Posamezne Številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1"—• .TABOR* izhaja vaak dan, raiveo nedelje in pminilcov, ob 18. uri z datumom muštednjega dne ter stane mesečno pC. D 1' *—» za ino- zemstvo D It dostojen na dom D ir-**- on izkaznice D 10'—, po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4« Naslov Poštnina piacana u gotovini Caran današnja 1237. 73 pira. TABOR Posamezne Številke Navadne Din —*75 ob nedeljah Din 1'—• JREDNISTVO se oahaja v Maori ooru. Jurčičeva ul. it 4, I. nad »tropje. Telefon interurb it. 27& UPRAVA se nahaja v Jur^ieov* ulici^ št. 4, pritii^v desno el» ion št. 24. — Sim** pOMtppŽsasnvn račun »te*. 11.787 Na naročil a brez denarja oc m •siru. —» X okrnil*' ae *e vsačafak l l Ilc; T. i, l 1 1.1 Maribor, petek 6. februarja 1925. Leto: VI. Številka: 29. C OQjORIH, 5- feflir. (Izv.) Sklepni tečaji. Jfcriz 28.07, Beograd 8.35, London 24.82, Praga 15.30. Milan 21.57, Newyork 518.10, Dunaj 0.0073. ZAGREB, 5. febr. Švica 1103—1203, London 205.70—298.70, Dunaj 0.0807 0.08S7 Praga 181.62—184.62, Milan 257—260, Ne\v-york 61.40—62.40. Zadale v©ii!rae pripra¥e0 Usoda radicevgkih skrinjic. — Davidovi če vo izmotavanje glede politike narodnega in državnega jedinstva. žavnega jedinstva in izjavil, da «o tudi ostale blokove stranke za to državno idejo. Kakor je videti, je David«1 vid neozdravljivo zaslepljen od predsodka o Radičevi lojalnosti, dasi je bila baš njegova nelojalnost tista, ki je pred meseci iztrgala Davidoviču oblast iz rok. Zdi se, da so te izjave le zadnja tolažba njegovim volilceni, ki so že dovolj samostojni v presojanju radieevske »lojalnosti«. BEOGRAD. 5. febr. Sodišče v Kosovski Mitroviči je potrdilo, da ima znani džemi jetovski voditelj Ferad beg Draga ostati v zaporu radi dveh kriminalnih deliktov. BEOGRAD, 5. februarja. Zanimanje političnih krogov se še vedno osredoto-čuje okoli vprašanja, ali bo vlada izročila. volilne skrinjice za kandidatne liste HRSS ali ne. Minister Drinkovič je izjavil, da bi'bilo napačno, ako bi se Radi-cevce prikrajšalo za Volilno svobodo ali če bi se oni sami abstinirali. Na včerajšnji seji .davidovicevskih demokratov je izjavil strankin predsednik Davidovi«?., da ne ve, kaj namerava vlada »lede ra-ričevskih skrinjic, da pa je opozicija na vse pripravljena in da abstinence ne bo. Davidovi« je budi podal načelno izjavo o strankinem programu narodnega in dr- TaasriSIa luga GržiiS s ©rožieni. ANGORA. 15. febr. V narodni skupščini je 'izjavil ministrski predsednik Fethy-Bei, da. je bil ek-umunski patri-jarh izgnan popolnoma zakoni it im potem. Turčija 'je miroljubna in ne želi sporov s sosedi,, vendar pa bo — če treba — z orožjem preprečila, da bi se kdo vtikal v njene notranje razmere in sicer v stvareh, ki so notranja zadeva Turčije. Narodna skupščina je soglasno Tdvbrila izjavo ministrskega predsednika. Carinska unija aSš donavska sveža? LONDON; 4. febr. V dobro poučenih 1 političnih krogih izjavljajo, da predlog »Morning Post«-a o carinski konf.vreči pod angleškim vodstvom sicer ni oficie-len predlog angleške vlade, je odgovor na francoski načrt, naj bi se Avstrija, Madžarska, Češkoslov., Romunija, Jugoslavija in Bolgarija združile v politično državno zvezo. Angleži se zb n g tega bolj cvevajo za carinsko unijo, ker bi se utegila politična konfederacija izrabljati zoper Nemčijo in Rusijo. Volilno gibanj®. TOVARIŠI OBRTNIKI! V ospredju naših interesov .si,o,ji potreba rešitve gospodarskih vprašanj, in uveljavljenja gospodarskega programa v bodočem parlamentu. Zato nastopimo pri volitvah 8. februarja vsi složno in enotno za naše stanovske in gospodarske interese In za naše' gospodarske kandidate Mariborske oblasti. Hočemo razbremenitve v davcncpi oziru zahtevamo ':« redukcijo stroškov socijalnega zavarovanja. Zahtevamo zaščito domačega dela Pred inozemsko komkureaco in upoštevanje domačega obrtništva pri oddaji javnih del in dobav. Zahtevamo podržavljonic strokovnega nadaljevalnega šolstva In pospeševanje obrtniškega napredka. Zahtevamo osnovanje državne Obrtne banke po načelu enakopravnosti in z upoštevanjem razvojne stopinje ?n številčnosti našega obrtništva. Zahtevamo, da se pri Izjednačenju obrtne zakonodaje uveljavijo predlogi naših strokovnih o-brfcniških organizacij. Ta program se da uveljaviti, ako ga bodo zastopali v narodu« »kuščini ljudje, ki natančno poznajo naše težnje in to so kandidatje Narodnega bloka, med temi nosilec liete gosp. prof, Ljudevit Pivko v Mariboru. Poživljamo Vas tovariši, da oldaste dne 8. februarja svojo krogijico v 4. Skrinjico Narodnega bloka. Za napredno obrtništvo: Jak. Zudrgvec, Ivan Rebek* Fr. Buceš. ZOPET GOLJUFIJA. Ravnikova stranka v svojem boju »za poštenje« s poštenostjo ne more izhajati. Ožigosali'srno že vse njihove leži, s katerimi so intrigirali v Beogradu proti skupni fronti. Žo nekaj časa razširjajo z letaki, da so bili dr. Mhller, Kiraly in Dolničar pozvani, da odstopijo od kandidature na listi Narodnega bloka, sicer da bodo izkl pičeni. Sedaj se je izkazalo, da je to navadna sleparija. Ne le, da o izključitvi ni govora, sedaj je Nikola Paši<5 sam brzojavno obvestil imenovane gospode, da jim dajo proste roke in da naj ravnajo po čisti nacijo-ualni zavesti. -- Z velikimi plakati so oznanjali, da ipridc g. notranji minister Maksimovič dne 3. trn. na Ravnikov shod, akoravno so vedeli, da ne pride. Ko g. ministra ni bilo, so plakatirali, da pride danes. Zopet goljufija. Tudi danes ministra ne bo. — Gospodje si ocividno mislijo: ena goljufija več r.li manj, to nič ne de. — Mi pa mislimo, da se bedo gospodje vendar morali naučiti meriti s pravo mero. DRZNA LAŽ. Davidoviceva »Pravda« poroča, da so načelniki opozicijskega bloka dognali, da bodo predsedniki voli la ih odborov imeli s sabo zalogo kroglic, ki .ih bodo zanesljivi ljudije spuščali v vladne skrinjice. Odveč bi seveda bilo demontirati go-rostasno izmišljotino, ki spada mrd naj-večje volilne race, kar jih je izlegel v tem oziru ne baš jalov »opozicijski blok«. Mi samo beležimo v ilustracijo volilnih metod, katerih se poslužujejo politiki sporazuma, da izzovejo med prebivalstvom .kar največ nesporazumlje-nja. Kaj nam pišefo z dežele. Kmetski volile!, pamet! Od vseh strani se nesramno hujska proti Narodnemu bloku češ, bo je stranka »dohtarjev« im bankirjev. V resnici pa . je &aaMidm Uk>lk uajivečja, /.veza poslan- 93 Kr. policijski kemisarijat v Mariboru je na temelju čl. 138 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prepovedal nadaljnje izhajanje in razširjanje časopisa »Straža«, ker ta časopis v zadnjih letih dosledno prinaša članke, ki izzivajo k mržnji do države kot celote odnosno k verskemu in plemenskemu razdoru. Kdor je zadnja leta redno čital »Stražo«. mora, če je pošten državljan, ukrep politične oblasti odobravati, da, ga iskreno pozdravljati. Saj ni menda — poleg budi ustavljenega »Domoljuba« — izhajala v naši domovini tiskovina, ki bi bila s 'takim cinizmom in s tako odvratnostjo pljuvala na vse, kar je vsakemu Jugoslovanu sveto. ____ Naša država in njeni predstavniki so bili predmet najogabnejših napadov tega lista, ki je pod zaščito imunitete svojega odgovornega urednika mislil, da sme delati, kar hoče. ___ Poštena javnost se je že dolgo čudila, da država trpi talko zlorabo tiskovne svobode in je majala z glavo nad skrajno potrpežljivostjo odgovornih oblasti. Kako nizkotno in prezirljivo je pisala »Straža« o vsem, kar je srbsko. Srb ji Straža*’ ustavljena. je bil nesposoben, indolenten, srbski u-radnik len in korupten. Hujskajoča pisava o plemenski nadvladi Srbov nad Slovenci in Hrvati je zavestno netila nevoljo in mržnjo proiti srbskemu delu našega naroda. Zdelo se je, kakor da so sotrudniki »Straže« hodili v šolo k zloglasnemu Norbertu Jabnu. Niti umazani židovsko-avstrijski žurnali niso mogli netiti grše protisrbsike gonje kakor ta list. ki je bil glasilo bivšega ministra Korošca Posebno opaisna in škodljiva je bila pisava »Straže« radi tega, ker se je list tiskal in razširjal ob skrajni državni meji, kjer je t:,V> sistematično izpodkopavanje državnih temeljev toliko bolj nevarno. Materija!, ki je služil za. podlago oblastnemu ukrepu, je obširen in tak, da je po njem prepoved izdajanja lista vsestransko utemeljena. Že sami naslovi člankov, ki prihajajo v poštev, go dovolj značilni. Klerikalno časopisje bo seveda kričala o krivici in nasilju, poštena javnost pa bo vesela in zadovoljna, da je *r* sicer pozno, pa vendar le — zadela »Stražo« roka pravice. cev in tudi kmetski in obrtniški stan je častno zastopan v njej. Saj je vendar Samostojna kmetska stranka združena v Narodnem bloku, izvzemši spremstvo g. Puclja, ki pa bo s svojo trmo kmetu gotovo več škodoval kakor koristil. In zakaj? Zdrava domača pamet pove vsakemu jasno resnico, da bodo kmetski poslanci, združeni v Narodnem bloku dosegli za kmetski, stan vse one ugodnosti, za katere se je Narodni blok zavezal, ko so kmetje stopili vanj. Narodni blok bo štel v vsej državi do 160 poslancev, tako število pa ima moči Zdaj pa poglejte, kaj bo dosegel Pucelj recimo s par poslanci? Nič in zopet nič. Če tudi bo združen s srbskimi zemljoradniki, jih bo še vedno neznatno število, brez moči. Prav tako bo Korošec brez moči. Kdor še do-sedaj ni spoznal, da klerikalci kanata le fa.rbajo, pa zopet farbajo, temni ui več pomoči. Klerikalci vas vlečejo za seboj kakor pastir nemo živinče, zamo Ja fa-rovška krava dobro doji in farovška bisaga (»Žakelj«) trdno stoji. Torej pamet rabite, pa volite Narodni blok, v katerem boste imeli največ moči in opore! Na oslovo temnih hujskačev pa se ne ozirate, ako želite res dobro kmetu in obrtniku. Avtonomija, avtonomija! Tako vpijejo klerikalci, — na drugi strani pa pobijajo avtonomno oblast v Mariboru in hočejo vse imeti v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Ja, ljudje božji, ali nima veliko županstvo v Mariboru velike važnosti. Ne bo se vam treba za vsako reč obračati v Beograd in Ljubljano! Ali vidite, kako brijejo norce z vami! Na eni strani kričijo »Dol s centralizmom!«, na drugi strani pa. ga zahtevajo za se. Preveč dohtarjev je v Narodnem bloku vpijejo klerikalci, Pucljevci im Mermoljevci, da bi s tem vlovili kaj nerazsodnih ljudi na svoj lim. Res je tudi v Nnrodne;m bloku par doktorjev, kakor jih je v vsalki stranki, ker so doktorji brihtne glave in so stranki v najtežjih zadevah zelo potrebni svetovalci. Ja ali klerikalci ninrtjo dohtarjev v svoji stranki? Dr. Korošec, doktor Hohnjec, doktor Brejc itd. cela procesija jih je. In dokler je S KS imela iudi modrega doktorja za svetovalca, je dobro vozila, ko ga je izgubila, pa se je razbila. Torej sama hinavska uma hujskanja. Novi zvonovi zvonijo že skoro povsod, krvavi kmetski žulji so jih kupili. Zvenenje so plačuje pri pogrebih, denar pa roma v farovške bisage. Ko je treba popraviti cerkev, farovž. farovški hlev — pa zopeit plačaj kmet. Daj vsako nedeljo, daj tudi vinsko jin žitno zbirco, daj, daj, daj 8. febn pa še kroglico v fnrov.ško bisago! Brrr. Da vas ni sram, imenovati se Kristusove namestnike — pa opravljate posle v satanovem duhu. Ne ovijamo vseh duhovnikov v te trpke, a žal resnične besede, imamo hvala Bogu precej častnih izjem, ki ne križajo Kristusa v drugič s sejanjem tolovajskega sovraštva mesto ljubezni in strpnosti do bližnjega. Človeku se dviga gnus, ko vidi takega v ljubezen posvečenega pa sovraštvo ljubečega duhovnika, polnega strastne zavisti in temnohotnosti do -/sega, kar slepo ne trobi v politični rog njegove »nezmotljive« stranke. Kdor danes prime v roke »Stražo«, »Slov. Gospodarja« (medtem že pokojna. Ur.) ali pokojnega »Domoljuba«, mora strme vzklikniti^ »Ali je to mogoče, da te liste vodijo, pišejo, inspirirajo katoliški duhovniki, imenovani namestniki tistega Kristusa, ki je bil poln ljubezni, blagohotnosti in strpnosti do vseh ljudi, vseh strank, vseh stanov, vseh veri Ni številke imenovanih listov, v kateri bi se no zaganjali v trpečega sobrata. Sa.me grmade hudodelstev, obrekovanja, častikraje, hujskanja k sovraštvu, pretepu, k poboju! Niti pred najsvetejšim človeške družbe — pred ob it el jo — ne morejo brzdati tega zverinsko zločinskega nagona. Pravijo, da je papež odposlal svojega zaupnika v Jugoslavijo, naj preišče zverinjak »maziljenih« v Kristusovem vrtu, ter ukroti najbolj besneče. Bomo videli. !n pred bitje, ki drži vedno pripravljene kremplje in zobe. da te opraska in razme-ari, naj človek poklekne v spovednico! Brrr. Mor hoče močno državo in pametno gospodarsko delo namesto večnih prepirov v narodni skifpščini bo vrgel 8. febr. krogijico v «*» SkrinjicoI Stran 2. V Marilmru 'čine '6. Tčtiruarla 1825. Za evangeličansko duiobriinišftvo v Prekmurju. Marilboir, 5. februar;]a. Kakor znano, biva v Prekmurju znatno število Slovencev protestantsko, vere, iki naseljujejo kompaktno »gorički« del pokrajine. Svoje dni so bili ti slovenski protestanti, ki so še edin živ ostanek velikega reformacijskega gibanja na naši zemlji, narodno celo bolj prebujeni nego katoličani. Iz njihovih vrst so izšli pisci prvih slovenskih knjig v prekmurskem narečju. Vsled velike odvisnosti, v katero je pozneje zašla protesHntska cerkev na Madžarskem, so je začela tudi v nji irauclžaracija. Vzlic temu pa je znatno število naših evangeličanov ohranilo vse do osvobojen ja slovensko nacionalno zavest. Važno vprašanje, ki je dosihdob vznemirjalo protestantske Prekmurce, je ureditev njihovega verskega šolstva o-ziroima dušebrižništva vobče. Vsled tega je veliki župan g. dr. Pir k ni ai e r storil naši narodni stvari med Prekmurci veliko uslugo, ko je posvetil pozornost, tudi vprašanju evangeličanskega dušo-brižništva. Kakor namreč izvemo, je u-stanovil tri službena mesta za evangeličanske dušobrižnike, ki bodo hkrati o-pravljali katehetsko službo. Delokrog iteh državno plačanih duhovnikov sc bo raztezal na sledeče kraje: 1. M. Sobota-Kupšince - Predanovci - Martjanci; Gornje Slaveče - Knzdoblan - Dolnje Slaveče - Vidonce; 3. Motvarjeve-e - Prosenjakovce, Pokovce - Vučjo Gomilo -Dotuanjšovce - Andrejevco. Z ustanovitvijo teh službenih mest bo nedvomno ustreženo že več let trajajoči potrebi evangeličanskega dušobrižni-štva v Prekmurju. Državna p©**®- reScem na Drav. p©SIn. Veliki župan mariborski je odredil, da se 5 posestnikom v Novi vasi, župnija Sv. Marko na Dr. p., katerim so nedavno pogoreli skoraj vsi stavbeni objekti, nakaže 8700 din. državne podpore^ Zanimivo je, da je to že drugič v tej občini slučaj, da se je državna oblast pobrigala za uboge pogorelce. L. 101!) je namreč požar upepelil skoraj polovico Nove vasi. Takratni ptujski okrajni glavar, sedaj veliki župan g. dr. P i r k m a-ier je . .poskrbel, da so se prizadetim kmetom .sezidale hiše deloma z uporabo d emob i 1 i z ac i j sk ega materi jak. Hvaležni občani so ga radi tega izvolili za častnega občana. Doma m p® svetis. — Glede ustavitve »Slov. Gospodarja« emo izvedeli, da je ukrep samo začasen in sicer je vzrok ta, da konzorcij oziroma odgovorni urednik n! ugodil zakonskim zahtevam. O ustavitvi »Straže« prinašamo komentar na uvodnem mestu, Sicer pa se k stvari še povrnemo. — Kralj bo potoval v London? Londonski list »Star« je obelodanil vest, da bo spomladi kralj Aleksander oficielno obiskal London. — Dunajski sovjetski poslanik odpoklican. Z Dunaja javljajo, da bo tamo-Shj.i sovjetski poslanik Joffe odpoklican, dasi je šole pred nekaj tedni nastopil novo službo. Pravijo, da bo imenovan zn poslanika v Tokiju. češ, da je to poslaništvo veliko važnejše. Kakor znano, je bil Joffe imenovan na Dunaj baš radi komunistične propagande ia Balkanu. Vsled tega so se okoliške države pritožile zoper to izzivalno cesto Moskve. Zdi sc, da so se sedaj v Moskvi sn.mi prepričali, da je revolucije na. Balkanu le ne-izpolnjiva želja, pa so svojega sicer jako sposobnega diplomata premestili na Japonsko. To je najbrže tudi v zvezi s splošno preorientacijo boljševizma na vzhod. — Ne v Argentinijo! Izseljeniški ko-mlsarijat v Zagrebu nam poroča: Žetev v Argentini ji je slaba, brezposelnost ee širi, odvračajte ljudi od selitve v Angen-tinijo! — Suša v Južni Italiji. Po vesteh iz Rima je v Južni Italiji taka suša, da je ogroženo celo delovanje elektrarn ? -vodno silo. V Neapelju so morali omejiti promet električne cestne železnice. — Korošec kot Radičev advokat. Dr. Korošec je dal zapisati v »Slovencu« na vprašanje o Radičeva krivdi ta-le odgovor: »... sc ni vredno s tem baviti. Sodišče je izreklo svojo besedo. Obtožni ma- - tori ja 1 so je razblinil v nič kakor milni mehurček.« Iz te izjaive je pomolil glavo zviti jezuit. Kedaj je sedišče izreklo be-Bedo, da Radič in tovariši niso krivi? Kedaj sc j© vršila razprava proti Radiču? Kdo je razblinil obtožni materi jul v nič? Ali dr. Korošec še vedno verjame, da noči o v nedeljo padale radieevske krogi,ilce v njegove skrinjice, aaito, da jezuitsko zagovarja najpodlejšega izdajalca, ki je bil zaprt radi hujskanja proti državi že 1. 1919, ko sta. še ministrovala Tromb ič in Korošec... — Kako si zamišljajo Angleži rešitev srednje-evropskega gospodarskega političnega problema. Ker je iz Avstrije vedno pogosteje slišati, da ženevski sanacijski načrt ne more avstrijskega državnega gospodarstva ozdraviti in ker se z diruge strani zagovarja bodisi priklopi-tev k Nemčiji ali pa; donavska konfederacija, je zanimivo' čuti, kaj pravijo Angleži. Dne 3. trn. je obelodanil konzervativni »Moirningpost« daljši članek, v katerem se izreka proti združitvi^ Avstrije z Nemčijo in pravi, d.a so mogoče z Nemčijo samo čisto gospodarske vezi. političnih pa zavezniki ne bi dopustili. Zavezniki bi podpirali carinski sporazum med Avstrijo i-n nasledstvenimi državami po vzorcu sporazumu med Anglijo in njenimi dominiji. za novo konfederacijo pa se tudi Angleži ne bi mogli ogrevati, ker nočejo ni kakih novih političnih tvorb v Srednji Evropi, temveč le mir in gospodarsko sanacijo. — Za rezervne vojake-konjenike. Mariborski vojni okrug je odredil: V smislu člena 234 zakona o ustroj s tvo Vojske i Mornarice moka vsaik obveznik konjenik že v mirnem času imeti celokupno jahalno opremo. Z ozirom na to, da večina obveznikov konjenikov si še do danes ni nabavila jahalne opreme, namerava vojno ministrstvo jahalno opremo nabaviti v: inozemstvu odnosno odrediti, da bi se izdelala v našem Artilerijsko tehničnem zavodu. V to svrho so potrebni vojnemu ministrstvu podatki. Vsak obveznik konjenik, ki želi ed države kupiti sedlo, mora narediti pismeno izjavo, katero potrdi župan s svojim podpisom in občinskim pečatom in dva občinska odbornika. Vsi skupaj jamčijo, da je obveznik resnično podal to izjavo. — Pojasnite obveznikom, da je vsak obvezan imeti jahalno opremo in da je sedaj najlepša priložnost, da si jo nabavi, ker ga bo veliko manj stala, kot da io kupi v kakšni trgovini. V Mariboru sprejema prijave tudi mestni vojaški urad. — Administrativna šola ekonomske stroke v Beogradu sprejme 50 gojencev. Poduk se začne 1. aprila 1925 5n traja 2% leta. Prosilci, ki želijo vstopiti v to šolo. morajo izpolnittjsledeče pogoje: 1. da so jug osi. državljani, 2, da so dobrega, obnašanja, 3. da sp zdravi, kar mora biti razvidno iz zdravniškega spričevala, 4. da so mlajši kakor 17 in ne starejši kakor 23 let. 5. da so izvršili kuko^ trgovsko. [poljedelsko ali industrijsko šolo za katero se prizna dijaški rok, <1. da položijo sprejemni ispit, 7. da imajo dovoljenje s tari Sov, 8. da izjavijo, la pristanejo na vse pogoje in posledico, katere so predpisane za to šolo. Prosilci morajo vložiti lastnoročno pisane prošnje ko-lekovane s 5 din. pri Upravi administrativne šole ekonomske strdke v Beogradu, Resavska ulica št. 56 naj dalje do dne 1. marca tl. — Svarilo. S pristojne strani nam pišejo: Nedavno se je v Ljubljani pripetil slučaj, da je pri vojaškem skladišču vojaška straža pozvala dve civilni osebi s klicem »stoj« ker ee pa dotični osebi klicu nista odzvali, je straža streljala in je pripisovati le srečnemu slučaju, da streli wi®o zadeli. Radi tega se občinstvo opozarja, da se brezpogojno pokori pozivom vojaških straž pri raznih vojaških objektih, ker bi se sicer mogla pripetiti nesreča. Obenem se ponovno razglaša, da je od prvega mraka do zore vsakomur prepovedano približati se vojaškim skladiščem na razdaljo sto korakov ali bliže, ker morajo vojaške straže sicer postoipati po svojih predpisih. * Selnica ob Dravi. (Iz popotnikove torbe). Ker imamo letošnjo zimo tako lepo vreme, vrhu tega pa še volitve, sem se za praznike zopet napotil po naši ljubi domovini. Pot me je zanesla tudi v Selnico ob Dravi, kjer se v zadnjem času pridno gibljejo, ne samo za volitve, pri čemur igra lesna trgovina največjo vlogo, ampak tudi v društvenem življenju. V nedeljo je tmmošnje dramatično društvo priredilo na svojem n oveni1 odru veseloigro »Meč uniforme«. Reči moram, da sem bil kar presenečen. Vsi igralci so se dobro odrezali, posebno pa še krojač Cvirn in' njegova Agata, nadalje pomočnik, ekiseikutor in Žid. Seveda so bili tudi vsi drugi igralci na mestu. Novi oder je prav ličen. Po predstavi simo se prav dobro zabavali. Veselje so nami kazile samo »prevelike« žemlje, ki so zn polovico manjše, kiot so pa pri Vas v Mariboru. Hudo godrnjanje sem slišal tudi na račun mesarja, ki prodaja še vedno že bolj priletno govedino po 20 do 24 din. Tnjja-tam se jc slišala tudi kaka o volitvah v zvezi z lesno kupčijo. Samostojni Puclje-ve branže hudo pritiskajo na kmete, od katerih kupujejo les. Pa o temi Vam bom drugič še kaj napisal. Sedaj jo moram lritro mahniti dalje, da še kaj več izvem. — Popotnik — Pesnica. Dne 1. tur. nas je pc®etito šentiljsko pevsko in tamburaško društvo .»Obmejni Zvon«. Prvikrat sc jo v tem kraju razlegal tamburic mili glas! Številno občinstvo vseh slojev jc pozorno in navdušeno sledilo preciznimi izvajanjem koncertnih točk in r,i štedilo z zasluženimi priznanji. Mlado društvo si je namah osvojilo srca vseh. Upamo, da za moralnim uspehom ni zaostal tudi gmotni.'— G. kapelniku Sardoču iz srca čestitamo h krasnim uspehom, vrle pevce in tamburaše pa prosimo: vztrajajte na začrtani poti! Naj Vas ne oimalodušijo ovire, ki jih v svoji zlobi in slepoti gomilajo politični nasprotniki v domačem kraju, hoteč že v kali zatreti Vaš razmah in polet. Prepričani smo, da naim ti zgagarji »Obmejnega Zvona« rekvrrirali ne bodo! »Obmejni Zvon« naj doni čez hrib in dol Slovenskih goric, naj nas drami in vabi k skupnemu požrtvovalnemu delu za splošni blagor ter naj oznanja bratsko Mariborske vesti. Maribor. 5. februarja 1955 m O razvoju slovenskega književnega jezika je predaval snoči v »Ljudski univerzi« g. prof. dr. Mafcso Kovačič. Predavatelj je razvil v širokih, a krepko navrtanih potezah sliko razvoja slovenskega slovstvenega jezika od prvih po-četkov do sedanjega modernega slovstva, v katerem se zrcali njegovo bogastvo in lepota Bil je čeden m zanimiv uvod v slovensko kulturno zgodovino in gre predavatel ju iskrena h vala vseh slušateljev. Obžalovati je le, da ooistk ni bil tak kot bi predavanje zaslužilo. m Nove knjige v češkem oddelku »Ljudske knjižnice«. Kakor je sporočila »Češkoislov.-jugoslov. liga, centrala v Pragi, tukajšnji Jč. ligi, .ie nabavila za češki oddelek »Ljudske knjižnice« 20 izbranih čeških knjig na j novejšega, datuma, Knjige so že na poti. Med njimi so spisi K. M. Čapka-Cho.le, Karla ( ap-ka in drugih odličnih pisateljev mlade literarne generamje. Tako bo češki oddelek »Ljudske knjižnic.?« zopet obogačen z lepo izbiro novih čeških knjig. Zmoti bi bilo, da bi naši založniki "ošiijali slovenske knjige »Sfcro.SHrnayer.isvi knjižni- ci« v Pragi, ki jo je ustanovila central: Lige z namenom, omogočit1 prijateljen jugoslovanske kulture, da se seznanijii z našimi spisi in pisatelji v izvirnem jeziku. m Zahvala.. Prejeli smo in objavljamo t Mnogo let sem bolehal na očeh: nazadnje so mi oči tako opešale, la nisem mogel hoditi niti po sobi brez tuje pomoči. V tem obupnem stanju sem kot sedemdesetletnik izgubil vsako življenr sko veselje. Izgubil som tudi upanje, da bi So kdaj zopet videl V tej bedi sc mo je usmilil g. primarij Dernov.šck. Njegovi zdravniški vedi se imam zahvaliti, da zopet vidim, zopet či.tam in te sprehajam sam. Za Bogom najiskrenejšo zahvalo odličnemu zdravniku m dobrotniku človeštva. — Bračko, železničar v p. m Grajski kino predva ja e l petka do vključno nedelje I. del velikega filma »Trije mušketirji« po znamenitem romanu Aleksandra Dumas-a. Film ki obstoji iz 4 delov je zelo interesantni z napeto vsebino polno raznovrstnih dogodkov. 10 činov vsebuje I. del. Kdo no pozna Ludvika XIII., njegovega kardinala Eic.be-Iliera in Ano, avstrijsko kraljico Francije in Navare. Vsakdo je čital o d’ Ar-tagnaneu, Gaskoneu, ki jc prišel v Pariz tekat srečo, o gardnem kapitanu pl. Treville, o treh mušketirjih Athos, Por-t.hos in Araimis. Kodo ne pozna /ojvedo Buchingbama in Milad.y Wintorvohunbo kardinala. Vse te osebe so točno podane po romanu. Film sani po sebi je prvovrsten ^ igralci največji umetniki Francije. Ta filmi je dosegel povsod kjer je bil predvajan popoln uspeh. Maredno sted&IISEe. REPERTOAR. Četrtek, 5. febr. Zaprto. Petek, G. febr. Zaprto. Soboto. 7. febr. »Mignom« (Premi joru). Nedeljo, 8. febr. »Mignon« Ab. B. * Tik pred premijero opere »Mignon«. Vse priprave za »Mignon« so v polnem teku, tako da se bo premi j era lahko vršila v soboto 7. trn. Kakor smo že poročali je bila prvič vprizorjena ta opera, v Parizu 1. 1666 (17. nov.) ter že teda j pri svoji prvi vprizoritvi dosegla prvovrsten uspeh. Kmalu za temi so prevzeli to mel odi jezno c>*sro v repertoar tudi inozemski odri in uspeh ni nikjer izostal. Kako priljubljeno jo to glncsbeio delo, je razvidno tudi iz dejstva, da je Tho>ma-sova »Mignon« še danes zelo popularna in stalno na repertoarju vseh veČpn odrov. — Opero dirigira in režira g. A. Mitrovič. Sodelujejo ga Mitrovičeva gdč. Vladimiirova ter gg. Petrovski, Govorov, Ur val ek, Oksanski. Janko itd. IšSn se dobro kuharico poleg hiSne Predlogi pod .Dobra kuharica* na upravo lista. 280 Družabnika, i 3—500.000 Din išče dobičkonosno podjetje. Reflektira se na prvovrstnega trgovskega organizatorja. Po nudbe pod .Kompanjon* na upravo .Tabora*. 277 Naznanim znancem in tovarišem, da sem odprl vinotoč, lastnega dobrega vina. Fras Anton, Triova 45. 276 Lepo stanovanje, 2 veliki sobi kuhinja, predsoba in drugo v Goposki ul. 16/11. saiamenja za enako ali več|e. Cenj.po nudbe na naslov Anica Traun, trgovina s čevlji, Maribor, Grajski trg. 239 i