjevem listju: zato jo dobro ma- zanje večkrat ponoviti. kako je Kokosim preuuati u>i? To, kar so pri perutnini običajno imenuje uši ali kurjenci. so pravzaprav pticje pršičo. Napadene kokosi je treba mazati. zlasti ob grebenu in po nosjah. se delajo grinje. s trpontinovim oljom, s petroljem, z moi-no tobakovo vodo ali s dim drugim onakini. lstotako se niora skrbno osnažiti kurnjak, in siror z vroOim lujjom; Oo pa kurnjak ni dosti vredon. je pa najboljo sežgati ga in narediti novega. Kako ravnati s kobilo, ki nikakor iioc*e ratio voljno dojiti /rebeta? Če kobila nikakor ne pusti /.rebetu sesati, ni druge pomoci, kakor dati ji okoli spodnjib Oeljusti zadaj za zobmi inoeno vrv. ki so skupaj zve/.e in potein s kakiin vtaknjonim klincein zasuce ^po- rajkljat. da kobilo boli in ji odvzame vso moč. Ta klinee kdo mod sesanjem drži in i?a po potrebi manj alj bolj privij. Vrhutega je kobili eno sprednjo nogo držati vzdignjeno, da ne more breati. Tako premagana kobila inora pustiti se- sati in sčasom se morda privadi dojenju. ne da bi bilo treba takega sredstva. Kaj kobili pola^ati da tlobi xoi* mleka. Predvsem je kobilo treba krmiti s tecno hrano ter ji polagati krmila. ki po«pešujejo tvorjenje mleka. Taka krmila so jeOmenova moka. pomešana v pitno vodo, kubano laneno seme, otrobi in korenje. Ce pa vzlie temu kobila ne dobi nileka, krmi se žrebe posebej, in sieer z ječmenom kuhanim na vodi, ter mu do- dajte nekoliko kravjega mleka. Ta ztnes se poklada mlačna. Taka ječmenova juha ima glede okusa in učinka tako veliko sličnosts kobiljim mlekom. da jo žrebeta ne le rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri najboljših ko- bilah. Krmljenje z ječmenovo juho ima celo pri dobro molznih kobilah velike prednosti, ker ob nii žrebe lehko eaka ; na svojo mater, kiidar je pri delu, in ker se pozneje laze in hitreje odstavi. ^^ i RniSll/l! ^>P°111 i"11,!a.l^e se ° vs»stki nUJCllM. priiiui „ijolskesa doma" Javna zahvala. Podpisana žalujoča dru/.ina zahva- ljuje se najtopleje iz celega srea vsern sočutnim Podgoicem, posebno ..Marijinim hüererrr, kateri so v tako mnogobrojnem številu spremili našo nepozabljivo hčerko, sestro. ozircma neeakinjo Rozalijo Klavčič k zadnjemu pokoju. — Bog vsem stotero poplati ! Ž a 1 u j o č a o b i t e 1 j : w *¦ 1 v- • v hlavcio. Podf,'ora. 2'k jun. 1002. Viktor Toffoli v <*orici, via Teatro st. SO (na stari po.šti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . . kr. 40 Corfu . . . kr. 56 „ boljše „ 44 Bari . . . „ 60 dalmatinsko ,, 48 Lucca ... „70 istrijansko . „ 48 Nizza • . . „80 ' Krojaška mojstra | Cufer & Bajt k v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 " v biäi g. J. Kopaca pri okr. sodniji, | izdelujeta i vsakovrstne oblcke za niotke ' po nTeri, bodisi fine ali pa | ppiproste. I Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa | č. dubovščini in učencem srednjih i in Ijiulskib Sol za obilna naročila. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K H>0— do 210 — ., Sandoiningo „ 270-— „ 290 — ., Java . . . . „ 260— „ 280 — „ Portorioo . . ., 270- — ., 290 — Ceylon.....:-UH>— ,, HSO — Slakdor "......, SlvöO v W — Špeh......„ 120— „ l.")O -- Petrolij v sodu . . „ 34-— ,, —- - zaboju . .. 1160 „ 12 - Maslo surovo.....1 öO*— .. UHV — kubano . . „ 200— ,. 220' Otrobi debelo . . .. 10 DO ., 12 20 drobne . . .. 10'— „ 1120 Tursica nova..... 1280 ,, 14 10 za bra no . . 1210 .. lo~- Oves ........ 17— „ 18 — M o k a ogerska: St. 0 K H:V -- St. 1 K H2 10 St. 2 K 3l>-— ,. 3 ,. 3l--tO. .. 4 .. 30.80, .. 5 „ 30 — st. 6 K 29—. „f folrab psojiiiica" v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. sprcjiMiui hranilne vloyc, kut'Tc o- brostujo po 41, o p o 1 u m o s o č n o; nevziligtieno obrcsu pripisujo konoc lota h slavnici. Rontni davok plaČuje poso- jilnica sama. Dajo posojila udom na nsebni kredit po 6° ,; in na vknjižbo po S1/.». Sprojoma člane z g 1 a v n i m i d o- 1 p ž i po 200 K in L o p r a v i 1 n i in i d o 1 p ž i po i K. Otvarja članom tokočo raču up, katpsp obrpstujp po dogovoru. Za nala- ganje in vračanjp so na razpolago po- ložnicp c. kr. poštno hranilnicp, tako da jp inococp poslati donar brpz poštnih stroškov. Uradne ureso vsak delavnlk od8- 12. ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tudi popoludne od 2— 4 v ulici Vetturini 9. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni biši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos. Sandomin.tro. Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Vee vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vs kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojckih najmanje po 5 K«. na vse kraje. Nlov«M*i protVsorji medicine in /dravniki pripoiočajo / Tinkinroza želodec^ lekarnarja % Gctbrijela Piccoli-ja v Xijubljaui, ^i ivorneia zalaplelja Nj. svet papeža kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav- ljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna za one. ki trpe na za- staranem zaprtju. Tinklufo za želodfc rnzpošilja lnkaznar IMCCOI.I v Ljubljani v škatljicah z 12 st(;- kliiiiciini /,;i K 252. /. 2-i- stcklenicanii za K -1--80. z :J.(i stckk'nicaini za K 1--, z 7Ü stcklciiic-iini zalH*--. I'o.Stni pakr-t pod 5 k». Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu. , Trstu, Istri in Dalmaciji po 30viii. stekienica. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOIUCA Via Giardino 8 nriporoča pristna bela in črna vrna iz vipavskih, furlanakih, briskih, d»l- matinskih in isterskih v »- n o a r a d o »•• Dostavlja na dom in razpo.silja po žolez- niri na vsc kraje avstro-cgiTök«; nionarhijo v sodih od 5G lilrov naproj. Na zahtevo pošilja _______ tudi uzorce.^ _ _^ • Jakob Miklus, trgovec /. U som in opeko. zaloga vsaktn'i'stncga trdei,Ta in ni(xbk<\tra | koroškega in kranjskega lesa t(vr I pobištva. rakev ^trii.i,'). vinskib po- sod, stiskalnice za vino in sajc. liojcttkc, katcrc sc švlijo isuriti \ v kiihaitjti, s/>rt'jfiiuini do jo. t. it/. ' vsuki linn od 4.doj. />opoludiu, />> i kateri />riliki jint naztianim tudi />o- tfojt' in tiiiii red. i Oh jediteni />u vabim gospodv s > deiele in ic inesta, in sfifo/i stalnei \Jifoste, iiix mojo ktdtiiijo fiocaste s\ svojim ohiskom ; jwstreci jint Itoeein (>o ftrav ziiternilt cenah z jako ukiis- ninti jedili tako ojwliidne kakor tudi zvei't'r. \ l'riporocant se />. n. roditeljem, • katerili Iteere se helijo pritičiti pra- vilnetiin in varatcinti kulianju in gospoiiinjstvu | c odlieiiim sfioštovanjein Marija Grcbenc, \ lastnica-Vüditdjica hull. sole. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67 prevzemn v^;i zidarska dcla po njij nižji cciii. -- Naročcna dela se ličnc izvržujejo. l'rva slovonska odlikovana krojaska dolavnica v (iorici. A nton Ivrnšič krojaški mojster in trg^ovec v Gorici Vrtna nlica št. 26. Izdeluje vsakovrslne možke obloke po vsakom kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domačega in anglezkega sukna vseh vrst za vsaki letni čas. Blago je iz najuoljših tovarn ter vedno sveže. I^P" Ixdelke ix lantue xalo^e jamči. "^K Največja trgovina krojnega blaga < „Krojaska zadruga" (»orica Gosposka ulica šiev. H Goric» IM'iporora sc v to slrokn spadajoco kakovosti bla^a /a bližajočo se ^ h'tno dolio. kiikor: volnc. ;n>i'kal, satin, Itatist, zi'iihir svile, svile i:.\ prati, Voillr «lc I.anic, Tennis, Okstonl, pique liikn.jnsti. Mo/ka sukna ;»o vssjki ecni v vcliki i/.hcri. \adal.j«' ima bogato /s)loj;o pre.pro^, prc^riiijal, /.\\ves, ' blaya /a ntobil.je, platna, riiiHona, ruskcija platna, Kncipiiovc^a platna, 1 lilačevine, volncnili o•¦ Gorica, Ozka ulica St. I, Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdclkov za kuhinjo itd., ima /alo^ozlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrbljii isle v najkrajsein času. — Prevzenni naroOila za vpe- ljavo strclovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Pri- reja vpeljavo vodo z cevmi vsake vrste. — V lastni zalogi ima Stroje za žveplanje sodov iz einkanega železa, škropilnice proti perono- spori ponovljene po Vermorelovi sestuvi: mehove za žveplanje grozdja raznib sistemov itd. — 11^""" Postrožba točna. Cene zmerne! "TP{|