Edizione per lestero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 296 a V Ljubljani, v četrtek, 24. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 30 Lir Ček rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca inserate. Podruinicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A„ Milana Uha|s vsak dan z|ntra| razen p onedeljka tn dneva po praznik«. a Urednlitvo In apiatai Kopltarlava 6, Ltabltana. j i Redazione, Amminlstrazlonai Kopitarjeva 6. Lubiana. | Telefon 4001 4005. j AbbonsJnentlt Mesa 18 Ltrsi Estero. me* m i) Ure. tduaooa domeiuca. snno 34 Lire. hstero 50 Ura. C. C. tfj Lubiana 10.650 per gli abbo-oimeotl' 10.349 par le tnsercloni. Filial«! Novo mesto. Coucessionaria eseluslva pet la pubbllcitd di provenimca italiana ed estera Unione Pobblicita Italiana S. A. Milana Bollettino No. 942 Occupazioni di posizioni in Tunisia Contraattachi nemici respinti 5 mercantili nemici gravemente dan-neggiati 11 ((uartier Generale delle Forze Armate co-munica: Iu Tunisia gruppi di conibattimento ita-liani e germanici hanno guadagnato torreuo dopo vivaci scontri locali, occupando posizioni moiitaiio tenaccmeiitc dilese. Contraltacchi nemici sono stati respinti. Abbianio latto prigionieri c caltu-rato materiale. Nella S i r t i c a liuclci avversari che tenta- | vano azioni di ilisturbo venivano annientati. l)u-rante la giornata batterio contraerco alibattevano due apparecchi britannici. Velivoli germanici in attacchi contro convo-glio anglo-americano di relornimento nelle acque algerine hanno colpilo negli ultimi due giorin e gravamente danneggiato 5 grandi mercantili e una lurpedinicra. Vojno poročilo št. 942 Osvojitev novih postojank v Tunisu Sovražni protinapadi odbiti — 5 sovražnih trgovskih parnikov težko poškodovanih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob- javlja: .... ... .u. . • • V Tunisu so italiianski m nemški bojni oddelki pridobili novo ozemlje po živahnih krajevnih spopadih, ko so zavzeli srdito hranjene gorske postojanke. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Prijeli smo ujetnike in zaplenili vojno gradivo. V Siri i so bila uničena nasprotna jedra, ki so poskušala izvajati vznemirjevalne na-stope. Protiletalsko topništvo jc podnevi zbilo dva angleška stroja. . Nemška letala so napadajoč anglesKo-ame-riško spremljavo, dovažajočo okrepitve v alžirskih vodah zadnja dva dni zadela in težko poškodovala pet velikih trgovskih parnikov in eno torpedov ko. _ Nemški uspeh pri Voronežu Sovjeti so imeli velike izgube pri Tereku, med Volgo in Donom in v Stalingradu — Dva velika parnika zažgana Hitlerjev glavni stan, 2». dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Nemške oklepne čete so severno od T e r e -ka, potem ko so krvavo zavrnile močne napade, sledile bežečemu nasprotniku ter pripeljale nad 4(10 ujetnikov in zažgale oklepni vlak. Pri ponovnih brezuspešnih napadih med Volgo in I) o 11 o ni in v Stalingradu so utrpeli Sovjeti visoke izgube. Ob srednjem Donu trajajo hude borbe dalje. Pri Voronežu so nemške čete prodrlo preko zamrzle reke v sovražne postojanke in razdejale pri tem številne bojne postojanke. Posudke so bile uničene ali pa ujete, protinapadi pa razbiti deloma že v izhodiščnih postojankah. Na srednjem in severnem odseku v/.luninega bojišča samo borbe krajevnega pomena. odnosno delovanje izvidniških in napu-dnlnili oddelkov. Napadi na oporišče Veliki Luki so se razbili ob hrabrem držanju nemške posadke. V Libiji so bili uničeni sovražni napadalni oddelki. Nemško italijanske bojne skupine so v Tunisu vrgle sovražnika iz žilavo hranjene gorske postojanke. Pripeljanih je bilo mnogo ujetnikov in tudi plen. Sovražni eskadron je bil popolnoma uničen. Vzhodno od B u g i j e sta bila pri napadu nemških letal zažgana dva velika prevozna parnika, med njimi tudi 12.000 do 15.000 Ionska potniška ladja. Rušilna letala so dosegla bombne zadetke na neki sovražili podmornici. Računali je treba z njeno izgubo. Ponoči so bile bombardirane pristaniške naprave v Boni in neko sovražno letalsko oporišče v Alžiru. Posamezna angleška letala so podnevi in pre-prelklo noč izvršila neučinkovite vznemirjevalne napade na s c v e r o z a p a d n n nemško o z e m-I j e. Pri tem sta bili sestreljeni dve letali, eno pa še ob francoski obali. Na jugu Anglijo so bojna letala podnevi obmetavala več krajev z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Dne 17. decembra ,ie hila pri B o r d e a II \ u zasačena in uničena sabotažna skupina, So preden je mogla izvesti svojo povelje. Berlin. 23. dec. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so angleška letala pri napadu na Severna Afrika je trd oreh za Anglosase Buenos Aires, 23. dec. AS. Nezadovoljstvo nad neuspehi v Tunisu odmeva iz severnoameriškega tiska, ki je moral priznati, da je pravočasni nastop Osi podrl načrte ameriškega vrhovnega poveljstva. »Herald Tribune« piše: 'Borba se nadaljuje na področju, ki ga nadzira sovražnik, kateri ima orožje, bojnega duha in letalsko pobudo. Zelo težko lx> ukloniti taksne sile. Pot je še dolga in žrtve bodo naraščale iz dneva v dan. »Philadelphia Record« pa pise. da mora io severnoameriške sile, ki so zamudile priložnost za zasedbo Tunisa, nasprotovati spo- sobnim manevrom Italijanov in Nemcev na številnih postojankah v Tunisu. List pripominja du je letalska premoč Osi najtežji udarec /a zaveznike pri tem lio ju. V začetku so zavezniki upali, da bodo imeli premoč v zraku ter da bodo la.hko ovirali prevoz osnega gradiva in čet v Tunis. Toda dočitn so zavezniki zgubljali čas, je Os delala. List končno poudarja, da zavez niki zaradi težavnega ozemlja ne morejo izva jati velikih nastopov in da so čete na poteh med gorami izpostavljene stalnemu bombardi ran ju. Trgovski sporazum med Švico in Slovaško . . Bratislava. 23. dec. AS. Med švicarskimi in slovaškimi delegati je bil v Bratislavi podpisan sporazum o trgovski izmenjavi med obema državama za prvo polletje^ 1943. Trgovina med obema državama se bo povečala. Lakota v Leningradu Solija, 23. dec. Iz Carigrada poročajo, da po poročilih iz Moskve v Leningradu vlada vedno večja lakota. Blokada mesta preprečuje dovoz živeža. Moskovski radio je danes izdal oklic na leningrajske žene, naj stopijo na mesto svojih mož, ako bi bili ti v boju ubiti ali ranjeni. Okrepitev švedske obrambe Stockholm, 23. deccmbra AS. Švedska vlada je izdala poročilo, da bo v kratkem izvedla znatne okrepitve v vojaški organizaciji in da bodo poklicani vojaki, da se bodo izpopolnili v vojaški izurjenosti. Poročilo dodaja: »Čeprav so živčna središča sedanjega spora jM-ecej oddaljena od svedskih meja, se inora preko zime in pomladi švedska obramba vendar jiovečati in izpopolniti Vjioklic vsakega vojaka pod orožje bo trajal en mesec, da se bo seznanil z najnovejšimi vojnimi izkušnjami. Živilske karte v USA Rim, 23. dcc. AS: V Združenih državah bo v kratkem izvršeno največje tiskarsko delo na svetu. V tiskarnah pripravljajo namreč 130 milijonov živilskih nakaznic št. 2. ki vsebujejo točke za živila. Nakaznice bodo 6topile v veljavo s 1. januarjem. Škandal v Ameriki Lisbona, 23. dec. AS: Londonski radio sam je poročal o velikem škandalu pri dobavljanju ameriške žice za Rusijo. Ruske pritožbe, da je bilo 50% žice ki jo je izdelovala »American Indian Compa-ny«'ter jo jiošiljala v Rusijo pomanjkljivih, so imele za iiosledico, da je državni tožilec Buldles objavil da je bilo pet članov te družbe obtoženih zarote proti Združenim državam. Družba je objavljala napačne izjave o prodaji in izdelavi žice za armado_________ Zagreb, 23 decembra AS: S 1. januarjem bodo na Hrvaškem uvedene karte za nakup m prodajo tekstilnih izdelkov. Zopet potres v Turčiji Ankara, 23. decembra AS: V Severni in Srednji Anatoliji je bil nov velik potres. Posebno prizadeta je bila srednja Anatolija, ker so bila občutno poškodovana mesta Ordu, Sivas, Kaetamtini, Bafra, Tokat. Fatsa in Kaisari. Po dosedanjih poročilih je bilo nad 600 mrtvih in tudi toliko ranjenih. Gmotne škode še ni bilo mogoče oceniti, je pa vsekakor velika, zlasti ker so v številnih hišah po polre^u izbruhnili požari. Oblasti so organizirale najnujnejšo pomoč za ponesrečence. Zanimiva ameriška izjava Buenos Aires, 23. decembra AS: Podpredsednik Združenih držav \Vallace je izjavil dopisniku uradnega lista metodistične vere »Christian Scienze Monitor na vprašanje, če bo morebiti bodoči ameriški mir izključil politične imperializme in gosjio-darske imperializme ter narodnostna sovraštva ii maščevanja takole: ; Mislim, da moram izjaviti, d; vse kaže ravno nasprotno.« Wallace je dodal, naj se mnogo dela, da bi bodoči mir ne bil le tragičen odmor med dvema strašnima vojskama. Miinchen v noči na 22. december zgubila 12 strojev. Med njimi je bilo 8 štirimotornikov vrste ■»Lancaster«, »Stirling in »Halifax . Tako je angleško letalstvo zgubilo najmanj 80 letalcev. Vsi d-ročje okoli tistega kraja. V teku so nemški protiukrepi. Usoda, ki bo zadela te kline ne bo drugačna od prejšnje usode pri podobnih sovjetskih vdorih. Vsekakor bo slabša predla boljševikom. Nemško poveljstvo ni bilo presenečeno Berlin. 23. dec. V nemških vojaških krogih kakor vedno v začetku velikih obrambnih nastopov popolnoma rezervirani glede razvoja sedanjega položaja, ki ga bo šele jio preteku določenega časa lahko jasno preceniti na jiod-lagi dejstev in uspehov te ali one strani. ^Pripominjajo le toliko, da je bilo zbiranje Stalinovih >.il za sedanjo ofenzivo nemškemu vrhovnemu poveljstvu žc dolgo točno znano ter ga jc uspešno motilo zavezniško letulstvo in da je nemško vrhovno poveljstvo čisto gotovo pravočasno preskrbelo vse drugo zn kakršno koli morebitnost. Tukaj sc sodi. da dogodki ob srednjem Donu izdajajo Stulinovo obupno potrelx>. najti nadomestilo za to. česar ni mogel doseči pri nobeni prejšnji ofenzivi. V resnici je njegova igra med Kulininom in Torojicem zgnblje-nu brez najmanjšega operativuegu usjieha zu Sovjete in tudi pri Stalingradu nemško-romun-ska ofenziva vedno bolj nurašča in jemlje pogum krvavečim sovjetskim innsiun. še enkrat se boljševiški nestvor po sodbi nemških vojaških krogov z. nohti in zobmi bori za svoj obstoj in zato je nalogu zavezniških čet v tej novi obrambni bitki brez dvomu težka. Po zadnjih poročilih so bile sovjetske izgube na tem odseku obupno visoke. Iniciativa je v rokah Nemčije, Italije ter Japonske Berlin. 23. decembra. AS. Načelnik tiskovnega j oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Schmidt, ki je bil v spremstvu zunanjega ministra Ribbentropa, je včeraj zastopnikom tujega tiska dal nekaj izjav z ozirom na vojni svet, ki je bil IS. in 19 dccembra v Hitlerjevem glavnem stanu. Dr. Schmidt je med drugim dejal: Kratko uradno poročilo na koncu jiogovoia jc zadosti zgovorno. Hitler in Ducejev od|>oslanec sta obravnavala in pretresla vsa sedanja jiolitična in vojaška vprašanja. Iz tega se je jiorodila popolna in brezpogojna istovetnost v pogledih in načrtih glede najuspešnejših načinov za dosego določenih ciljev in nazadnje tudi zmage. Osne države imajo matematično gotovost, da bodo izvedle svoje načrte in s tem dobile prcdjiogojc za najvišji cilj: za zmago, ker razjx>lagajo z us|iešnej-šimi sredstvi. Zmaga pa jc po svoji strani spel predpogoj za veliki končni cilj: novi evropski red. Morda bi kdo utegnil imeti pomisleke zaradi tega, ker so osne vojske ta trenutek zapletene v trde napadalne bitke. Na ta pomislek je kaj lahko odgovoriti. Smo priče dogodkov, ki nc spreminjajo in tudi ne morejo spremeniti splošnega vojaškega jx>ložaja. Položaju pa daje označbo naslednje dejstvo: pobuda je v rokah Nemčije in Italije ter Japonske, kakor je bila v preteklosti. Vojna se bliža Indiji Japonska letala so uspešno bombardirala Kalkuto in Cittagong Šangliaj, 23. dec. >11 Po|>olo dTtaliac poroča iz Šanghaja: Prvič od začetka vojne so japonski letalci bombardirali Kalkuto. Podrobnosti pravijo, da so sirene začele tuliti ob 22.30, dočim jo nevarnost prenehala ob jKilnoči. Japonska letala so prihajala nad mesto v raznih valovih in so spuščala svoje razdiralne in zažigalne bombe na utrdbe ob reki Ilughly, ki nosijo ime trdnjava Wil-liam. Bombardirana je bila tudi industrijska četrt Hovvrab. Škoda je velika. Vtis tega prvega napada je po vsej Indiji zelo globok. Kalkuta je bengalska prestolnica, važno pristanišče v vzhodni Indiji in največje indijsko mesto, ki ima skoraj dva milijona prebivalcev. Leži 150 km stran od morja ob rokavu reke Gangesa. Domače prebivalstvo jc bilo navdušeno nad nenadnim bombardiranjem, ko je opazovalo letalske spopade med japonskimi in angleškimi lovci. V teli bojih je mnogo angleških in ameriških lovcev treščilo na tla. Istočasno so japonska letala bombardirala tudi pristanišče Cittagong v Bengalskem zalivu. . Jajionski vojaški krogi še niso izdali nobene uradne izjave o sedanjih premikih v.Birmi. Omejili so se le na zatrdilo, da so so na tem odseku i>oji jio nekaj mesecih zopet obnovili. Prva |x>ro-čila o obnovitvi sovražnosti na indijski meji je objavil radio v Novih Belilih, ki jo dejal, da ne gre za zloglasno \Vavvellovo ofenzivo, v kateri l>j rad vrgel Japonce iz Birme in da so angleške čete 95 km severnovzhodno od Akyaba, kar v teh velikanskih pokrajinah ne igra nobenega pomena. Mogoče je ta napad v zvezi z bodočim Cangkajško-vim napadom od sevra in vzhoda. V Birmi se nahajajo močne ja|x>nske letalske in kopenske sile. ki bodo nastopile proti sovražniku, kjer bodo hotele in kjer se jim bo zdelo potrebno. Izjavlja se tudi. da je pristanišče Akyab največje v severni Birmi, trdno v japonskih rokah in da razen nekaj letalskih napadov doslej ni doživelo nikakih drugih napadov. Splošno vlada vtis, da si NVavvell ne Iki upal izvesti veliko ofenzivo. ki bi bila zanj zelo nevarna, ker bi v njej lahko zgubil-celo svojo armado lako. da bi mu primanjkovalo vojaštvo za obrambo Sirije. »Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 23 decembra. AS. Včerajšnje .»Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« poroča: London. Po poročilu moskovskega radia pravijo v turških dobro obveščenih krogih, da je nemški poslanik v Bukarešti von Killinger obvestil romunsko vlado, da se kažejo znamenja o verjetnem zlomu Italije. (Daily Sketch.) Neki italijanski trgovec, ki je pobegnil iz Torina, pripoveduje, da se po Italiji širi nov val nasilja. (Dally Express.) Pod naslovom »Vatikan in os« priobčuje j Dai I v M a i 1« naslednje: Miroljubni prebivalci italijanskih vasi so osupli zaradi zasege cerkve- \\ Arabsko prebivalstvo je na strani osi Bojišče v Afriki. 23 dcc. AS: Dopisnik .agencije Štefani poroča iz Severne Afrike: Dočiin izvajajo italijansko-nemške divizije v Sirli predvidene premike ter zadajajo sovražniku izgube in mu preprečujejo dovoz živeža, pa naše letalske sile in saharski oddelki v južni Libiji plodonosno nastopajo proti angleškim oboroženim avtomobilom, ki bi radi ovirali naše zveze v zaledju. Ti avtomobili so posebne vrste hitrih vozil na velike razdalje iti se lahko dolgo zadržujejo v puščavi. Lov na te »jiu-ščavske jadralce« je posebno privlačen, zlasti takrat, kadar 6e približajo obalnim pokrajinam, kakor se je zadnje dni večkrat zgodilo. Lovijo jih straže, |iatrole in Arabci, in sicer ponoči, ker se podnevi navadno skrivajo. Tega lova se udeležujejo tudi ogledniška letala. Dosedanja torba je rodila že lepe uspehe. Vsak dan prinese več takih avtomobilov in mnogo ujetnikov. Usoda teh vojakov je podobna usodi njihovih prednikov, ki so delovali zadnje leto v Egiptu in Cirenajki in eo bili skoro vsi zajeli. Voditelj teh skupin je' ]>olkovnik Ster- ling, ki je postal zelo previden pri pošiljanju svojih ljudi v pustolovščine, kajti večina sc jih nc vrne. Mnogi ujetniki so izrazili svoje začudenje nad veliko čuječnostjo osnih sil ob ccstali in neizogibnih prehodili. Zelo se hudujejo nad Arabci, ki jim nočejo pomagati. Da bi jili jiodkupili so jim ponujali mnogo sladkorja, ki ga imajo jxisebno radi. V zajetih avtomobilih so res našli mnogo čaja, sladkorja, razstreliva ter orodja za sabotaže. Toda Arabci se ne dajo podkupiti. Oni raje prostovoljno sodelujejo z našimi četami, ter jim jiomagajo pri lovu na te avtomobile. Tudi v Tunisu jc arabsko prebivalstvo odkrito naklonjeno Italijanom in Nemcem ter Jim jiomaga. Angleški in ameršiki ujetniki, prijeti v Tunisu, so 6e pritoževali tudi nad sovražnostjo Arabcev v Alžiru in Tunisu. Pred 15 dnevi so francoski gaullisti v nekem kraju med Alžirom in Tunisom ustrelili 11 Arabcev, ker so bili osumljeni delovanja za os. Nenaklonjenost Arabcev je ena ovira več, na katero so naleteli sovražniki na svoii poti. nili zvonov, ker je to zasego zapovedala Lutrova domovina. Katoličani niso navdušeni zn vojne, ki jih bije svobodna Italija, razen za abesinsko vojno, v kateri so podpirali Duceja iz. hvaležnosti zaradi lateranskih sporazumov. Katoliški vpliv bo sprožil vstaje in tudi ne bo dal Vatikanu pobude, da bi se potegoval za ločen mir. Vsekakor pa predstavljajo katoliki v ladji fašistične države tovor, ki ni dobro naložen. Ta tovor ladje ne bo raznesel. lahko pa bi jo z. nenadnim sunkom v ugodnem trenutku prekucnil. Novo hrvatsko odlikovanje Zagreb, 23. decembra AS: S Poglavnikovim dekretom je bilo ustanovljeno odlikovanje za izredne zasluge v miru in vojni za hrvaški narod. Amerika nadzira tudi Gibraltar Rim, 23. decembra. AS. Ameriški listi objavljajo na prvih straneh pod velikimi naslovi članek posebnega dopisnika agencije »Associated Pressa« Galagherja i/ glavnega zavezniškega stana v Severni Afriki. Ta dopis od dne 5. decembra pripoveduje s posebnim zadovoljstvom, da je poveljstvo nad angleško trdnjavo v Gibraltarju v prvih dneh vojnih nastopov v Severni Afriki imel ameriški general Eisenhovver. Ta mož je bil jio zatrdilu dopisnika po dveh stoletjih prvi tujec, ki je dobil v roke nadzorstvo nad tem stebrom britanskega imperiju. Kot poveljniku vseh zavezniških sil v Severni Afriki mu je bil podrejen tudi poveljnik Gibraltarja, general Muc Farkane. ln v tem je treba videti razloge, zakaj dajejo ameriški listi takšen poudarek tej novici. Jc namreč v popolnem skladu z Roosc-veltovo politiko, ki nikjer ne zamudi priložnosti, da bi pokazal, da Angležem ne preostaja nobena druga mn/nost, kakor da se uklonejo volji Wa-shingtona. in sicer v vsakem pogledu. Važna objava Poveljstva XI. Armadnega zbora 1 Ariuudiio poveljstvo ie dclj časa pro- | interniraneev no bodo več sprejo-učujc položaj vsakega interiiiraneu v vojaških ••• « 1 •• taboriščih, da so postopoma osvobode (isti, ki se izkažejo zanesljivi glede lojalnosti do italijanskih oblasti in imajo odkritosrčen namen za mirno življenje v krogu svojih družin. Da se med drugim izogne motnjam pri težavnem delu pregleda in presoje položaja posameznega interiiiranca, in da se zatre goljufivo delovanje nesramnih in zahrbtnih sleparjev, ki grabijo ogromne vsote denarja na račun ubogih ljudi s tem, da se izdajajo za zanesljive posredovalce pri vojaških oblasteh, so »prošnje za osvoboditev« 111 a 1 e. Posebna uradna komisija bo naglo zopet pregledala položaj vsakega interiiiranca. Merilo za osvoboditev bosta pravica in razumevanje: nobeno moledovanje, nobeno posredovanje tretjih oseb. nobeno priporočilo ali pritisk ne bodo mogli odvrniti Poveljstva od načina njegovega postopanja. Ta odredba stopi danes v veljavo. Ljubljana, decembra 1942-XXI°. General armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAMBARA Delo Zveze poljedelcev t. Organizacija Komaj se je Zve/a pol jeiideleev Ljubljanske pokrajine z naredijo z dne 5. avgusta I940-XX št. 80 iti s preobruzbo kmetijske zbornice ustanovila, je taikoj začela z delom /a korist staJiu, ki ga zusto|>u. Osrednja organizacija zveze se je sedaj popolnoma učinkovito izvedla. V okviru možnosti razvijajo zunaj svoje delo svetniki zveze v pričakovanju, da splošni pogoji dovole še večjo delavnost, prav tako pa uvedbo okrajnih zastopstev. kakor jih je že predlagala Zvezu delodajalcev. Zveza legalno predstavlja nad 45.000 družinskih glavarjev, ki ose-stev od 5 do 50 ha 21.552, posestev od 50 do 100 ha 343. posestev od 100 do 200 ha bi, nad 200 ha 44 posestev, vsega sku|>aj 45.000. V skladu s kom istrsko na red bo št. 60 z dne 17. aprila so bile vključene še: a) Slovenska zveza vrtnarjev in b) Slovenska zveza čebelo-rejcev, katere gospodarski in proizvajalni pomen je resnično zelo velik. Zadostuje, če omenimo, da prva s svojimi 5| podružnicami v vsej pokrajini opravlja svoje delo na korist 4000 vrtnarjev na 3500 ha zemlje, druga pn združuje nad 1000 čebelarjev, ki so razdeljeni na 48 podružnic s skupno 20.5(10 panji. V svetu Zve/o vrtnarjev in Zvezo čebelarjev zastopata oba predsednika. Predsednik in podpredsednik sin ("lana sveta izvršilnega odbora Zveze delodajalcev. Zastopana je tudi v kmelijsko-gospodar-skem svetu pokrajinskih korporacij in pri vseli tehničnih in gos|H>durskih uradih Visokega ko-misariutu. Zveza je tudi popolnoma v celoti uvedena v sindikalni in gospodarski red jnjkra-jine. 2. Pogodbena fn podporna delavnost. Proučili so in izdelali razne načrte, od katerih nekatere sečTff Še uvajajo in sicer: I. ureditev kolektivnih" delovnih odnosov zu gozdne in oglurske delavce; 2. ureditev mezdnih razmer za dnevne dninarje in viničarje; 3. ureditev kolektivnih raz.iner za vrtnarske delavce; 4. koleiktivna pogodba za dninarje in mezdne delavce in poleg tega a) načrt z.a zavarovanje proti nesrečam, b) statut zu splošno socialno za- varovanje za poljedelske delavce, c) ureditev kmečkih občinskih sodišč. 3. Kolektivna in individualna pomoč. Kolektivna iu individuulna pomoč razne vrste se je razvijala precej živahno. Zlasti se je v |»opolncm sodelovunju z vojaškimi oblastmi posamično proučilo nad 4500 prošenj kmetov. ki so se morali |>odajati zu dola na svoja zemljišča. Po posredovanju Zveze so vsi pro- silci dobili odgovarjajoča dovoljenja za prehod v veliko zadovoljstvo njih samih iu vojaške oblasti same, ki je izrcklu svoje živahno zadovoljstvo. Na ta način je bilo mogoče izvesti že-izgulK). številni slučaji praktičnega iu tehuič-tev pomembnih proizvodov, ki bi sicer š|j v izgubo. sievj.|ni ,lučaji praktičnega in tehničnega značaja so bili zlasti skrbno proučeni. I i slučaji -e ziniti nanašajo na prehru.no govedu, izbiro semen poljedelsko orodje, kmečko upravo iu računovodstvo, amelioracije, kmečko gradnjo itd. Pisarne Zvezo so vedno |hiIiic kmetov, ki najdejo p r i uradnikih polno in izrečuo zaupanje. 4. Tisk in propnguuda. C.lnsilo »Orač«, mesečnik Zveze, ki pa kmetje zelo cene in se zanimajo z,a njegovo delavnost, jc bilo zmunjšano ik> obliki in v nakladi. Zveza je razširila več dragocenih knjig poljedelske tehnike in vet" drugih publikacij, ki se nanašajo na poljedelstvo v pokrajini. 5. Finančni položaj. Sedaj se proučujejo razni načrti melioracij, tehnične in kulturne izpopolnitve, racionalnega kmečkega kroženja, zboljšanju in izbire goveda, ureditev namakanja, poskusni nasadi industrijskega značaja iu druge odredbe in iz-popolnitve socialnega in /a varovati nega značaja, tečaji za stanovsko vzgojo, izpopolnitev mojstrov — gos|x>darjev itd. Vse to delo pu stremi zn izboljšanje organizacije na vseh gospodarskih, tehničnih, sociul-nih in proizvajalnih plasteh. Zveza očitujc jasno tehnično, organizatorno iu podporno zbiranje, da bi se povečala kmetijska proizvodnja v pokrajini. Razdeljevanje božičnih paketov potrebnim delavcem prisotnim vesel božič, nakar se je začelo razdeljevanje daril, ki se je razvijalo v prisrčnem okolju in z vidnim zadovoljstvom obdarovancev, ki so bili V nedeljo, 20. t. m. je bilo v gledališču Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi c. 22. razdeljevanje božičnih daril v obliki paketov z živili najbolj potrebnim delavcem, ki so vpisani v sindikalne organizacije. Izročitev daril se je vršila v prisrčni umetniški manifestaciji, kuteri so prisostvovale tudi mestne oblasti. Bili so prisotni tudi predstavnik Visokega komisarja ing. Masera. korporativni inšpektor prof. Bu-drovič kot namestnik Zveznega tajnika, predsednik pokrajinske Zveze delodajalcev g. Slo-kar, predsednik Borze dela in izvedenec 1'e-trogni. Predstava se je začela z otroškim zborom, ki je zapel moderne pesmi pod vodstvom dirigenta Anvbrožtča. Zapeli so tudi dve ljubki lx>-žični pesmi. Sopranistka Štefanija Vukova, ki jo je spreml jala tnala Verica I Imel ja'kovn, je pela nekatere lirične odlomke, med katerimi I eoncavallovo »Serenado«, kakor sc jc tudi odlikoval bnritonist Jože Likovič. Po predstavi, ki se je končala z oktetom g. Mirka Premelča, so govorili pred razdelitvijo božičnih daril predsednik pokrajinske delavske zveze dr. Alujevič, izvedenec iste zveze Dal Pra in predsednik Borze dela. Izvedenec se je zahvalil prisotnim oblastem in je naprosil zastopnika Visokega komisarja, naj se zahvali F-k6c. Grazioliju za vso dobroto, ki jo jc izkazal dovoljujoč Borzi dela, da je smela zbrati potrebna sredstva za božično pomoč dclavcem zveze. Rekel je: ->Tudi letos bomo praznovali vojni božič in naš namen je. da vam s temi malimi darovi omogočimo, da preživite božič v družinskem miru in z veselim srcem.« Pozval je prisotne, naj posvetijo svojo misel tudi bojujočim, ki pišejo s krvjo zgodovino nove Italije, naj se spomnijo tistih, ki se bojujejo na vseh bojiščih za zmago pravice. Vsi so ploskali tem besedam izvedenca. Potem je govoril še predsednik borze dela, ki je zaželel vsem Že teden dni deli na dvorišču stare cukrarne Občinski podporni urad brezplačno drva in premog potrebnim družinam, zlasti ta kini, ki imajo mnogo otrok. hvaležni za lake darove. Novoletno pismo najega škofa Naš škof je za božič in novo leto napisal vernikom pismo, v kalerein v klenih besedah pojasnjuje smisel, pomen iu namen trpljenja, ki obišče človeka v kakršni koli obliki. Vzrok trpljenja ni v Bogi«, ampak v človeku. Bog je ustanovil za človeka življenjski red, po katerem edino more mirno in srečno živeti. 'Iu red jc izrazil v božjih zapovedih. Človeštvo, ki ta red zapusti, nujno pade v nered in s tem v nesrečo ili trpljenje. Bog pripušča, da človek ustvarja mimo božjega svoj lastni red, ker mu neče kratiti svobodne volje. Toda Bog hoče tudi nered, ki si gn ustvari človek sani, obrniti v človeku v dobro. Po trpljenju. ki si gn povzroča z lastnim neredom, naj bi človek spoznal, da brez božjega reda v mjru iu sreči živeti ne more, po trpljenju naj očisti iu posveti svojo dušo. s trpljenjem naj zadostuje neskončni božji pravičnosti tudi za grehe drugih. ki sami nc zadoščujejo. Trpljenje navaja ljudi k ljubezni do bližnjega, ki sočustvuje, blaži, pomaga, kjer koli more. Trpljenje vodi naše misli in poglede k Bogu, da se združujemo z njim v vedno gorečnejši molitvi, ki nam ho dala lolažhe in moči. To molitev pa postavimu pod varstvo božje in naše Matere Marije, ki je obljubila rešitev, ako se spreobrnemo, to se pravi, ako se vrnemo zopet k božjemu redil, ako spremenimo^ svoje mišlien.ie in življenje po božjih zapovedih. Da lio vsr to mogoče, pripravimo svoja srca s tem, dn bomo obhajali od januarja do maja pobožnost peterih prvih sobot v mesecu. To pa Se posebno zato, da zadostimo brezmadežnemu Srcu Marijinemu za obilne kletve, s katerimi sc Mati božja žali tudi v našem narodu. Ob koncu pobožnosti pn se bo konec mnj-niku vsa škofija posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Naš nadpastir nas najiskreneje vabi, da se kolikor mogoče vsi udeležujemo te pobožnosti in da noj la sklep vsak vernik prinese kot uovo-lctno durilo Materi Mariji. ■MlflflSI Gospodarstvo I/, hrvatskih družb. Nihag, d. d. v Zagrebu je izpreinenila tvrdko v Bilogoru d. d. Združene tvornice slekla v Zagrebu izkazujejo pri glavnici 10 milij. kun za lansko leto čistega dobička 1.2 milij. kun. — Delniška družba za grudbo hotelov in kopališč v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 10 milij. kun 467.511 kun izgube. V Zagrebu jc bila ustanovljena v obliki delniške družbe nova veletrgovina s steklom. — V Tuzli je bila v trgovinski register vpisana d. d. Kreka za izdelovanje špirita, kvasu in ogljikovega kisik« z glavnico 3 milij. kun. — Zagrebška keramična industrija, ki je imalu tvornice tudi na Spodujetn štajerskei.;, i/k<\-zujc za lansko leto pri glavnici 0.85 milij. kun čistega dobička 685.474 kun. — Meščanska pivovarna v Daruvarju zvišuje glavnico od 0.13 na I milij. kun. Proizvodnja sadnih konzerv na Hrvatskem. Žo 20 let neobrutuioča tvornica sadnih konzerv Bosna, d d pri Brodu. ki je svoječasno bila last Centralne banke v Sarajevu, je prešla sedaj v roko hrvatske državne centrale za deželne proizvode v Zagrebu. Pred zopetnim obratovanjem bo tovarno popoinoma prenovljena. Mrvatskoroiniinska pogajanja. Dne 16. de-ccmhru se IkkIo začela v Zagrebu trgovinska in I !zrc*foa delitev mesa in marmelade za božičns prssnike Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča: Z.a Ivožične praznike bodo dobili potrošniki v dneh 23. in 24. decembra kot izredno količino 150 gr mesa na osebo na običajen način. Poleg tega bodo dobili prav vsi, torej tudi vsi odrasli, na odrezek >C. navadne živilske nakaznice zu december po 300 gr marmelade. Nov občinski komisar v Fari Namesto izrednega komisarja občine Fara Bukovca Mateja, ki preda svoje posle takoj, ie imenovan izredni komisar za isto občino Ciuslin Andrej. Okrajni komisar za Kočevje je dolžan izvršiti to odredbo. •aaaaaaiaaaanaaaiiinaaaaaaipaBaaMBB' plačilna pogajanja med Hrvatsko in Romunijo. Uveden bo predvsem kompenzacijski promet zu hrvatske industrijske in rudarske proizvode zo romunske kmetijske proizvode. Fuzija srbskih elektraren. Te dni bo izvedena fuzija Industrijske in trgovske banke, družbe Flektro-Mnkiš in Jelice. d. d. Cnčak. Nova družba bo nosila naziv Makiš, d. d. v Belgradu. Živilski trg in biiini sejmi Ljubljana, 23. decembra. Lepo in suho vreme je [»oživilo vrvenje na živilskem trgu, ki se je sedaj v zimskem času začel razmeroma |>ozno. kajti prvi branjevci so začeli svoje dobrine razstavljati na stojnicah šele okoli 8 dopoldne. Počasi se ie nato vrvenje razmajalo in razširilo, ko so prišle na trg znanke iz Trnovega in Krekovega. Danes je živilski trg imel poseben odraz današnjega življenja in poslovanja. Branjevci so bili založeni s svežo cvetočo, ki jo je v Ljubljano prišlo 2 vagona in so jo imcili nekateri grosisti na Vodnikovem trgu zloženo kar na kupe. Na izbiro je bilo pri branjevcih tudi mnogo mandarin in pomaranč. Ljudje radi segajo |»o mandarinah, ker ao zlasti dobre, ko jih razrežemo jiočcz in jih nekoliko potresemo s sladkorjem. Drugi zelenjadni otrok je bil drugače, kakor je to navada ob navadnih dneh, založen z različno domačo zelenjavo. Bilo je precej ohrovta, dalje nekaj zeljnatih glav. Zelena koleraba, prav debela in okrogila. je bila v večji izbiri naprodaj. Rumene kolerabe je bilo manj. Zelo veliko je bilo na trgu zelene z velikimi koreni. Živahno je bilo na božičnem sejmu, ki je zavzel prostor v Semeniški ulici. Tam so razstavljene najrazličnejše jaslice, od priprostih do prav umetnih. Ojiažati jc, da je sedaj postala iz.ddava lej>ih jaslic tudi »domača obrt«, ka- kor so n. pr. butare za »cvetno nedeljo. Ljudje so iznajdljivi. Nekateri so izdelali zelo priproste jaslice iz navadnih vejic, vrbovih in leskovih. Značilno je- dn je neki prodajalec izdelal jaslice, toda k lepemu hlevčku je postavil še naš domači kozolec, tako enojnik. kakor tudi dvojnik. Hlevček z obema kozolcema kaže prav lc|io sliko božičnonočne idile. Izdelovalci jaslic imajo obširno polje fantazije, ko nam v svojih ročnih izdelkih kažejo tudi vodnjake in pastirske kolibe z ognjem nad katerim visi kotel, kakor druge jiastirske priproste stvari. |a»lice s hlevčkom so od 10 lir naprej. Poleg jaslic prodajajo kramarji na tem božičnem sejmu, ki jc stara tradicijo, tudi razne stvari, zlasti dcvoeinalie in potrebščine za hišo. Predujmi Francoske banke državni blagajni. Najvišja vsota predujmov, katere more izčrpali francoska državna blagajna pri Banque de France, je zvišana od dosedanjih 190 na 211 milijard frankov. Zvišanje glavnice Pohila. Privilegirana industrijsko trgovska d. d. v Zagrebu (Pohit) zvišuje glavnico na 100 milijonov kun. Kot znano, je glavna naloga Poliita nacionalizacija hrvatske industrije. Oerlikon. Znana švicarska tvornica strojev itd. Oerlikon namerava zgraditi v Turčiji tver-nico elektrod. Tvrdka je ustanovila /o v 18 evropskih in izvenevropskih državah tvornice elektrod, ki delajo jio njenih patentih. TSi^ ta ja M gs ;ipr ^pr 20 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Princ Koburški je hitro odredil, da ne sme nikdo v sobo, grof lloyos pa je odbite! na Dunaj. Dve uri nato je bil že v dvoru na Dunaju. Najprej je šel h grofu Paaru, ki je bil .prvi cesarjev pribočnik. Nalo sla oba odšla k baronu Nopczi, ki je bi! veliki mojster cesa-ričine dvorne hiše. Po kratkem razgovoru so vsi trije sklenili, da mora biti Elizabeta prva obveščena. Baron Nopcza je odšel obvestit cesarico. Cesarico je zadel sunek naravnost v srce, vendar pa se ni zrušila in je ostala mirna. Takoj nato se ji je vdrl po licu potok solz. Ko si je nekoliko opomogla, je poslala po grofico Ido Fe-rcnczy, ki jo je zelo ljubila: »Ida, ali mi niste pravkar povedali, da je bila gospodična Schratt pri vas?« »Da, gospa,« je odgovorila; vin mislim, da je še v mojem stanovanju.«: »Pojdite takoj jionjo.« Igralka je takoj prišla, roke so se ji tresle in bila je silno preplašena. Cesarica jo je objela. Nato sta obe odšli k cesarju. Tudi on se ni zrušil. Hilro je vse razmislil in se znašel; zatekel se je k svojim stalnim načelom: pogum, vladarske dolžnosti, vdanost Bogu. Sklonil je glavo, prijel čelo z obema rokama in vzkliknil: »Zakaj mi je Rudolf to storil?« Zahvalil se je Elizabeti in Katerim, da sla ga prišli obvestit in tolažit. Čutil je, da sta obe bili istih misli z njim. S Sam zase si ni smel ničesar več dovolili: uradne zadeve mu niso dopuščale niti trenutka odpočitka ali žalovanja. Najtežje sklepe mora sprejeli sam in sicer v najkrajšem času. Hitro je odredil nekaj ukrepov za policijo in določil, kako se naj hitro prepelje trujilo iz Mayerlinga. Nalo se je zaprl v svojo pisarno s predsednikom vlade grofom Taffejem in notranjim ministrom; obema je popolnoma zaupal. Začel je razmišljati, kako bi svojim narodom, tujim vladarjem, vsemu svetu oznanil sramotno in bogokletno smrt svojega sina... Ne, svetu ni smel priznati, da je njegov dedič za vedno omadeževal slavo in čast Habsburžanov s samomorom in umorom. Ne: priznanje ni mogoče; izmislili si bodo nesrečen slučaj... Proti peti uri zvečer, ko so čudne novice že zajele prestolnico, je izšla posebna izdaja uradnega lisla »Wiener Zeitung«, ki je objavila z vso slovesnostjo naslednje uradno poročilo: »Njegova cesarska in kraljevska visokost nadvojvoda Rudolf, prestolonaslednik, je predvčerajšnjim sklenil oditi na lov v Mayer-ling in je tja povabi! .več lovcev, med drugimi princa Filipa Ko-burškega in grofa Hoyosa. Ko so se danes zjutraj gostje njegove visokosli zbrali, so ugotovili, da je njihov gostitelj odsoten. Pozneje jih je zajela velika žalost, ko so izvedeli, da je njegovn cesarska in kraljevska visokost prestolonaslednik zadet od kajii izdihnil svojo veliko dušo.« V svojem poročilu tujim vladarjem pa jc cesar poročal takole: »Zelo sem potrt, ker moram sporočili nenadno smrt svojega sina, prestolonaslednika Rudolfa, ki je danes zjutraj podlegel kapi v Mayerlingu, kjer je bil na lovu.« V brzojavki papežu Leonu XIII. pa ni cesar vzroka smrti prav nič omenjal: »S silno bolečino naznanjam vaši 1 svetosti nenadno smrt svojega sina Rudolfa. Prepričan sem, da bo vaša svetost zelo sočustvovala z menoj. Žrtvujem ga Bogu, kateremu vračam brez godrnjanja kar sem prejel od Njega. Zase in za svojo družino vas prosim za ajx)stolski blagoslov.« Toda javno mnenje uradnemu pojasnilu o Rudolfovi smrti ni verjelo. Nevernost dunajskega prebivalstva se je kmalu nato prevrgla celo v razširjevanje fantastičnih in sramotnih govoric in zato je uradna »Wiener Zeitung« morala objaviti dodatno uradno poročilo: »Včerajšnje uradno poročilo o smrti princa Rudolfa se je naslanjalo na prve ugotovitve oseb iz njegove okolice Te osebe so izjavljale, da ga je zadela kap. Toda to je bila napaka... V zadnjih lednih je prestolonaslednik dajal mnogo znakov živčne raz-rvanosti; zato je treba domnevali, da je njegova strašna smrt posledica duševnih motenj.« Nato so se pa odločili objaviti uradno zdravniško poročilo: »Brez dvoma se je prestolonaslednik sam umoril. V glavo si je jiognal kroglo, ki je povzročila takojšnjo smrt... Nered v možganih pa dokazuje duševno zmedenost in to dovoljuje domnevo, da js prestolonaslednik izvršil samomor v trenutku blaznosti.« novice, Koledar Četrtek, 2t. decembra: Adam in Evji; iler^.i-na, devica; Tarziia, devica; Delfin, škof; Teotim, niučonec. Petek, 25. decembra: Rojstvo Gosp., božič; Anastazija, mučenica; Evgenija, devica in mučenica; Peter Čast., opat. Novi grobovi + Ema Seljak. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani gospa Lina Seljak. roj. Laesnig. Pokopali jo bodo v četrtek,, 24. decembra ob pol 3. popoldne t iz kapelice sv. ložefa na Žalah. + Franja Dominko. V 38 letu starosti je umrla učiteljica in mati Franja Dominko, roj. Urek. Pokopali jo bodo v četrtek, 24. dcembra ob 3 pop. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. Naj obema sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! Skioptična predavanja o Faiimi bodo na Štefanovo 26. t. m. v frančiškanski dvorani dopoldne ob 10.30 in popoldne ot> pol 4. — Vstopnino ni. pač pa naj vsak kupi podobice ali knjižico »Sporočilo iz Fatimec, ki se bodo prodajale eno uro pred pričetkom predavanja. V nedeljo 27. t. m. bodo skioptična predavanja o Fatimi oh 10.30 in popoldne ob pol 4. Na Rožič 25. t. m. l>o pa skioptično predavaje na Rakovniku ob pol 5 popoldne. Predava g. D. Zamjen. Dosedaj je bila dvorana pri vsakem predavanju polna. Pridite v obilnem levilul * — Za božič in novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebna pa šo po dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod Družinske pratike«, ki razpisuje za lelo 1943 petnajst lopih knjižnih nagrad. Storite tudi vi tako! — Družba sv. Mohorja vljudno prosi vse poverjenike, naj ji čimprej sjKiroče, kam in kako naj jim |K>šljemo letošnje Mohorjeve knjige. Kdor nam no Ik) sporočil, ga bodo knjige čakale v Mohorjevi knjigarni lin Miklošičevi cesli 19 v Ljubljani. — Quo vadiš 1. del in še tri knjige dobite za 20 lir v Mohorjevi knjigarni. Te knjige so: Koledar družbe sv. Mohorja za 11)43, zbornik Slovensko berilo in Pleslenjakova povest Mlinar Bogataj. Mimogrede pa si boste ogledali tudi druge najnovejše knjige iz domačo iu tujih založb. — Filatelisti! Bivšim jugoslovanskim znamkam so cene zadnje čase znatno poskočile. Danes veljavne cene vseh jtigosl. in najnovejših srbskih znamk prinaša SF1BOV kalalog. Katalog sc dobi v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. čtjuMjana 1 Hrvatskim državljanom v Ljubljani. Vabijo se vsi državljani Nezavisne Države Hrvatske brez razliko vere, da prisostvujejo skupni božični proslavi, ki bo dne 24. t. m. ob jiol 6 v prostorih konzulata. 1 Spored cerkvene glasbe po ljubljanskih cerkvah za praznike je priobfen na 4. slrani. I Božični red službe božje pri sv. Jakobu. V četrtek, dan jired božičem, bo mirovna devet-dnevnica namesto zvečer že zjutraj ob 6. Po sveti maši. ki bo z ljudskim petjem, se opravijo š« litanije z molitvijo za mir. Na oba praznika in v nedeljo bo ta pobožnost popoldne ob 3, ob delavnikih do 30. dccembra zvečer ob b. Na sv. večer se začno pete jutranjice ob pol 5, maša za polnočnico pa ob pol b zvečer. Na sveti dan bodo svete maše nepretrgoma od 5 do pol II, ki bo slovesna. 1 ZA BOŽIČ SF SPOMNITE NAJBRDNEJ-SIH - SLEPIM. DARU ITI: DRUŠTVU SI EPIH. 1 Darovanje s konjički na praznik sv. Štefana v Štepaiiji vasi. Kakor je bilo vedno že v prastarih časih v navadi, se bodo tudi letos naši kmetje na praznik sv. Štefana priporočili sv. Štefanu za vse dobro, srečo in blagoslov pri svojem gos|>odarstvu in delu Naklonjenosti sv. Štefana se bodo pri|>n-ročili ludi tako. da bodo šli k darovanju s konjički. Zunaj cerkve IkkIo kupili majhne konjičke in jih nato nesli v cerkev, tam jih pa poklonili na oltar. Da bodo čim lepše opravili svoje te tako lepo običaje jim bo šlo tudi cerkveno predstojm-stvo na roko in poskrbelo za dovoljno službo božjo v štepanjski cerkvici. Tako bo prva sv. maša s pridigo, ki jo bo opravil šeinpetrski g. župnik, ob 6.30 zjutraj, nato Ik> še sv. maša ob 7, ob 8. ob 9 in ob 9.30 ponovno slovesna sv. maša s pridigo. Tudi na božični praznik je poskrbljeno za službo uožjo. Prva sv. maša, ki jo bomo smatrali za polnočno sv. mašo. bo ob 6 zjutraj. Nato se bodo /lenehoma opravljale sv. maše do 9.30, bo ko slovesna sv. maša. Po tej bo še ena tiha, zadnja. Popoldanska služba božja bo ob 4. — Pojdimo v obilnem številu o božičnih praznikih v štepanjsko cerkev, kamor so naši predniki tako radi vedno zahajali. 1 Starši! Korepetitorij daje vsem vašim otrokom, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko akademijo, trgovsko, meščansko in ljudsko šolo instrukcije iz vseh predmetov dnevno po dve uri (razlaga. |>oprava nalog, izpraševanje itd.). Honorar nizek, revni popust. Prijavljanje dnevno od 8—12 in otl 14—16, Korepetitorij. Mestni trg 17, I. nadstr. 1 Lepo božično darilo je bihliofilsko izdana pesnitev Aleksandra Puškina »Bahčisarajski vodomet« v prevodu Tineta Debeljaka in Ivana Hribarja. Uvod je napisal Tine Debeljak ter v njem še posebej prevel več Puškinovih in Mickiewiczevilr pesmi. Opremila je knjigo z izvirnimi linorezi akademska slikarica Bara Remčeva, kar daje knjigi bihliofilsko ceno polog redne zaloge (300 izvodov, izmed katerih jih je samo 250 na knjižnem trgu). Cena vez. 50 lir, broš. 35 lir. Dobi se po knjigarnah. 1 »Naša pot«, vaša pot! Zakaj? Zato, ker vam knjige zbirke »Naša |>ot« razjasnjujejo mnoga življenjska vprašanja, o katerih bi moral hiti vsak poučen! Knjige dobite v Ljudski knjigarni! I Igrače darila »Ciciban« za božič Vas vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3 1 Mislilo na bodoče dni! Učite se modernih jezikov! Italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino poučujemo po najugodnejši in praktični metodi. Novi tečaji iz vseh jezikov sc začno prihodnji teden. Ure j>o izbiri. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17. I. nadstropje. 1 Jutri oi) 4 popoldne v frančiškansko dvorano na lepo božično igro »Vrnitev«, ki jo je spisal naš domač avtor Vombergar. Igra je dobro pripravljena in je narejena tudi nova srenerija, tako da bo zadovoljila slehernega gledalca. Vstopnice dobite v trgovini Sflligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Igro bo frančiškanska prosveta ponovila tudi v nedeljo ob 4 popoldne. Vabimo prijatelje naše prosveto, da se teh božičnih predstav udeleže v čim večjem številu. 1 Vsak Slovenec bi moral imeti knjigo zbirke »Naša pot«. Je to edina zbirka, ki vas prav pouči o vseh važnih življenjskih vprašanjih. Kolekcijo knjig dobite v Ljudski knjigarni za posebno ugodno ceno! 1 V vrsto naših violinistov-koncertantov bo vstopil naš mladi violinist Jurij Gregorc, ki jo lansko leto končal svoje študije na Glasbeni akademiji pri prof. šlaisu. Z jako lepim uspehom jo nasto|)il že nn svojem absolutorijskem koncertu, na samostojnem koncertu |>a bo prvič nastopil pred našo javnostjo v sredo 30. decembra ob 18 v mali filharmonični dvorani. Na klavirju ga bo spremljala pianistka Bizjak Marta. Podroben s|>ored Ito-ino priobčili jutri. Vstopnice pa so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavlja trojica slikarjev: Zoran Mušič, Maksim Se-dej in Jovan Zonič, bo od|>rta čez božične praznike, na kur opozarjamo občinstvo. Razstava nudi dela trajno vrednosti, zalo je slika najprimernejše oožično darilo. 1 Mirko in Tine vlečeta vsaksebi. Eden za mestno življenje, drugi za življenje na domačiji, na gruntu. Materina ljubezen, edina vez med bratoma, pa niha nad sinovoma. Zmaga ideja igre: grunt, ki zajezi vse razdorne sile in spravi oba brata! Igro »Dom« boste videli na Rokodelskem odru na dan sv. Štefana ter v nedeljo 27. decembra oh pol 5 popoldne. Oskrbite si vstopnice v predprodaji. ki bo na dan predstave od 10—12 iu dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno. 1 Na božični praznik 25. decembra bomo gledali v dramskem gledališču lOče naš...«. Začetek predstave bo ob 15. Preskrbite si vstopnice pravočasno, ker bodo za praznik mnogi želeli videli to lepo dramo, ki razlaga v sedmih, iz življenja vzetih podobah posamezne prošnje Gospodove molitve! 1 Kaj je Super čaj? Te dni se jo pojavil v vseh boljših trgovinah in kavarnah čaj z imenom Super (nad čaj), ki ima vsa svojstva kolonialnih čajev in katere po okusu, aromi in barvi celo prekaša. Super čaj je plod resnega in znanstvenega raziskovanja ter se je pri predelavi prvin poslužilo podobnih [>oslopkov kot se jih uporablja pri drugih kolonialnih čajih (ruski itd.), pri tem pa se je /.lasti pazilo na lo. da se ne uničijo hranljivi vitamini ter da se izločijo vse tvarine, ki bi kakor koli lahko neugodno delovalo tudi na najobčutljivejše osebe. Zaradi teh izrednih lastnosti je Super čaj obenem hranilni, oziroma dietelični čaj. Na podlagi analiz je bil postopek prijavljen patentnemu uradu za mednarodno zaščito v Berlin, kjer je vzbudil na polju hranil pravo senzacijo. Super čaj je v prometu v različnih velikostih, poskusne vrečke, ki bodo pa samo kratek čas v prometu, stanejo samo 1.85 lire ter jih dobite pri vašem trgovcu. — Dr. E. Godina. 1 Lepa zborovska igra. Josef Boon. znameniti katoliški pisatelj in dramatik, je na|>isal mogočno zborovsko igro »Sv. Cecilija«, ki jo bodo izvajale klarice v frančiškanski dvorani na novo leto in v nedeljo 3. januarja ob 4 [»poldne. Drama je na videz življenjska tragedija rimske device Cecilije, a v resnici je Cecilija le predstavnica modernih Gledališče 1'prava Državnega gledcllftia spoioča p. n. občin-st tu. da te predprodajajo vstopnin* ia operne lil dramske predstave o božičnih praznikih od »rede. ii t. m. dalje v opernem KledalISČii od ll.at du 1! 31 In od K dn IH tsak dan razen v četrtek 24. t. m., ko lin poslovala dnevna blagajna od 10.31 dn l£ nepretrgoma. OPERA: Četrtek, 34. dec.: Zaprto. - Petek. 35. dec. nh lli- 'Iravlata«. izven. Cene od '.M lir navzdol. — Sobota, decembra oh 1(>: »tiasparune«, Opereta. Cene nd 34 lir navzdol — Nedelja. 37. doc. oh lli: »TliaU«. Izven. Cene od 34 lir navzdol. »RAMA: Četrtek, 34. decembra. Zaprto. — Petek, 3.1. .lcceinhra (na Sveti dan) ol> 15: »Oče naš«. Izven Cene od IS lir navzdol. — »ohola, dcceinhra oh II: »Peterčknve poslednje sanje« Mladinska predstava. Izven Zelo znltane cone od 13 lir navzdol — Oh 17: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od le lir navzdol. — Nedelja. 37 deeeinhra oh 10 M »Princeska In pastirček«. Mladinska predstavil Izven Zelo znltane cene od 13 Mr navzdol. — Oh 15: »Humlel«. Izven. Cene od IS lir navzdol. ■■■maaaB9aasmaBaBBB*KananaBBaaB katoliških deklet, ki hočejo s svojim čistim in ne-omadeževanim življenjem rešiti brezbožni svet in ga, če treba tudi za ceno lastnega življenja, povesti spet k' luči vere in h Kristusu! — Naše dijake in dijakinje k tem predstavam iskreno vabimo! Vstopnice kupujte v predprodaji pri A. Sliligoj, Frančiškanska ulica. Krasna in važna novost! M . L' A b b e I) u t i I : tvoja n\sa IN TVOJE ŽIVLJENJE IZŠEL je prevod te znamenite kntiiice. ki je v kratkem času oožive.a v Franciji dve izdaji v četrt milijona nak ade in je prevedena že v vse svetovne jezike. Nau enjena je vsem vermkom, prepiostiui in učeirm. I/.Sla ie v priročni žepni obliki, da io ie moči vzeti v cerkev. Knjižica T»oja nia^a in tvoje življenje stane broš. L 2"50, sktiiiai z mašo v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6*—. Oba dela skupaj vezana v platno L 14"— Založba Ljudske knjigarne, Ljubljana Pred škotijo 5 — .Miklošičeva cesia 5 ni nc. _ I Vokalni in instrumentalni koncert, ki ga je priredila radioddajna |x>staja F. 1. A. R. dne IS. decembra 1942-XX1 v Operi v korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani, je prinesel lir 5005.80 čistega dobitka. Vsem sodelujočim in vsem, ki so na kakršenkoli način pri|»o-mogli do tako lepega vsestranskega uspeha sc naj-topleje zahvaljuje — Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani. 1 še o kontroli tramvajskih listkov. Naj šo omenimo, da je sedaj uvedena kontrola tramvaj-skih voznih listkov na vseli progah in da kontrolorji izvršujejo revizijo voznih listkov nenadoma. Zalotili so že več zastonjkarjev, ki so morali plačati kazen. Nek potnik pa je rajši zapustil tramvaj, ker ni mogel plačati kazni. Kontrola voznih listkov na tramvaju je bila v letih pred prvo svetovno vojno stalna in so nadzorniki vselej potnikom pregledali vozne listke. Nekateri so začeli debato o vprašanju, da-li jc narekovanje kazni osebam brez voznega listka upravičeno ali ni Mnenja so deljena. Upruva cestne železnice je paC upravičena vršili revizijo vozilih listkov iii narekovati primerno kazen osebam brez voznih listkov. Saj morajo potniki po železnici tudi plačati kazen, kadar vstopajo v vlak hrez voznega listka. Sprevodnik je dolžan dajali vozne listke, v tramvaju vozeča sc oseba pa je dolžna zahtevati od sprevodnika vozni listek, odnosno ga opozoriti, da še nima listka. Naznanila ROKODELSKI ODER. Sobotn. 2«. deeeinhra ob pol petih popoldne »Dom«. — Nedelja, 37. decembra ob pol petih popoldne: »Doin«. RADIO. Četrtek, 31. dec.: 7.30 Slovenska glasba. S Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče. 13.:ln Poročila v slovenščini — 13.45 1.etika glasba — 1.1 Napoved časa. Poročilu v italijanščini — 1:1.15 Poročilo Vrhovnemu Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.1.25 Koncert Oscarja Sale — 13.40 Skupino mndrlgntistov »Citta di Milano« - vodi dirigent Ca-Btellazzi — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent I>. M. šijanec. • Glasha za godula — 14.50 Pisana glnsha — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove ploščo Cetra — 1:1.40 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasha — 30 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 211.30 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Prenos Iz konservatorija G. M. Mnr-tlni< v Bologni: koncert vodi dirigent Cesnro Mordlo, sodelujejo Ines Maria Kcrraris, Mario Ritclli e Ireneo Fuser. V odmoru: predavanje v slovenščini — 33 Orgelski koncert Pavlu Hančlgaja iz cerkve sv. Petra * Ljubljani — 32.:iO božične pesmi — 22.45 Poročila v Italijanščini — 23. Koncert organista I.uigijii Henzija. 28.30 božična glnsha - 34 Prenos polnočnice iz kapele vojaške bolnišnice -Celio« v Jtiinu. LEKARNE: Nočno služIm Imajo lekarne: dr. Kmet, BlelvveUova cesta 43: mr. Trnkoczv ded., Mestni Irg 4: mr. Ustar, ftelenburgova ujiea 7. POIZVEDOVANJA. Izgubljena denarnica. Revna dijakinja je zgubila 21. decembra v tramvaju št. 1 od Sv. Petra do magistrata rdečo denarnico 7. okrog 120 lirami. Pošteni najditelj se naproša, da jo vrne proli nagradi v upravi »Slovenca1. Zzgublln sem zlato naltvnn pero In ennk svinčnik v rjavem etuiu. Pošten najditelj naj ga izroči v upravi »Slovenca* proti visoki nagradi. Misli ob jaslicah Enako se kristjanom večkrat zgodi, kakor učencema, ki sla se na poti iz Jeruzalema v tmaus pogovarjala o velikih dogodkih tistih dni. pa se jiina je pridružil sam Gospod, ne da bi ga spoznala. Nista mogla razumeti, zakaj je bil Krislus izdan m kri/au, njegova občina pa razpršena, ko ria so bili vsi dobri ljudje prepričani, da bo rešil zraela. Vedela nista temeljnega zakona in skrivnosti njegove vere, da |e Kristus moral vse to pretrpeli, da vstane v vsej slavi od mrtvih in tako poveliča svoj nai:k m odreši človeštvo. Učenca sta le videla, da je legel inrak na zemljo in da tudi njuni prijatelji zdvajajo. To se v zgodovini krsCanskc vere in upanja vsako toliko ponavlja, te večerne dobe pa nas ne smejo zapeljati v malodušje; vse to se je moralo zgoditi. Gospod pa st nam bo razodel v še večji slavi in moči ko minulim pokolenjem, ki so rasla in umrla v dobi zamraCeiija resnice, brezbrižnosti za visoke ideale iti skrajnega zasužnjenja materiji. Bog nas spremlja na tej poli — tega se spomnimo danes pri jaslicah — se v tihoti pogovarja z nami in nam počasi odkriva skrivnosti svojega delovanja, da začenjamo slutiti vstajenje itt da nam zagori srce. In spoznali bomo. kako tudi drugi okoli nas slutijo zmago krščanske misli v bolečem preoblikovanju in prerajanju sveta. Poglejmo samo, kaj zadnja desetletja v ogromnem napredku odkriva nepristranska znanost na vseh področjih in kako hkrati umetnost lepe besede v pesmi in povesti čedalje bolj stremi navzgor, dočim jc vse prejšnje stoletje gazila blalo velikega mesta. Niti enega učenjaka svetovnega [KJinena nt slovesa ni več, ki bi učil in zagovarjal goli materializem. Vse vede o vesoljstvu, o ginoli, o prvinah, o živem bitju nam danes odpirajo tak j>ogled v čudovito smotrno urejenost stvarstva, tla moramo ostrmeli nad neskončno modrostjo, ki ne more biti druga kakor osebnega, vse naše pojme presegajočega bilja. Pomislimo samo na teorijo luči iu druga ugibanja o najmanjših sestavnih delili gmote, ki pričajo o naravnost bajni zakonitosti. Nikoli se tudi ni tako globoko proučevala duša človeka in narodov pa bistvo vere in njene oblike v njihovem življenju, kakor v našem času, in v vsem tem prizadevanju se očiluje goreče iskanje Boga in nravstvenih vzorov, ki so se vsem vodilnim duhovom zasvetili na obzorju po dveh stoletjih brezverstva, skepticizma in mlačnosti. Prav isto se dogaja v umetnosti in drugod, tako da se je v tem iskanju pojavilo tudi ic mnogo zablod, prenapetosti in krive mistike, ki pa hrani jedro resnice. Tudi o zgodovini veliko razmotrivajo in skušajo v njej odkrivati smoter in smisel, ki ga je položil vanjo »avtor, le velike drame«, dočim so v prejšnjem stoletju tudi na tem področju brodili po najsurovejšem matcrializmii. »Vsa jMJzabljena spoznanja božiih sil iti skrivnosti/ — piše globoka Ida Giirrcs Coudenhovp — »ki so bila utonila v plitvi brozgi vclikomestnega mišljenja, se zopet vračajo in se poglobljena oglašajo vsepovsodi iz največjih untov in najplcinciii-lejšili src.» Ob skrivnosti Kristusovega rojstva bomo zato prav danes v tolikem iu takem prelomu med stn-rino in bodočnostjo prebujeni iz dolgega mrtvila meščanske udobnosti in do dna bilja preizkušeni, spoznali, da smo na poli nazaj k Očetu, da jo moramo hoditi do konca pogumno. jiožrlvovaliio in velikodušno, dokler ne bomo zagledali njegovega obličja in razumeli njegovega klica, katerega smo prezirali in napačno utnevali. Ne bo sicer paradiža na zemlji, toda /opetna bujnejša in plorloviteiša rast in plemenitejše prizadevanje za prenorod človeka in sveta. • • * NaroCntUom »Aaie Untlfjc« Prva knjiga svetovno znanega roint.na C h a r I e s Dickens: B0RRITOVA NAJMLAJŠA /e lxšla Naročnike prodmo. da jo dvignejo v Ljudski knjigarni v Ljublian1, Pred Jkofijo 5 KOLTUREH OBZORNIK Tomeav »Slovenski božič« v Trnovsm V mestnem zavetišču v Trnovem je bila v nedeljo popoldne prisrčna domača prireditev. Izvajali so Tomčevo spevoigro »Slovenski božič«. — Občinstvo je popolnoma napolnilo sicer nc vi-liko, a prijazno dvorano zavetišča. Prireditve so se udeležili tudi odlični gostje: v zastopstvu škofa dr. Gr. 2erjav, kot zastopnik Visokega komisarja dr. Batistrelli s hčerko, kot zastopnik prosvetnega šefa nadzornik Fr Stular, poleg njih pa tudi župnik Fr, Sal. Finžgar, ravnatelj opere Vilko Ukmar z go$po, načelnik polit. soc. urada dr. A. Kodre z gospo, ravnatelj mladinskega oddelka Jože Langus z gospo, dr Vojska, dr. VI. Pegan in drugi odličnilti. Solistične vloge v spevoigri go odpeli večinoma gojenci solopctja pri ge. prof. Angeli Tro-stovi. Tako jc prevzela vlogo Marije ga. Malna-rič-Trostova, vlogo Jožefa Langus Franc; kot angel je nastopila Branka Strgarjcva, krčmaria in krčmarico sta predstavljala Rožanc Benjamin in Bučar Anica; pastirski kvartet so tvorili Brajnik, Lesjak, Rožanc in Marenk. V zboru so sodelovali domači gojenci, pomnoženi z nekaterimi gosli. Spremljevanje je oskrbela s. Valentina Vsi sodelujoči so se potrudili, da so svoje vloge podali čim popolnejše, s čimer so ustvarili pravo božič-8C razpoloženje pri poslušalcih, ki so s pazljivim »animanjem prisluhnili našim 6tarim slovenskim božičnim melodijam. Prav bi bilo, da bi mogli spevoigro, morda z nekoliko izpopolnjenim in podaljšanim sporedom, slišati tudi pred širšim občinstvom. Ob pomanjkanju drugih podobnih prireditev v letošnjem božičnem času bi bil ta nastop gotovo s pozornostjo sprejet. M. T. Knjižne novosti V zbirki »Naša knjiga«, ki jo izdaja Ljudska knjigarna je izšel za božič I. del prelepe svetovno znane Dickensove povesti »Dorittova najmlajša«, ki jo je iz angleščine jx«lovenil M. Javornik. Povest spada med Dickensove najboljše romane in njegove najoptimi6tičnejše podobe iz angleškega socialnega življenja. Prvi del obsega 485 strani. Prav tak obseg bo imel tudi drugi del, ki bo izšel jx>zneje. Za božič ga priporočamo za lepo darilo. — Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala vsakoletni Gospodinjski koledar, ki je postal že zelo dober pripomoček za varčno gospodinjo, izpričevalo go-sjDodinje in zrcalo dobe, katero preživljamo, kakor pravi na naslovni strani. Prav tako je v isti založbi izšel Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki ga je spisal strokovnjak Andrej Skulj ter obravnava delo na vrtu za vsako ča6ovno dobo. Gospodarjem bo prišel prav kakor podobni članek v Slovenčevem koledarju. Kot posebna bibliofilskn redkost je izšla te dni Puškinova pesnitev »Bahčisarajski vodomet« v zvezi z Mickievviez.evimi Krimskimi motivi ter celotnim uvodom v pesniški Krim. ki je navdihnil ta največja slovanska pesnika. Uvod je napisal dr. Tine Debeljak. ki je prevel tudi več citiranih pesmi v njem, pesnitev pa je imenovani prepesnil po prvotnem prevodu Ivana Hribarja, ki ga je začel prevajati v svojem 97. letu. Pomembnost te izdaje jc v opremi akademske slikariee Bare Remčeve: 9 celostranskih linorezov ter 22 manjših vinjet. ki so vse odtisnjene |>o izvirnih linorezih ter veljajo torej kot originali. Knjiga bo v knjižni prodaji samo v 250 izvodih ter stane vezana 50 lir. broširana pa 35. Za ljubitelje Puškinove in Mickie-vviezeve poezije bo gotovo lepo božično darilo. Cvetko Golar: Veseli svatje Z risbami opremil Božidar Jakac. Izdala Nova založba v Ljubljani. L. 1942. Str. 62. Cena Lit. 26. Tik pred božičem je izšla nova Golarjeva pesniška zbirka, namenjena mladini. Preproste in prisrčne pesmice, ki rade odkrivajo šaljive. 1u in tam tudi burkaste podobe iz narave, se lejio zaokrožajo v spremembah celega leta, od pomladi do zime, od prebujenja k delu do zimskega počitka in tihega veselja. Posebno so pesniku pri srcu čebelice in ptički, o njih pripoveduje mnogo mičnih zgodbic in lepih zgledov. Mladini je glavni vir veselja še vedno čista "in lepa narava, zato bo v leh pesmicah našla dovolj spodbud" in neprisiljene vzgoje, a Še več prijetne zabuvo. Oolarjevi verzi so krepki ln moški, v njih ni nobene igrače ali osladnega prebiranja besed. Oprema knjige je bogata. Poieg pesnikove slike imamo številne risbe Božidarja Jakca. ki je s svojo nežno roko sledil pesniku; v drobnih zgodbicah ali podobicah poživlja mlademu bralcu domišljijo ter ga spremlja od pesmi do pesmi. Te risbe niso saino okras. ampak prava risarje-va poezija. Ne samo. da se pesnikova beseda in sllkarjeva podoba prijazno srečujeta, ampak druga z drugo dopolnjujeta. S kratko besedo: dobili smo spet lej>o in vredno mladinsko knjigo. FANTEK V NEBESiH ANGELČEK "JE POVEDAL PRESVETI DEVICI VSE NATANKO IN PO PRAVICI, DA SE JE MARIJI OROSILO OKO. KO JE VIDELA, KAKO ZELO LJUBI SVOJO MAMICO NA ZEMLJI. »POMAGATI JI HOČEM! JE OBLJUBILA. MARIJA JE ODPELJALA ANGELČKA PO STOPNICAH SKOZI VELIK VRT. POLN NEŽNIH LILIJ IN ROŽNIH 0R.M1CEV — »PELJEM TE K BOGU, DA MU POTOŽIŠ SVOJO PROŠNJO.« A. Fogazzaro: 09 Palača ob *ezeru »Kaj so mi rekli? Prav nič. Vrtnar je stal ob vhodu in mi mahal tako, kakor da bi hotel reči, nai izginem čimprej. Dobro sem ga razumel, okrenil voz iu /.dirjal v Lecco. Vrnil sem se pozno domov in odšel takoj v posteljo.« Med tem razgovorom je Silla že sedel na voz, ki je oddrdral po cesti. Kljuse je »e precej hitro prestavljalo noge ter od časa do Časa sklanjalo glavo do tal. Voznik je neprestano klepetal, čeprav ga Silla ni več poslušal. Cez nekaj časa je umolknil. Vozila sta se mimo cvetočih grmov. Koče, ki so Čepele sredi polj, so se dvigale nad murve in se zopel skrivale. Oddaljene gore so se obračale okrog ceste, ki se je vila ob njihovem vznožju, in spreminjale zunanjost. Znani vrhovi, ki so obkrožali skrito jezero, so se prikazovali Sillu zdaj na desni zdaj na levi in so raslli pred njim, kakor njegov notranji nemir. Voznik ni mogel dolgo molčati. »Kako lepo je bilo predvčerajšnjim zvečer v Palači!« je vzkliknil. »Zakaj?« »Ker se je gospa Marina včeraj zjutraj poročila. Ali tega še ne veste? Morala bi se |>o-ročiti že prejšnji večer, a pozneje so poroko preložili. Kljub temu pa je zvečer bilo tam vse pokonci.« Začel je navdušeno pripovedovali o umetnih ognjih, o godbi in še o vsem mogočem. Silla ni slišal niti besedice njegovega pripovedovanja. Torej se je Marina že poročila in nvj je pi- sala ua lak način in pod tem imenom! Beseda Cecilija na koncu brzojuvke je bila polna življenja in mu je klicala. »Ljubim te. Pridi!« In to na dan poroke! Ali je hil grot zares bolan? Ce ni bil bolan, zakaj novoporočenca nista odpotovala? Kaj če grot ni bolan in če je vso le prevara? Oh vsakem ovinku so ga te misli napadale z večjo silo. Nenadoma ga je voznik prebudil iz razmišljanja. »Vam je znano, gospod.« ga je vprašal, »če je res, da je ženin zelo bogat?« »Ne vem.c »Oa poznate?« »Ne poznam ga.« »Res? Kar se mene tiče, sem ga videl nekajkrat, a se mi zdi nekoliko. . Kako škoda tega krasnega dekleta! Bržkone mora hiti on res zelo l>ogat.« • Počil je z bičem iu voz. jo zdrdral po kamniti poti sredi med hišami zadnje vasice pred grofo-vim bivališčem. Bilo je že zelo vroče. Konj se je ustavil pred gostilno in voznik je poklical gostil-ničurko. naj mu prinese običajno mero »črnila«. Krčmarica se je približala vozu s kozarcem v roki in vprašala: »Je že umrl, kaj nc?« >Kdo neki?« »Grof vendar!« »Kdo vam je |>ovedal?« je vprašal Silla in prebledel. »Mož kruljave Francko, ki je šel pred petimi minutami tod mimo. Ga niste srečali?« »Pojdiva hitro!« je vzkliknil Silla. »Pa pojdiva,« je dejal voznik in vrnil krč- marici kozarec »Če pa je on šel naprej, si niti malo ne želim, du bi tekel za njim.« »Poženi vendar!« Voznik je skomizgnil z rameni in udaril z bičem po kljusetu. »Umrl je I« si je medtem dejal Silla. »Jaz nisem pa niti malo pomislil uanjt« Bridko si je očital to sebično pozubljivosl in srce mu je napolnilo nežno čustvo do plemenitega prijatelja njegove matere, do resnega starca, ki mu ie odprl svoje srce zaradi svetega spomina. Užalil ga je s svojim skrivnim begoin iz njegove hiše. Spoznal je to iz pisma, ki ga je kmalu na to prejel v Milanu. Takrat mu vest ni nič očitala, ker je bil prepričan, da je ravnal prav. Kljub temu pa mu je bilo hudo. da se je grof ločil s sveta, ne da bi se bila spravila Mrtev je! Cez pol ure ho že videl hišo, vso hladno in tiho, obdano od resnih gora. Srce mu je začelo močneje utripati, ko je voz zdrdral preko zadnjega klanca proti jezeru, ki se jo že svitalo na dnu doline, med vrhovi košatih kostanjev. Sredi steze, ki vodi na deželno cesto, ie stal Riko, resen in s kapo v roki. »Torej?« je vprašal Silla. »Vedno enako,« je odvrnil Riko. »Trej še živi!« »Da, gospod Zdaj so pri njem zdravniki.« »Kateri?« »Naš zdravnik je, potem novi in gospod pater Tosi. Prišel je iz. Lecca danes zjutraj. Počakajte. Imam za vas pismo od gospe Marine. Ne sinete nikomur povedaii, da ste me videli in tudi jaz ne smem povedati, da sem videl vas.« Silla je vzel pismo, ki je bilo brez naslova. Le s težavo ga je odprl, ker so se mu tresle roke. Cital je: »Molčite o brzojavki.* Medtem je Riko močno zažvižgal. »Zakaj naj molčim?« se je vprašal. »Kako naj tudi to storim?« Spravil ie pismo in vprašal dečka, kako ;c grolu. Ta mu je začel pripovedovati, da se grof že dalj Časa ni počutil dobro Prednje jutro so ga našli nezavestnega na tleh med posteljo in vrati, s spačenim obrazom. Cez neka) časa »i ie nekoliko-opomogel Ivanka pa je izjavila, da se od tedaj ni več zavedel in ne sprecovoril. To dejstvo je Silla presenetilo. Ce se crof ni več zavedel, kako je mogoče razložiti si brzojavko? Morda se mu je za hip vrnila zavest? Ce pa brzojavke nj velel poslati crof. tedaj mu je bilo razumljivo Marinino sporočilo. ,-i-Kdo je zdaj v Palači?« je vpraša' dečka. »Gospod ženin je. njegova gospa mati. gospa Kati, nek drug gospod iz Benetk, ki je hil zu pričo, in še eden izmed gospodov, ki so bili tu takrat, ko ste bili še vi pri nas.« »Finotti?« »Ne, gospod.« »Ferrieri?« »Tudi ne.« »Vezza?« »Da, da, Vezza. On je bil druga priča.« Vrata na vrl so bila odprta Riko je skočil med drevje in izginil. Silla je sam odšel proli stopnicam. Ko je dospel do konca stopnic, je zagledal Ivanko, ki je šla preko lože s sklonjeno glavo. Videl je, kako je z obupno kretnjo dvignila roko, kakor da hi hotela odgovoriti nekomu, ki ji je prihajal nasproti. Šport Božični turnir Hermežanov llermežani so poskrbeli, da ne bodo letošn ji prazniki brez vsakega športnega sporeda. Na Štefanovo-in v nedeljo IkkIo priredili v spodnji dvorani Mikličevegu hotela turnir namiznega tenisa za klubsko prvenstvo. Oddali IkkIo več naslovov klubskih prvakov, zlasti zanimive pa bodo borbe med najboljšimi igrilej SK llerme-sa. Za prvenstvo se bodo potegovali Bogataj, Strojnik Roman in Poženel, je pa tudi nekaj imen, ki ne bodo veliko zaostajala za temi tremi: Milanovič. Dular in drugi. Nastopile IkkIo tudi Herinežanke. med katerimi velja Brieljeva kot trenutno najbolj izurjena tekmovalka. S turnirjem bodo začeli v solioto. 26. t. in. ob 14, nadaljevali pa bodo v nedeljo. 27. t. in. ob 8 z jutraj. Najbolj zanimive točke nedeljskega tekmovanja bodo na sporedu predvidoma ob 10. Vstopnina t liro. Šport v kratkem športna sekcija llermes opozarja svojce biv-li liermesovih aktivnih članov in funkcionarjev, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. da nemudoma do 30. t. m. predlože v tajništvu kluba (uprava kina Sloga) vse osebne j»o-datke imenovanih ter kraj, kjer «e sedaj nahajajo v taborišču. Zadeva je izredne važnosti! Pohitite s podatki! Po 12. kolu državnega nogometnega prvenstva je Livorno spet nn vrlin, takoj za njim pa je dvoje torinskili moštev Torino in juventus. Razvrstitev klubov / vsemi podrobnimi podatki je naslednja: Livorno 12 8 2 o 22 16 18 Torino | ) 8 0 4 28 9 16 Juventus 12 6 3 ^ 29 22 15 iiologna 12 6 > 4 20 U 14 Ambrosiana 12 6 2 4 17 ti 14 (Jcnova 12 6 1 5 33 26 13 1 azio 12 5 3 4 26 25 13 Milano 12 3 6 3 12 12 12 Fiorentin a 12 5 2 5 19 22 12 \talantu 12 5 ■> 5 13 16 12 Roma 11 3 4 4 11 13 10 Bari 11 3 4 5 13 18 10 Liguria 11 3 J 5 9 19 9 Triestina 12 0 0 3 9 15 9 Venezia 12 1 5 6 9 19 7 Vicenza 12 2 2 8 12 24 6 Od najzanimivejših srečanj prihodnje delje omenjamo: Torino:Luzio v Torinu. Fiorentina :Livorno v Fircnzi iu Koma:Juveutus v Rimu. Nogometno predstavništvo ustaške mladine se pripravlja na mednarodno srečanje z GIL-om. To bo prva mednarodna nogometna tekma prihodnjega letu. Gledali jo 1>>.l-o v Padovi. Mednarodni turnir namiznega lenisn bodo priredili od 27. do "ii. l. in. v Bratislavi. Udeležili se ga bodo nemški, madžarski, hrvatski in slovaški gralci. (iraško nogometno društvo Sturm so kuz.no-novuli zaradi prestopkov, ki so se odigrali ua njegovem igrišču dne 6. t. m. z zaporo za sezono 1042-4"'. Ugotovili so, da je bila rediteljska služba ob priliki, ko je gostoval v Gradcu SK Dunaj, malomarna. Tako bo morala enajstorica Sturmu potovati k nadaljevanju podonavskega prvenstva na Dunaj, inesto da bi uživala prednosti Jastnegu igrišča. V Miililleitenu so priredili v nedel jo smuske tekme na 10 km, katerih se je udeležilo okrog 100 tekmovalcev. Zmagovalec Pilz je presmučal progo v 36 nun. 20 esk. Ragnhilda Hvegerjevn je še vedno nepre-kosljiva pač pa čitamo o Madžarki llonki Novakovi, da se ji počasi približuje po uspehih. Pri zadnji plavalni prireoitvj za prvenstvo Budimpešte ie postavila Novakova spet dva madžarska rekorda. 500 m hrbtno jc preplavala v 4:29.2 min.. 400 m hrbtno pa v 6:02.8 min. Progi sicer nista popularni, rekordi so pa le rekordi! 8000 Monnkovčanov je gledalo v nedeljo drsalni nastop obeh Baierjev. Čitamo. da so bili gledalci zlasti z umetnimi plesi na ledu zt^lo zadovoljni. V monakovskem drsailnem stadionu so tekmovali tudi v hilrem drsanju na 50 in na 50 krogov. Obakrat je zmagal May-Schmidt. K80 letnici ustanovitve graškega telovadnega društva je poslal nemški državni športni vodja von Tscluiimnor mul Ostcn čestifko, v kateri daje priznanje najstarejšemu telovadnemu društvu na štajerskem. V Celovcu bodo priredili tudi letos nemško državno prvenstvo v hitrem drsanju. Prireditev, o kateri smo tudi lansko leto poročali, bo na Vrbskcm jezeru. spansko nogometna zveza je povabila Nemce, da bj prišli 18. aprila v Madrid, kjer naj bi bila povratna nogometna tekma med oboma reprezentancama. »Mumijski kruhek« V kamniti krsli neke faraonke, ki jc živela približno pred 4500 leti, so našli med drugim tudi košček kruha, ki so ga mrtvi starodavni egipčanski vladarici dali .« seboj na drugi svet za popotnico. Brez dvoma je to do zdaj najstarejši kos kruha na svetil. Imajo ga spravljenega v egiptovskem muzeju v Berlinu pod imenom »mumijski kruhek«. Sir proti glavobolu Nek nizozemski zdravnik je našel, kakor se zdi, zelo uspešno sredstvo proti glavobolu. To zdravilo naj bi bil sir. Zdravnik je opazil, da noben delavec, kar jih je bilo zaposlenih v neki sirarni, ni nikdar tožil, da bi ga kdaj bolela glava. Ta ugotovitev je tistemu nizozemskemu zdravniku služila za podlago podrobnejših znanstvenih raziskav na tem polju. Prišel je do prepričanja, da snovi, ki izhlapevajo iz sira, kadar ga delajo, vsebujejo neko zdravilno sredstvo, ki preprečuje, da bi bolela glava, ali bolečine vsaj omiljujejo. V 90 minutah z brezmotornim letalom 4600 m visoko Iz kolumbijske prestolnice poročajo, da je kolumbijski major Camillo Daza dosegel nov rekord z jadralnim letalom. Lete! je vsega skupaj le poldrugo uro in dosegel višino 4600 metrov. S tem je prekosil dosedanji južnoameriški rekord glede višine in časa poleta z brezmotornim letalom. Milijonsko premoženje je zapravil Kdo? Svetovno znani izdelovalec britvic King Gilete v Ameriki jo prišel v konkurz. Dolgovi znašajo 50.000 dolarjev, premoženja pa skoro ni. Gilete ni dal odgovora na vprašanje sodnika, na kakšen način je zapravil milijonsko premoženje svojega očeta, izumitelja britvic. * Kitajci in Indijci imajo še danes navado, namazati bolnika, ki ima koze, po vsem telesu z medom. To namreč pospešuje zdravljenje in prepreči, da bi koze zapustile na človeku kakšne brazgotine ali podobne zunanje sledove. Ali ste že naročeni Cerkvena glasba o božičnih praznikih V stolnici. Sveti večer, ob 5: Premrl: Pokonci, narodi!, Havdn. Marijaceljsku muša, Premrl: Graduale, Vavken. Pastirci, kani hitite. Aruič. Božična. — Sveti dan, ob 10 (spremlja orkester): lliliar. Zveličar nam je rojen zdaj, Nowowiej-ski: Missa pro pace, Premrl: Graduale, Schnabei: Transeamus, Premrl: Le spi. — Na Štefanovo Kimovčeva božična maša: Lepi hlevček Betle-hem, v nedeljo pa Filkejeva: Oriens ex alto. Cerkev sv. Jožefa. 24. na vigilijo pred božičem ob 5 popoldne slovesua sv. maša. Izvaja se: Sveta noč, zložil Fr. Gruber. Pri slovesni maši: Missa pastoralis. zložil A. Rihovskv; Graduale tecum principium zložil St. Premrl; po oferto-riju: Hac noete cuni natus est Jesus, zložil dr. A. Chlondovvski; po maši: Raduj, človek moj, zložil L. Cvek. — 25. na sveti dan ob S slovesna sv. maša, med katero se izvaja: Missa solemnis in hon. BMV., zložil J. B. Meuerer, z orkestrom; Graduale Viderunt omnes, zloži! St. Premrl; Ofert. Tui sunt coeli, zložil M. Filke: po rnuši: Zveličar nam je rojen zdaj, zložil Gr. Rihar. — 26. na praznik sv. Štefana ob » sv. muša z blagoslovom, med katero se izvajajo razne slovenske božične pesmi naših skladateljev z orkestrom. Cerkev pri Križankah. 24. na vigilijo pred božičem ob 5 sv. maša. pri kateri se pojejo razne slovenske božične pesmi. — 25. na sveti dan ob pol 11 slovesna sv. maža. Izvaja sp: Missa de Nativitatis D. N. J. Ch., zložd J. Gruber; Graduale: Viderunt omnes. zložil A. Foerster: Ofert. Tui sunt coeli, zložil Fr. Krenn: po maši: Noč božična, zložil p. H. Sattner. Vse s spremi jeva-njem orkestra. — 26. no praznik sv. Štefana ob pol 11 sv. maša z blagoslovom, med katero sc izvajajo razne slovenske božične pesmi naših skladateljev 7, orkestrom. Romunija gradi novo mesto Romunski gradbeni minister inž. Busila je imenoval posebno komisijo za postavitev odnosno obnovitev mesta Panciu v Moldaviji. Kakor znano je to mesto leta 1940. močno jjoškodoval potres, ki je poleg povzročene velike materialne škode zahteval tudi več človških žrtev. mmmmmmmm&mmnmmmmmB^t Vsak naročnik zavarovan Po dolgi in mučni • bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga in dobra mamica, gospa Seljak Ema roj. Lassnig Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 24. dec. 1942, ob pol 15 z Žal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Tržič, Idrija, 23. decembra 1942. Globoko žalujoči: Anton, soprog Vera, Le a, Anton, Ema, otroci In ostalo sorodstvo Edgar VVallace: 53 Skrivnost skrivljene sveče Roman T. Ks. se jc vrni! v spalnico, vzel z mizice ob postelji svetilko in začel vse natanko preiskovati. Odkril je sled krvi. ki je v neenakomerni progi vodilu v zunanjo sobo. kjer se je nenadno izgubila ob vznožju stopnic, ki so šle v gornjo klet. Nato jc sled spet našel. S sobno svetilko je prišel do konca in ni mogel več dalje- Zato si je moral pomagati z žepno svetilko, ki jo je imel pri sebi. Vse je kazalo, da je moralo bili nekaj težkega, kar je kdo vlekel po sobi. Sled je držala v kopalnico, ki jo jc bil sicer že površno pregledal. a zdaj jo je še skrbneje in ne brez uspeha. Kopalnica je imela namesto vrat nekako dvojno špansko steno in ko je ta zaklon odrinil, je čutil, kakor bi bilo za njim nekaj, kar ovira, da bi mogel na stežaj odpreti. Smuknil je v prostor in posvetil z žarnico za zaklon, kjer je ležal že trd mršav pes. z žareeimi očmi i u iztegn jenim jezikom in kazal rumene če-kane, ves spačen od zadnjega boja. preden je jioginil. Okoli vratu je imel ogrljak in na njem še nekaj členov pretrgane verige. T. Ks. se je zamišljen vzpel po stopnicah in odšel iz kuhinje. Belinda Mary — ali je umorila Karn ali je ubila psa? Gotovo, ubila je tega ali onega psa. Mogoče pa je ubila tudi oba. XV. Drugo jutro je odšel T. Ks. po neprespani in skrbi polni noči ]k>ročat načelniku. Večer-niki so bili polni »Chelseaške skrivnosti«, a podatki so bili pičli. »Doslej,« jc poročal T. Ks. svojemu predstojniku. »se mi ni posrečilo, da bi izsledil Gathcrcola, a tudi sluga ne. O Gathercolu vemo samo to, da jc poslal svoj članek, kateremu je priložil posetnico. v »Times«. Natakarji v klubu, kjer se je mudil, ne vedo o njegovem kretanju nič določenega. Pravijo, da je čudaški, da je prišel tja samo slučajno, in ravnatelj, katerega sem vprašal o njem, je povedal, kako je bilo večkrat, da je Gathercole prišel in odšel, ne da bi opazili. Odšli smo tudi v njegovo stanovanje v Lincolns Inn, a zdi se, da je vse razprodal, preden je odšel v Patagonijo, in stanovanje odpovedal. Edina sled jc. da jo neki človek. ki mu je baje po osebnem popisu podoben, snoči z vlakom ob enajsti odpotoval v Pariz.« »Tajnico pa ste gotovo videli?« je vprašal načelnik. T. Ks. jc strahoma pričakoval to vprašanje. »Tudi ona je odšla,« mu je suho odvrnil, »in je od snoči po 5.30 ni bilo več videti.« Sir George sc jc naslonil na stolieo in si kuštral goste sive lase. »Edina oseba, ki jc ostala,«, jc rekel s pikrim poudarkom, »se mi zdi, da je Kura. Bi nemara želeli, da bi prepustil ta slučaj komu drugemu? Prav za prav ni to vaš posel. Ali pa fe hočete sami še dalje raziskovati?« »Rad bi sam nadaljeval, gospod,« je odgovoril T. Ks. odločno. »Kaj pa, niste sicer nič novega odkrili glede Kara?« T. Ks. je pritrdil. »Vse, kar sem odkril o njem, je zanj porazno,« je odgovoril. »Zdi se, do si je skušal iz častihlepja priboriti v Albaniji najpomembnejši položaj. Zato je podkupoval iu podpiral turške in albanske uradnike in tako pridobil v ondotnih krajih že veliko število pristašev. Bartlioloinevv mi je povedal, da ga je Kara že vprašal o možnosti, ali bi britanska vlada priznala »fait aecompli« v Albaniji, in mu prigovarjal, naj zastavi svoj vpliv v kabinetu, da bi priznali položaj, ki bi nastal no kakršnem koli prevratu. Ni dvoma, da je Kara organiziral vse politične umore, o katerih so preteklo loto poročali iz Albanije. Našli smo tudi ogromne vsote denarja in listine, kar smo prepustili vse Foreign Officcu, ki naj ukrene po zakonu svoje.« Sir George je dolgo mislil, potem pa rekel: »Mislim, da se vara posreči razmotaii ta problem, ako najdete ta jnico.« T. Ks. jc odšel iz urada vse prej ko vesel. Nameraval je ili zajtrkovat, a se je spomnil, da je obljubil obiskali Johna Lexmana. Bi mu li mogel John Lexman dati ključ za razrešitev tc tragične zmede? Nagnil se je iz taksija in zaklical vozniku nov naslov, kamor naj ga pelje. Taksi sc je ustavil pred vrati hotela Grcath Midland, ko je prav tedaj odhajal iz njeg John Lexmn. »Ali bi stopili z menoj na zajtrk?« je rekel T Ks. »Mislim, da že veste za vse novice?« »Bral sem, da je bil Kara ubit, ako je to, kar mislite,« mu je odgovoril. »Res, istočasno smo govorili snoči prav o tej zadevi, ko se je oglasil telefon. Boga bi zahvalil, ako bi se ne bili vi vmešali v to,« je rekel zaskrbljeno. »Zakaj? Kaj mislite s tem?« je vprašla pristav začudeno. »Ra jši bi, da bi vas ne bilo tam, ko sem se vrnil, »mu je odvrnil John bridko. »Hotel sem enkrat za vselej končati s to umazano zadevo, nc da bi zapletel vanjo s"voje prijatelje.« »Pretenkočutni se mi zdite,« se je zasmejal T. Ks. in ga potrepljal po rami- ?Rad bi, dragi moj, da bi se 7. menoj izgovorili in mi povedali vse. kar veste, ter mi tako pomagali razjasni-ii to skrivnost.« John Lexmaii je gleda! naravnost pred se s temnim in zaskrbljenim pogledom. »Vse bi storil z.a vas, T. Ks.,« ie rekel mirno, »in to še zlasti, ker ste bili tako dobri /, Grace, a v tej zadevi vam ne morem pomagati. Sovraži! sem Kara, dokler je živel, in sovražim ga tudi mrtvega!« je vzkliknil in v njegovem glasu je bila jeza in sovraštvo. »Bil je najpodlejši človek, kar jih je kdaj dihalo. Ni bilo lopovščine, ki bi se je nc bil posluževal, in ni bilo še tako grozne krutosti, s katero se ne bi ponašal. Ce se je kdaj prelevil na zemlji zlodej v človeka, se je v Remingfonu Karu. Zato je bila zanj ta smrt preusmiijena. Toda ako je_ Bog; mora ta človek trpeti v peklu na vse večne čase za svoje zločine.« T. Ks. ga je osuplo gledal. Ob sovraštvu, ki ga je kazal njegov obraz, mu jc kar zastal dih. Takega odpora in srda ni pri njem nikdar prej opazil. »Kaj vam je s-toril Kara?« jc vprašal. John je pogledal skozi okno. Za Liodslco tiskarno v LJubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor čenči?.