Isaaja vsak dan ponoidne, lzvzejsši nedelje in praznike. — 3nserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Blarod'' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravništvo: Kaailova ulica štev- 5, pritličje. — Telelon štev. 304. Uredništvo: SnaHova ulica št, 5, I. nadstropje. — Telefon £iev. 34« Poštnina platana v gotovini. Bn ti smeri Slovensko časopisje vseh strank je 9 zadnjem mesecu opetovano konsvati« ralo, da smo Slovenci z novo koalicijo med radikali in radičevci potisnjeni v Stran. Eni hočejo, da sodelujejo Slo« venci za t ko ceno v koaliciji, češ da sicer narodni sporazum, sklenjen v Za* grebu, ni perfekten. Klerikalci pa od* klanjajo sodelovanje pri takem sporaz* umu, ki zanika vsako separatistično tefiiJD v federalistični in avtonomi* stični obliki. Če SLS pristane na skle* t ieni narodni sporazum, zavrže ves svoj program in potem po pravici tre* šči ob cnodušno obsodbo celokupne slovenske javnosti, ki bi na mah spo* znala vso notranjo nedoslednost in mo* ralno Gnilobo ničnega delovanja med slovenskim ljudstvom v zadnjih petih, šestih letih. Zato hoče SLS vztrajati na svojem stališči!, odbija sedanjo koalici? jo in upa na boljše čase . . . Mislimo, da ni gla o vprašanje: s!i smo Slovenci pri sedanjem sporaz* umu zraven in s»li ga odklanjamo. To, kar sta sklenili radikalna in radičevska stranka, sploh ni narodni sporazum, marveč enostavna koalicija brez vsakih državnopravnih stremljenj, koalicija za vladanje, koalicija razdeljenih porte* tjev brez najmanjših smernic pozitivne zakonodaje, iorej brez Globljega soci* jalnega, gospodarskega, agrarnega ali prosveinokuliurnega programa. Vsake* mu ministru je dana prosta pot, da po svoji uvidevnosti pripravlja zakone in jih predlaga Narodni skupščini. Spo* razum med radikali in radičevci nima idejne smeri, niti državnopravne, ker so se radičevci obvezali, da molče v tem oziru, niti v programatičnem oziru, ker vlada nima posebnih smernic svo« jega dela. Sedanja vlada je enostavno naštela zakone, ki jih pripravi in pred* loži Narodni skupščini. Ali smo Slovenci pri taki koaliciji brez programa zraven ali ne, ne more zadeti bistva našega položaja. Radi svoje nacijonalne orijentiranosti smo se doslej ravnali po idejah in po idea* lih in smo v splošni državni politiki so* delovali le tam, kjer je šlo za velike nacijcnalne smernice, za fundamente naše države. Borba proti separatizmu in federalizmu je bila v interesu drža.* ve. Tu smo sodelovali po velikih navos diiih, ki nam jih je izročila jugosloven= sk-o orijentirana revolucionarna omla* dina slovenska pred in med vojno ter ob nrevr tu. Drugo je, kar mora skrbeti nacijo* nalne Slovence v današnjem položaju. To je neizvestnost tega položaja v na* cijonalnem in državnem oziru. O pra* vih Radičevih namenih še niso zaklju* čeni računi. J7si znaki kažejo, da Radič šele izbira svoje čete, da mu je sedanja koalicija le prehodna točka do odločil* ne, končne akcije. V svojih izjavah je Radie sTrOvazLimcš in balgruje s*~~~nz* um, skrbno pa se izogiba državnega in narodnega edinstva, torej poveličeva* nja jugoslovenske državnosti. Njegove prireditve nosijo izrazito obeležje se* paratističnih manifestacij. Še nikdar se v jugoslovenski državi ni toliko govori* 10 o Hrvatih in samo o Hrvatih in o hrvatskem narodu, kakor da bi to bilo danes prvotno in nujno. Menimo, da je raje treba govoriti o notranji izgradnji naše države, o velikih modernih pro* $r-,,i\h agrarne refeeme, socijalne za* konodaje, prosvetnih institucij, sploh o modernih kulturnih in finančnih ide* jah. Radič se namer.cma izogiba <*ovo* riti o teh programih ter se zavzemati za moderno, evropsko prošinjeno zako* no da jo! Znamenje, da možu ne gre za isti* nito dobrobit našega naroda, nego za gotove še zakrivane cilje, ki pa jih ni težko uganiti. Kočljiv položaj Slovencev tiči v neizvestnosti te^a, kar bo storil Radič v prihodnjih mesecih in kar se priprav* Ija za jesen. Davidovičeva stranka je ime Vi v nedeljo v Zagrebu konferenco, na kateri je izjavila, da je pripravljena sodelovati tudi s sedanjo koalicijo, ako pr" ne na revizijo ustave v smislu ši* rokih samouprav. Radikali so odložili razpis oblastnih skupščin na nedoločen čas. Znamenje, da je to vprašanje v tesni zvezi z revizijo ustave, odnosno z vprašanjem širokih samouprav. Ali pridejo te stvari v jeseni na tapeto? Če stopijo v jeseni v ospredje po* litičnih dogodkov taka državnopravna vprašanja, poiem je jasno, da bodo morali pri teh dogodkih sodelovati tw di Slovenci, in sicer kot pravi zagovor* niki širokih samouprav, obenem kot varuh neizpremenljivih, temeljnih idej naše države, idej državnega in narod* aldjuče?? zi^rovsiija v Varša ** — VL *!es- vsemu slovaa- — Varšava, 18. avgusta. (Izv.) Delegati slovanskih sokolskih organizacij so sprejeli pravila skupne organizacije, ki pod imenom »Slovansko Sokolstvo* združuje doslej Sckolstvo Češkoslovaško, jugoslovensko, poljsko in rusko, okroglo en milijon duš. Posamezne organizacije imajo sedaj nalogo, da ratificirajo pravila, nakar začne nova skupna slovanska sokolska organizacija takoj s pozitivnim delom. To bo prva vaditeljska šola v Tvrševem domu v Pragi, ki je nje moralne in materialne obveznosti prostovoljno prevzela COS. V to šolo pošlje vsaka organizacija po 10 bratov, skupaj torej 49 Sokolov. — Po končanih zjborovanjih je bil podpisan in slovesno proglašen manifest pred 2000 poljskimi Sokoli, ki so se zbrali v parku brata Adama Zamoy-skega, starosta zveze poljskega Sokol-stva. Manifest so podpisali za ČOS: dr. Scheiner, dr. fieller, Stepa-n e k in B i 1 e k, za JSS: E. G a n g 1 in Gjuro Paunković, za Poljake: Adam Z a m o y s k i in dr. Aleksander Sczepanski, za Ruse dr. Dim. Vergun. — Manifest se glasi: Odposlanci sokolskih savezov češkoslovaškega, iiigoslovenskega, poljskega in zame i nega ruskega, zbrani dne 14. avgusta 1925. na zborovanju v slavni prestolici poljskega naroda v Varšavi, proglašajo po vzajemnem dogovoru v enomiselnem soglasju: Prošinjeni z zavestjo vzvišenega poslanstva sokolske ideje, smo prepričani, da je ona na temelju Tvrševega nauka pred vsemi drugimi poklicana, da pripravi pot k zaželjenemu zbližanju vseh slovanskih narodov. Uverjeni smo, da so slovanski narodi — poslušni vekovnšm glasovom svojega krvnega sorodstva in bratstva — dolžni združiti vse sile za razvoj in obrambo vsega slovanskega ljudstva. V spoznanju, da odpirajo svetovna vojna in nje posledice pred slovanskimi naredi široko polje novega dela in novih pogledov na bodoče naloge, se hočemo nadalie po enotnem občem pravcu truditi za nravno in telesno vzgojo vsega slovanskega plemena v bratskem demokratskem duhu, ki zabranjuje vse ono, kar razcepita Slovanstvo. To je duh, ki odstranjuje vse sedanje in davne spore in njihove vzroke, ki širi vzajemno ljubav, strpljivost in bratsko družno življenje na prosneh najvišjih ideaiov človeštva in civilizacije. Zbrani predstavniki zgoraj imenovanih slovanskih sokolskih savezov so sklenili, da iznova osnujejo čvrsto zvezo sokolskih organizacij vseh slovanskih narodov v duhu načel in pravil, danes sprejetih. Pošiljamo to radostno vest v vse svoje slovanske zemlje kot prvi izraz naše vroče želje do silne bodočnosti vsega Slovanstva. Manifest je napravil na vse navzoče mogočen vtis. Burno aklamirani so morali govoriti zbrani množici za ČOS brat dr. Scheiner, za JSS brat E. Gangl in za Ruse brat dr. Vergun. Vsi govori so bili sprejeti z nepopisnim navdušenjem, posebno je razvnel govor staroste JSS. Bila je veličastna manifestacija slovanske solidarnosti in sokolskega bratstva. Zveza »Slovansko Sokolstvo« je največja pridobitev naše dobe, ker je v tej organizaciji sedaj zlita v eno mogočno telo vsa najjačja moralna in iizična moč slovanskih plemen. Vse poljsko časopisje posveča temu dejstvu izredno pozornost in pravilno ocen j a nje velikanski pomen za zbližanje in združenje vsega Slovanstva. Ni sile, ki bi se mogla postaviti proti enotni organizaciji slovanskega Sokolstva . Delegacija JSS je bila povsod iskreno in bratsko sprejeta in pozdravljena. Posebno pažnjo ji je posvetil brat Zamovski in poslanik naše kraljevine v Varšavi g. Jevrem S i m i č. !idanta Resoluci;©, sprejete na konferenci njvinarfčv Male antante v Sin&jL — Ustanovitev posebne / cijskega biroja. — Praga, 18. avgusta. Iz Sinaje 17. tm. javljajo: Tri dni trajajoči sestanek novinarjev Male antante je danes končan. Na današnjem plenarnem sestanku so bili sprejeti in vzeti na znanje referati zastopnikov tiska iz posameznih držav Male antante. Novinarja Milan Sokić in Kisić sta poročala za jugoslovensko delegacijo, dr. Ko-pecki za češkoslovaško in Daskovici za romunsko. Sledila so nato poročila posamnih komisij. Tehnična komisija je predložila resolucijo, ki se nanaša na novinarske ugodnosti pri potovanju in v informacijski službi, na ustanovitev stalnih dopisni-ških mest v državah Male antante in sploh ustanovitev institucije za medsebojno spoznavanje. Stanovska komisija je priporočala skupno obrambo materijalnih, socijalni in drugih interesov novinarskega poklica. Politična komisija Pa je priporočala nujno potrebo tesnejših zvez s poljskimi novinarji in ustanovitev novinarskih birojev na Poljskem in v Ameriki. V mednarodnopolitič-nem oziru se resolucija te komisije Izjavlja za pacifistično politiko Male antante, ob- enem vstraja!oč na obrambi sedanjega, po mirovnih pogodbah ustvarjenega in zajamčenega položaja v Srednji Evropi. Novinarji Male antante bodo obenem zvesto branili ideje napredka in demokratičnega razvoja v notranjosti in zunanji politiki. Na zaključni seji 17. t. m. so bili soglasno in na manifestativen način sprejeti vsi predlogi in resolucije posameznih komisij. Sklenjena je ustanovitev Zveze novinarskih organizacij Male antante. Konferenca je poslala brzojavne pozdrave zunanjima ministroma gg. dr. Benešu in dr. Ninči-ć u. Soglasno je bilo sklenjeno, da se poglo-be medsebojni stiki s potovanju predavanji in izmenjavo informacij. V vsaki državi Male antante se ima ustanoviti poseben informacijski biro, odnosno krajevni odbor, ki po vrsti ima pozneje vršiti tudi funkcije centralne zveze. Do sestanka ministrov Male antante prevzame delo centrale romunska organizacija. Novinarska Mala an-tanta se sestaja ob vsakem periodičnem sestanku ministrov Male antante. ionlstlčnl bonsres no Dunaju Porrr ne protižidovsbe ?mo*T3tr£cije- — Veiika materijalna škoda. — Mnogoštevilne aretacije. —- Načrt avstrijskih mon- arhi — Dunaj, 19. avgusta, (izv.) V prvem okraju je bil snoči ob 19. otvorjen 14. redni zionistovski kongres. Predsednik kongresa dr. V/ e i z m a n n je v slavnostnem govoru omenjal napredek zior.izma od zadnjega kongresa, ki je bil pred 2 letoma. Zio-nistič. gibanje napreduje in je mnogo pripomoglo h gospodarski obnovi Palestine. Zvezni minister dr. Resch je kongres poneha edinstva, to je neokrnjenega ju* goslovenstva. V tej nei z vestnosti tiči glavno vprašanje Slovencev: kaj nameravata radikalna in radičevska stranka na je* sen, kaj bo z vidovdan. ustavo, zaiams čeno popolno enakropravnostjo Srbov, Hrvatov in Slovencev, kaj z ev. hrvat? sVt. \ se^ra -stičnimi državnopravnima zahtevami. Z ozirom na te stvari je današnji položa* brez smeri - - - cf1 "VV i- v v * zdravil v imenu zvezne vlade, želeč kongresu pozitivnih uspehov in naglašajoč veliki pomen ziondzma ne samo za židovstvo, marveč za ves kulturni svet, zato je ta — Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Nekateri listi so objavili, da stopi že 1. septembra t. 1. znižani železniški tarif v veljavo. Vest ni točena. Prometni minister je snoči Izjavil, da je res že izročen v tisk novi železni, škf tarif. Ta pa pride v veljavo še le dne 1, oktobra t. 1. Železniški tiri:i. potniški m to« vornl so znižani za 25 do 30%. Znižanje je bilo potrebno, da se doseže primerno pred* vojni tarifi odgovarjajoče ravnovesje. — Beograd, 19. avgusta (Izv.) V pro. metnem ministrstvu so danes Vašemu do. pisniku točno izjavili, da stopijo znižani že. lezniškj tarifi v veljavo dne 1. oktobra t.?|j Znižanje znaša 25 do 30 odstotkov. NAŠA L2J ^GACIJA ZADRUG ŠTVO NARODOV — Beograd, 19. avgusta. (Izv.) PoiJ predsedstvom zunanjega ministra dr. M, Ninčiča prične danes svoja posvetovanja naša delegacija, ki potuje na skupščino Društva narodov v Ženovo. Posvetovanj^ trajajo do sobote. Danes zjutraj je prispel v Beograd vodja HSS Stepan Radić. Na* vzoči so delegati: dr. Laza Mar kovic, dr. Vasa Jovanović in Stepan Radi£ Delegat in poslanik dr. Miljutin JovanjO;/ vdć ostane v Bermj. ,—- Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Hrastovi dueli 44 mm od 1.33—2.17 m dalje, fco meja trans: blago 1050; črni bor* bordonali od 3—8 m dolžine, od 30/30—50/5€ fco Gruž: blago 650; hrastova drva 1 m dolžine, suha, fco nakladna postaja, 4 va* gone: denar 17.50, blago 17.50, zaključek 17.50; bukova drva 1 m dolžine, suha, fcc Ljubljana, 1 vagon: denar 21, blago 21, za-< ključek 21. P 2ITNI TRG Pšenica "domača, fco Ljubljana: dena) 275; koruza sremska, fco Postojna transj 1 vagon: denar 237.50 blago 237.50, zaklju) ček 237.50; oves slavonski, par. Ljubljana^ blago 195; laneno seme Ia, fco Ljubljana denar 550. ' EFEKTI 2V2% drž. renta za vojno škoito: 'dena 286; 7% inv. pos. iz leta 1921: denar 75 Celjska posojilnica d. d.: denar 201, blag« 204; Ljubljanska kreditna banka: denaj 225, blago 265; Merkantilna banka: denaj 100, blago 104; Prva hrvatska štedionical denar 850; Slavenska banka: blago 66; KreJ ditni zavod: denar 175, blago 185; Strojni tovarne in livarne: denar 110; Trbovelji ska premogokopna družba: blago 340; Zdru* žene papirnice: denar 116; Stavbena družj ba d. d. Ljubljana: denar 165, blago lSOJ Zagrebška borza« Dne 19. avgusta. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.815—10.895, Pragi 154.88—166.88, Pariz 261.15—265.15, New] york 55.57—56.17, London 270.90—272.< Milan 201.50—203.90, Berlin 13.235—13.33! Dunaj 0.07815—0.07915. Valute: lira 201.; —203.70. Efekti: 7% invest. pos. 1921 78.2* —.—, 2%% drž. rente 291.50—293, Ljub; Ijanska kreditna 225 —.—, Centralna bank^ 10 —.—, Hrv. ekspomtna banka 114—lUj Kreditna banka Zg. 115—116, Hipotekam^ banka 66—69, Jugobanka 99—100, PraSte^' d iona 875—885, Slavenska banka 65—6^) Eksploatacija 55—69, Drava dd. Osijek 130 Šećerana Osijek 491—500, Nihag 41, Gutj man 380—385, Slaveks 145—160, SlavonijJ 52—54, Trboveljska 335 —.—, Vevče 110,v Inozemske borze« — Curih, 19. avgusta. Borza: Beogra\ 0.225, Pariz 24-25, London 25.04, Newyorj 515.20, Milan 18.70, Praga 15.25, Dunqj 0.00725. — Trst, 19. avgusta. Predborza: Beoi grad 49.5O-49.60, Pariz 129.50—129.60, Loni don 134.40—134.60, Newyork 27.70—27.73 Curili 537—530. Praga 81.75—82.50. stian 2 »SLOVENSKI NARODf dne 20. avgusta 1926. stev. 187. Josip Goričar: Širom Hzij Na mojem poslednjem potovanju fer na potu v Angoro čez goro Akudagh koncem zime sem posetil tudi mesto Inegol ,kakih 45 km od Bruse. Tu so se naselili bosanski muslimani. Če sodiš po množici psov, ki jih tu vidiš, je Inegol se zelo zaostalo mesto. Toda ni dvoma, da se bo pokrajina v kratkih letih mogočno razvila in vzcvetela. Z veseljem sem gledal, kako čistokrvni Turki mehaniki sestavljajo za Osman Bega Fordove avtomobile. Osman je uvedel poštni promet iz Bruse čez Achudagh v Karakoj na anatolski železnici in potrebuje zato 6 Fordovih kamijonov. Predlagali so Asmanu, naj se nastanil kje drugje v Turčiji, kjer bi si lahko zaslužil več denarja, toda Osman ostane v Brusi, ker mu to zdravo Jnesto najbolj ugaja v vsi Turčiji. Bil sem v Angori, v prestolici nove Turčije, že petkrat v poslednjih dveh letih. Moram priznati, da opažam vsakokrat večji napredek, samo dobrega hotela še nisem iztaknil, zato tudi s stojično resignacijo zrem na legijone stenic. Moskitov (komarjev) so se An-•gorčani že popolnoma iznebili, ker so močvirja osušili. Zato je upati, da bo skoro ziginila huda malarija, glede ka-ftere je Angora na ne baš dobrem glasu. Uradniki še vedno jedo kinin, jaz pa rajše dobim malarijo, kakor da bi si dnevno kvaril želodec s to medicino. Ko sem prvič videl Angoro, je bila v čistem snežnem plašču in bila je zdrava, suha, mrzla zima 18—22 gradov R. Dobil sem sobo v Hasan-bej hotelu. Peči ni bilo takrat, ker pa »mangalija« (odprta žerjavica) nisem dal postaviti v sobo, sem zdravo zmrzoval. To zimo pa sem že bil bolj pameten. Vzel sem svojo ogromno afgansko bundo se-# boj in v nji sem spal kakor v Sibiriji. Poleti pa je v Angori strašna suha vročina. Vsekakor so vsaj noči boljše kakor v nižavah, ker je Angora že kakih 1000 m visoko nad morjem. Od Eski-Shehrija (Eski-Šehr) na pol pota do Angore vidiš povsod razrušena redka sela. Na široki visoki planoti do Angore ali pravzaprav dve ali tri štaci je pred glavnim mestom Turške še najdeš take porušene vasi. Nisem nikoli verjel, da ostane Angora glavno mesto, sedaj pa ne dvomim več. Celo Gazi Mustafa Kemal Paša se je nastanil sedaj v Angori, ali pravzaprav v Čan-JKaju. Obiskal sem to pot trikrat njegovo veliko posestvo, ki meri kakih 60 tisoč oralov in kjer je upravnik moj prijatelj Turek Taksin-bej, prejšnji ravna-natelj poljedelske šole v Angori. Tahsin bej je bil prvi, ki je kupil Ipred leti za Turško Fordsonov traktor. S ponosom mi je povedal, da je Gazi kupil 22 Fordsonov za svoja posestva jv Angori, Adani in Tarsusu. S povdar-kom mi je pravil Tahsin bej, ko sva sedela pod šotorom, izogibajoč se žgočega solnca, da niso sprejeli niti enega tujega gospodarskega načrta za posestvo in poslojpa, ker hočejo vse to urediti po »domaČe«, po turško. Veliko zemlje so že Fordsoni izorali z ameri-kanskimi plugi. Sam Kemal paša je baje poldrugo uro oral z John Deere plugom, upreženim za Fordsonom. Počasi srebajoč turško kavo, v hladu stepne-ga vetra sva se veselila s Tahsin be-jem že vnaprej, kako se bodo tukaj pasle velike Črede bivolov in živine v obče, in črede koza, znamenitega »Tif-tik«-kečesi, ki je slavna po celem svetu. Nagajal sem Tahsin beju, če je našel za mene že Angorsko mačko, ki mi jo je lansko leto obljubil. Imel je eno, pa mislim, da mu je tudi ta poginila. Kakor je znano, je angorska mačka popolnoma bela ter ima eno oko modrozeleno, drugo rdečkasto. Videl sem to mačko skupaj z velikim belim angorskim zajcem, ki je tudi imel dlako kakor svilo in rdečkaste oči. — Premišljevala sva s Tahsin-bejem i o tem, kako bo postal predsednik republike, reformator svoje države kot poljedelec. S pomočjo Fordson traktorjev napoči v nekoliko letih dan, ko Turčija ne bo več uvažala amerikansko žito, marveč lahko preostanek svojega žita že izvažala. Angora je staro mesto. Kakor mi je razlagal ravnatelj carigrajskega muzeja, ki je bil te dni v Angori, je mesto dokazano staro kakih 3400 let. Stari grad jc zelo zanimiv in imponuje po svoji obsežnosti. Povsod se vidijo starogrške plošče. Trdnjava je morala biti v starodavnih Časih nepremagljiva. Ob njej so se križale karavanske ceste. Lepa rimska kolona še stoji pri ministrstvu financ in razvaline lepega grškega templja vidiš na griču, kjer je komisarijat trgovine. Nekaj novih malih poslopij že diči dolnji del mesta, med njimi novi parlament. Skoraj bo dozidan tudi nov hotel. Sedaj pa je težko najti kako čisto sobo. Bolezni (tuberkuloze in malarije) je mnogo v mestu. Mnogi tujci, ki prihajajo sem, bolehajo tudi na raznih črevesnih boleznih. Ne vem, ali radi vode ali slabe hrane. Vodo za piti morajo od zelo daleč prinašati. Prah po ulicah je neznosen. Če vzameš vse tc razmere v po-štev, se mora človek res čuditi potrpežljivosti in vzdržljivosti kulturnega elementa turškega, kakor rudi narodnih poslancev, uradnikov in ministrov, da vztrajajo v Angori. Pravil mi je poslanec — oče mu je Bosanec — da je po deset poslancev prebivalo v eni sobi. Tak narod je težko zavojevati. In bil je sovražnik oddaljen že samo nekaj postaj od Angore. Če imaš opravka z ministri, je ze- OPTANTI NA POTOVANJU. SMce kaže, kako trpe nesrečne žrtve povoj nihmzmer. Ljudi preganjajo iz ene države v drugo tuko, da slednjič sami ne vedo, kam naj po* lože utrujeno glavo. Med Poljsko in Nemčijo se zadnje čase neprestano vrste trans* porti pregnanih optantov. k) lahko z njimi govoriti. Ni posebnih ur za sprejeme, dovolj je, da prideš in rečeš, da hočeš z ministrom govoriti. Res je, da nikdo ne pride tako daljavo, da bi ne imel kakega važneg posla, Našel boš ministre in njih pomočnike vse navdahnjene z novim turškim patriotizmom. »Do sedaj smo bili podlaga tujčeve pete, sedaj pa hočemo sami biti gospodarji na svoji zemljilc To slišiš povsodi. Od vsih tujcev imajo največ ugleda v Angori Američani, njih se namreč moderni Turki ne boje._ da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 0 -lj - traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga »ključ* so ponarejene. Sodišče — »Kjer se maže. tam teče.« 24Ietna delavčeva žena Marija Žitnik iz Zapog je obtožena po § 104., da je v začetku aprila t. 1. razžaffla ljubljansko okrajno kot stanovsko sodišče. Obtoženka je namreč sodno odpovedala v svoji hišici v Zavrhu stanovanje zakonskima Požene!. Ko jo je pozneje Fr. Zore vprašal, aH bo mogla stranko spraviti rz hiše s pomočjo sodnije, je obtoženka odgovorila, da ne more tega doseči, ker nima denarja. Pristavila je še: »Kdor ima denar, da lahko maže, tisti že lahko spravi stranke rz stanovanja — kjer maže, tam teče«. S temi besedami je obtoženka razžalila oblastvo v službenem poslovanju. Obtoženka priznava, da je izustila inkriminirane besede, zagovarja pa se, da s tem ni hotela reči, da je treba koga podkupiti za dosego kakega uspeha pri sodišču, temveč je pri tem le mislila, da je treba mnogo denarja, če se kdo začne pravdati. Sodišče je bilo mnenja, da je inkriminacija preveč splošna in medla ter je Žit-nikovo oprostilo. — Od konjskih repov do § 104. Obtožen je ugleden in splošno spoštovan mesar in gostilničar Josip J. iz ljubljanske okolice zaradi žalitve policijskih organov. Dne 17. junija t. 1. je obtoženi zalotil pred neko gostilno na Dolenjski cesti v Ljubljani Alojzija Rotarja iz Iga, ki je odrezal v hlevu, kjer je tudi obtoženi imel konja, dvema drugima konjema repa. Ker ni bilo v bližini, a tudi v stražnici ne nobenega policista, kateremu bi tatu izročil, je obtoženca to razburilo, da je baje izustil sledeče inkriminacije: »Kje so policaji? Kadar ga je treba, ni nobenega hudiča nikjer, mi jih pa plačujemo, na naše stroške živijo. Jaz jih bom že zrihtal!« Ker pa je edino! e stražni-kova žena Janežič potrdila inkriminirane besede, dočim so tri druge priče izpovedale, da J. sploh ni izustil nikake kritike glede policije, je prišel sodni senat do prepričanja, da v obtoženčevih besedah ni bilo objektivne žalitve, temveč le kritika, da policijski aparat ne funkcijonira, zato je obtoženca oprostil. — »Če bo prišlo kaj ven, bom pa prišel jaz noter.« Janez in Lucija Jevšjak, mala posestnika na Orlah, imata 13 otrok. Vsi so dosedaj hodili še ravna pota, tudi staršem se ni moglo še ničesar slabega očitati, le 231etni sin Miha je tat. V noči 29. maja t. 1. je Miha vlomil v shrambo Marije Remic v Bizoviku ter odnesel razne zlatnine in srebrnine, nekaj zlatih in srebrnih novcev, nadalje 6 kg prekajene svinjine, 20 klobas, nad 1 kg masti in 15 kg moke. Živila je izročil materi z besedami: »To imate, pa ponucajte! Če bo prišlo kaj ven, bom pa jaz prišel noter.« Mati priznava, da ji je Maha sploh takoj povedal, kje in kako je ukradel jestvine, dočim oče in oba sinova Janez in Alojzij priznavajo, da so jestvine pomagali jesti, a so šele pozneje zvedeli, da so bile ukadene. Mati Lucija je dobila en mesec poostrene ječe, oče in oba so-obtožena sinova pa po en teden zapora. Miha Jevšjak čaka v zaporih deželnega sodišča na jesensko porotno zasedanje. — Krivo pričevanje je očital posestnik Jože Smole iz Iške Loke nekemu sosedu ter je bti vsled tega obsojen na sto dinarjev globe. Prosveta — Naše gledališče v Ameriki. Prosvetni minister je sklenil postaviti v Ameriki jugoslovansko gledališče, ki bo imelo namen vrSiti kulturTionacijonalno propagando. Za upravnika gledališča bo postavljen g. Žarko Savič. — Nova učna knjiga. 2e dolgo časa so pogrešali učitelji in učenci primerno učno knjigo za prirodopis rastlinstva, ki naj bi nadomestila in izpolnila Macherjevo, za nižje razrede srednjih sol. O učni knjigi prof. Kapusa, ki je sedaj izšla, to lahko trdimo v splošnem obsegu, kajti njegov učbenik ni le po svoji zunanji epremi med najboljšami povojnimi izdanji, dasi stane trdo vezan samo Din 65, temveč je tudi vsebinsko na višku, posebno ker je knjiga sestavljena po dobro premišljeni in od več praktikov preizkušeni in odobravani metodi. Ves splošni del je spisan poljudno, a kljuo temu temeljito, pojmi niso razloženi samo z mrtvo besedo, temveč tudi s primernimi slikami in primeri, ki so že prvošolcu znani. Knjigo je založila znana tvrdka Ig. Klein-mayr čc Fed .Bamberg, d. z o z., v Ljubljani iii je dobila oblastno odol^rcnje ter je -vpeljana že na mnogih zavodih kot učna knjiga. — Jugoslovenska Njiva z dne 16. avgusta prinaša to-le vsebnino: Dr. Milan Pre-log, Boleslav Hrabri, Stanko Tomašič, Crveni paragraf, Petar Skok, Iz naše srednje škole, MaTijan Ivačič-Matkov, Dah večerja, Vladimir Mošin, Ruski otok, Stanko Tomašič, Spomenik Franji Račkome, Beležke in bibliografija. — Srpski Književni Glasnik z dne 16. avgusta prinaša poleg literarne vsebine še nastopne nančne članke splošnega interesa: Dr. VI. Čcrovič, Početak Karadjordje-va ustanka, Jovan M. Jovanović, Odgovornost za svetski rat Stepan Parmačevič, Kraj sezone u Narodnom kazalištu u Zagrebu, Dr. Božidar Sirola, Razvitak zborne muzike hrvatske, Božidar Vlajič, Unutrašnja politika, Kirilo Savić, Plan buduće že-lezničke mreže, Beleške. deluje s kolosalnim uspehom samo ČAJ - Proti odebelelostl - VILFANOV kar priznavajo vsi strokovnjaki- — Dobiva se v vseh lekarnah In drogerijah. — Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, it ZAGREB, ILICA 204 Šolstvo — Začetek šolskega leta 1925/26 na drž. realki v Ljubljani. Razredni (ponav-IjalnDizpiti se bodo vršili po razporedu, ki je bil pismeno dostavljen prizadetim učencem. Nižji in višji tečajni izpiti se prično 1. septembra ob 8. url Prijava k sprejemnemu izpitu za prvi razred je v nedeljo, 30. avgusta od 9.—12. ure; sprejemni izpit pa se prične v sredo 2. septembra ob 8. url. Vpisovanje učencev iz drugih zavodov za II.—VII. razred je v torek 1. septembra od 10.—11. ure. Vpisovanje zavodnih učencev in tudi onih, ki so napravili sprejemni izpit za prvi razred, je v četrtek 3. septembra ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. Natančni podatki na desni v avli. — Ravnateljstvo. — Na državni gimnaziji v Kranju se prično razredni izpiti 24. avgusta. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 2. septembra ob 8. Prijaviti se je osebno dne 1. septembra aH pa pismeno do tega dne. Vpisovanje lanskih učencev bo 3. septembra. Vsak učenec mora prinesti zadnje izpričevalo. Natančni podatki se nahajajo v razglasu na črni deski. — Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili razredni (ponav-Ijalni) in dopolnilni izpiti dne 29. in 31. avgusta, zrelostni izpiti pa od 1. do 4. septembra. Vpisovanje v otroški vrtec in dekliško vadnico je 4. septembra, v II. do IV. letnik učiteljišča pa 5. septembra, oba dneva od 10. do 12. ure. Kandidatke morajo prinesti k vpisu zadnje letno izpričevalo. Natančni podatki so razvidni iz razglasa v veži šolskega poslopja. — Konservatorij in glasbena šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v oba dva glasb en ošolska zavoda ljubljanska se vrši v prvih dneh meseca septembra. Natančnejši pogoji in datum se objavi prihodnji teden v seh slovenskih dnevnikih. — Vpis v Višjo pedagoško šolo v Beogradu traja do 1. septembra. V šolo se sprejemajo samo učitelji in učiteljice z odličnim uspehom. Julijsko krajina —j Ubili so v Trstu v noči na nedeljo 301etnega delavca Ivana Rušiča in sicer so ga napadli s kamenjem, na kar je padel na tla in obležal. Potem so mu divjaki razbili lobanjo. Policija je prijela ženo in bratranca pokojnika, ki sta osumljena zločina. —j Roparski napad. Blizu Ledin jo bil napaden posestnik Ignacij Mahorič, ko bo je vračal domov zvečer iz Idrije. Neznanec ga Je prosil najprvo za žvoplenko, potem ga je udaril Ln vrgel na tla, nakar mu jo vzel denarnico z 2600 lirami. Mahorič je precej težko ranjen. Orožniki iščejo ro. par j a. —j Promet v Trstu je letos zelo velik. Fašrstovsko glasilo, ki se je bavilo te dni obširno s tržaškim prometom, je mora'.o priznati, da dežela ne stori nič. da bi se uspešno izkoristila situacija in da bj se napravilo tujcu bivanje udobno i:i krikupltfvo. Zanemarena so tudi morska kopališča. Tujcev je bilo lani v Trstu 137.599. —j Okoli Komna na Krasu je napravila zadnja nevihta s točo veliko škodo. Mestoma je uničeno 30—50% gro-zdja. —j Dva pilota ponesrečila. Iz Pale poročajo, da se je ponesrečilo neko vojaško letalo, ki je padlo v bližini mesta na tla In se razbilo na kose. Pilota poročnik Con-solini in podčastnik Di Giovanni sta se ubila. Avijatičnih nesreč je v Puli vedno več! —j V morje se je vrgel v Trstu z zve. zaniml nogami neznan človek: in sicer z zvezanimi nogami in veliikim kamnom za vratom. Iz čolnov so opazili na dnu nekaj, k«ir se jim Je zdelo, da bi moovlo biti č',:OYl-š,•. -> truplo, čez čas so potegnili truplo iz morja. Utopljenec je star okoli 55 let in revno oblečen. Gotovo ga je gnala, beda v smrt. Kamen za vratom naveznn tehta nad 20 kg. Pozneje so mrtveca spoznali za Melhijora Della Vedova, 60 let starega, brezposelnega, ki je bil bolan na živcih. Smrtni skok >Asfiociated Press« poroča o zanimivem dogodku v Mek s i ki. Gdč. Inessa Bar gase jo bila do ušes zaljubljena v mladega Izidorja Kovarubiasa. Nekoč je obvestila svoje roditelje, da se namerava poročiti z Izidorjem. Roditeljem se pa ta stvar ni zdela tako nujna, ker je bila hčerka stara šele 16 let. Fant in dekle pa sta bila drugačnega mnenja in po dramatičnem sestanku z Izidor-jem je postavila nestrpna Inessa roditeljem ultimat češ, da skoči iz četrtega nadstropja, če ji v desetih minutah ne dovolijo poročiti z Izidorjem. Prodno so si rodkelji od nep^>. pdsne groze malo opomogli, se Je Innes zaklenila v svojo ®obo in zakričala: »10 minut Imate Še časa za razmišljanje!« Oče je bil ves Iz sebe. Spočetka ni vedel, kaj naj stori, toda kmalu je uvidel, da bi bilo nezmiselno ugovarjati vročekrvni hčerki, ki je podedovala svoj temperament od matere. Z dTugo strani pa trmasta mati ni hotela pod nobenim pogojem pristati na ta zakon. Tedaj je štnifla očetu v glavo originalna misel. Hitel jo na bližnjo postajo požarno brambe, kjer je v par besedah opisal načelniku svoj obupni položaj. Načelnik je takoj ukrenil vse potrebno in kmalu je drvela požarna hramba proti hiši, kjer 6e je zabarikadirala nestrpna Innesa. V tem je minilo točno 9 minut 55 sekund. Gasilci so že vedeli, kaj morajo storiti in so razpeli pod oknom rešilno mrežo. Oče je hitel po stopnicah v četrto nadstropje, kjer je začel razbijati po vratih in kričati: »Takoj odpri!« »Niti na misel mi ne pride!«, so je glasil odgovor. Spodaj se je zbrala množica radovednega občinstva, ki je nestrpno pričakovala, kaj se zgodi. Minilo Je deset min:it. Innesa je sedla na okno. Slišala je, kako razbija oče po vratih, s strahom se je ozrla na vrata, Id so se že upogibpJa, in ne da bi pogledala doli je skočila iz četrtega nadstropja na cesto. Ko je pa odskočila od nastavljene mreže, jo bila v veliki zadregi. Toda zadeva s tem še ni bila končana. Takoj po komičnem dogodku je postal trmast ženin. Mati zaljubljene Innesse sc j.i tako ustrašila hčerkinega skoka, da poroki ni več ugovarjala. Toda Izidor jo bil zdaj drugačnega mnenja. Ne da bi ga v množici radovednežev kdo spoznal, Je bil prača športnega skoka svoje bodoče soproge. To mu je zadostovalo. Oženiti se s tako temperamentno punco se mu jo zdelo riBkant-no. Sklenil je, da se ne poroči. Innersa jo plakala ves dan, vendar se pa ni odločila za drugi skok iz četrtega nadstropja. V. I. Križanovska: 28 U Roman. Lora mu je pokazala strme stopnice, ki jih poprej ni opazil. Po teh stopnicah sva prišla na majhno teraso Visoko gori nad sotesko. S te strašne višine se je razprostiral pred nama neskončni ocean, ob vznožju se je pa zibala na valovih moja ladja. Nepopisna tuga je objela moje srce. Tudi Lori je bilo gotovo tesno pri srcu, ker je naenkrat pokleknila, me prijela za roko in dejala z drhtečim glasom: — Vzemi me s seboj, Danir! V tej strašni samoti, v tem neskončnem in monotonem življenju mora človek zblazneti. Rajši bi bila s teboj na ladji In delila tvoje burno življenje. V svojem obupu je bila tabo čudovito lepa, da mi je začelo srce močno utripati. Da, če bi me mogla spremljati, če bi bila z menoj v kabini, bi izgubila moja bodočnost polovico svoje groze. Toda razumel sem, da nimam pravice, niti možnosti izpolniti želje tega nesrečnega bitja, te prekrasne ženske, ki sem jo pahnil sam v prepad. Razumel sem Loro. Zato sem ji stisnil roko, rekoč: — Ne olajšava si usode, če začneva pokoro z nepokorščino. Ne. re. Lora! Kreniti morava na not. ki so jo določili najini učitelji. Oba morava potrpežljivo prenašati kazen za grehe. Čez sedem let se vrnem. Upam, da bodo dotlej najini zločini s kesa-njem in molitvijo vsaj deloma že poplačani. Lora je vstala bleda, toda vdana v svojo usodo. — Prav praviš, Dahir! Uklonim se in potrpežljivo te bom čakala, saj si koncem koncev edini človek, ki ga poznam tu. Odšel sem. V veliki predsobi so bili zbrani vsi Gralovi bratje. Ahasver je nosil obleko puščavnika, pa tudi vsi drugi, ki so se pripravljali na pot, so slekli svoje krasne bele tunike. V slovo smo se še enkrat objeli. Nato se je razpoka v skali odprla in zagledal sem svojo ladjo, poleg nje pa še drugo, ki je čakala bržkone ostale potnike. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem hitel na svojo ladjo. Ahasver je šel za menoj in takoj sva odplula. Za hip sem še videl visoko gori na skali v mesečini belo Lorino postavo. Potem je vse izginilo v megli. S težkim srcem sem stopil v svojo kabino. Tu sem se prepričal, da se jc v opremi ladje marsikaj spremenilo. Prostor, kjer so bili nastanjeni nekoč moji mornarji, je bil zdaj razdeljen v več kabin. V največji kabini je stala miza, na kateri je ležala velika, črno vezana knjiga. V ozadju je visel na steni križ, pred njim je gorela večna luč, kraj nje je visel kovinasti zvon. V kotu je bil še večji predmet, pokrit s črnim suknom, Začudeno sem ogledoval vse to, ko je stopil v kabino Ahasver. — Prišel sem, brat moj, da ti dam potrebna pojasnila, — je dejal. — V knjigi, ki jo vidiš na mizi, je prvo posvećenje. V sedmih letih jo moraš znati temeljito in ko nastopi Čas tvojega povratka v svetišče, moraš biti duhovno pripravljen. Ce pozvoniš, stopiš" s pomočjo tega zvona v zvezo z Gralovim dvorcem m dobiš učiteljev odgovor. Pred križem moraš moliti za odpuščanje grehov. Večna luč je magična in ne ugasne vseh sedem let. To pa — odkril je kovinasto ploščico, ki je odsevala v vseh mavričnih barvan, — je magično ogledalo, v katerem boš videl vse ladje, ki so obsojene na pogin. Ti jim boš glasnik nesreče in smrti. Toda tvoja dolžnost je napeti vse Človeške sile in rešiti vsaj enega nesrečneža iz morskih valov, ne da bi se pri tem izdal. Tvoje življenje pri tem ne bo v nevarnosti, vendar boš pa težko delal in trpel, kakor priprost mornar, ki se žrtvuje, da reši bližnjega. Drugo jutro sem bil Že sam. Moja ladja, ki so Jo vodile nevidne roke, je drvela z razpetimi jadri po valovih in kljubovala viharju. Med najhujšimi viharji se je lahno zžbala na morskih valovih. Nekoč, koje divjal najstrašnejši vihar, me je nepopisno mikalo pogledati v magično ogledalo. Potegnil sem z njega črno sukno. Spočetka nisem ničesar videl, le daljni klici groze so mi udarjali na uho. Nato se je pojavilo v blestečem ogledalu razburkano morje in velika trgovska ladja s polomljenimi jambori. Bila je gotovo v strašni nevarnosti. Spoznal sem, da lahko rešim bližnjega in storim dobro delo usmiljenja, o katerem je govoril Ahasver. Zato sem planil na krov. Z neverjetno brzino je drvela moja ladja po razburkanih valovih in kmalu sem opazil potaplia-jočo se ladjo, mimo katere sem Švignil kakor prikazen, ne da bi še je dotaknil. Ko sem bil že daleč od nesrečne posadke, se je moja ladja ustavila. Spustil sem se v Čoln in s težavo dosegel kraj nesreče, kjer so plavali oblom-ki potopljene ladje. Posrečilo se mi je rešiti dva otroka. Ker ju nisem mogel obdržati pri sebi, sem ju pri prvi priliki izkrcal in bogato obdaroval z zlatom. In posihmal živim, kot rečeno, vedno isto monotono in osamljeno življenje. Mnogo sem se učil iz one debele knjige, ki se jo boste morali lotiti tud1 vi, zakaj življenjskega eliksirja ne dobi človek sa-mo za naslade, ampak ta skrivnost zahteva enako dolgo delo, kakor je Življenje, ki ga daje. Vi, Supramati, spoznate iz te knjige čudovite in strašne skrivnosti, pred vami se odpre novi svet Toda nimam pravice povedati vam kaj več o tem da se prezgodaj ne razburite. stev: isr »SLOVENSKI N A R O Dc dne 20. avgusta 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Petinsedemdesetletnico svojega rojstva praznuje danes g. Jernej Andrej-ka podpolkovnik v pokoju, v polni telesni in duševni čilosti. Slavljenec, ki je bil v tež. kih časih avstrijskega režima vedno neomajno zvest svojemu narodu, je vzgojil tudi svoja sinova v odločno narodnem duhu; podal je poieg številnih krajših spisov iz vojaškega življenja, ki jih je priobčeval v »Slov. Narodu« in »Ljubljanskem Zvonu«, slovenskomu ljudstvu svojčas zelo priljubljeno knjigo »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«, v kateri je v lepem in poljudnem domačem jeziku pokazal vojaške vrline slovenskih vojakov. Imel je vedno odprto roko in srce tudi za našo vseučiliško mladino ter s svojim vplivom na Dunaju marsikateremu pomagal do štipendij in in-štrukcij. Svojo rodno občino Rova pri Kamniku je pospeševal, kjer in kadar je mogel. Po njegovi incijativi in podpori se je ustanovila na Rovih tako potrebna ljudska šola. Tudi gospodarske naprave občine, kakor vodovod, mlekarna itd. so našle v njem vedno vnetega podpornika. Za te zasluge ga j a rovska občina izvolila za častnega občana. Po prevratu se je Jernej Andrejka takoj preselil z Dunaja v Ljubljano, kjer biva od tedaj nepretrgano. Zavednemu slovenskemu vojaku in zaslužnemu kulturnemu delavcu kličemo ob njegovi petinsedemdesetletnici: »Na mnoga leta!« — General Zečevič, komandant Beograda, je prispel na daijši odmor v Rogaško Slatino. — Ostavka. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta ostavka narodnega poslanca in bivšega ministra g. dr. Velizarja Jankoviča na položaj člana upravnega odbora Samostalne monopolske uprave. — Rektor beogradske univerze pri prosvetnem ministru. Rektor "beogradske univerze je obiskal prosvetnega ministra in se ž njim razgovarjal o vprašanju študentskega doma, študentskih Štipendijev in o položaju univerzitetnih profesorjev. — Odlikovanje novinarja. Kralj je v Zagrebu podpisal ukaz, s katerim odlikuje z redom sv. Save tretje vrste g. Edgarja Glineans, direktorja švicarskega lista »Tribune de Geneve«. — Potrebna statistika. Profesorsko udruženje objavi ob prflliiki mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu od 25. do 28. avgusta pregledno statistiko vseh naših srednjih in visokih šolah od ustanovitve do danes. Razvem tega objavi pregled uspehov srednjih in visokih šol ter vpliv srednje in viBošolskega pouka na splošno kulturo v poslednjih 100 letih. — Aerokongres. Preko zunanjega ministrstva je naš AerokTub SHS prejel povabilo belgijskega Aerokiuba, da sodeluje na velikem mednarodnem aerokongresu, ki se vrši od 6. do 10. oktobra v Brusselu. — Zagrebška poštna hranilnica je kupila palačo Jadranske tanke v Zagrebu, kamor se preseli te dni. — Pomlloščenjo obsojenih vojakov. Kralj je podpisal csem ukazov, s katerimi so pormloščeni peh. podpolkovnik Vaksan Rašović, peh. podnaredinlc Milorad Srećković in šest vojakov. — Amnestija političnih in vojaških' beguncev. V pravosodnem ministrstvu pripravljajo kraljev ukaz o pomilostitvi političnih in vojaških beguncev. Ta pomilostitev se nanaša v prvi vrsti na Hrvatsko in Slavonijo. Upravnik dvora polkovnik D i-m i t r i j e v i ć je včeraj posetil pravosodno ministrstvo ter glede pomilostitve ime! daljša posvetovanja. V Zagrebu pričakujejo objavo kraljevega ukaza z velikim zanimanjem. — Odredbe prometnega ministra. Prometni minister je izdal stroge odredbe glede potovanja in vedenja v železniških vozovih. V vozovih je strogo prepovedano vsako krošnjarenje in beračenje. Zabranjeno je tudi popivanje, tuljenje in veselja-čenje. — Pravico do salonskih vagonov imajo po naredbi prometnega ministrstva odslej samo aktivni ministri, predsednik narodne skupščine, generalni ravnatelj državnih železnic in načelnik glavnega generalnega štaba, kadar potujejo iz Beograda. Kadar se pa vozijo s kake druge postaje, imajo pravico samo do posebnega kupeja. Vsi drug; državljani morejo prositi prometno ministrstvo, če se hočejo voziti v posebnem kupeju. — Poštna služba Praga—Trst—Split. češkoslovaška republika je sklenila uvesti aeroplansko poštno službo iz Prage do morja in Trsta in ev. do Splita. Med Italijo in češkoslovaško so se že začeli razgovori, nakar se bodo stavili naši državi končni predlogi. — Telefonske zveze Rogatec—Grcdec in Rogatec—Dunaj. Od včeraj je vzpostavljena direktna telefonska zveza Rogatec—Gradec in Rogatec—Dunaj. Taksa za razgovore je na prvi progi 2, na drugi dva in pol zlata franka. Za poziv se plača 1 frank. — Dopust za učitelje, ki potujejo na glavno skupščino UJU v Subotico, je odobrilo prosvetno ministrstvo. — Novo okrevališče za deco. Na Vencu, najvišjem grebenu FruSke Gore je zgradil novosadski zdravstveni Inšpektorat okrevališče za deco z 60 posteljami. Svečana otvoritev se vrši 1. septembra. — Nove železniške proge. Radi otvoritve nove liške proge so sklenila lesnoindustrijska podjetja v Bosni in v južnovzhodni Hrvatski, da zgrade dve vicinalni industrijski progi, ki naj vezeta te kraje z Uško železnico in z Gornjim Primorjem. Tozadevni načrti se že izdelujejo. Kakor se doznava bo ena teh prog vodila preko Bihača na Vrhovine in Ogulina, druga preko Eosan-ske Krupe. — Telefonski materijal iz Nemčije. Šef telefonske mreže v Beogradu je prejel iz Nemčije za ministrstvo pošte :n telegrafa večjo količino telefor - "ske-Kfc. materijala. 19. avgusta 1925. — Shod železniških vpokojencev, vdov in sirot ho v nedeljo 6. septembra pop. v Mestnem domu v Ljubljani. Pozivajo se na shod tudi zastopniki r^olitičnih strank. — Poštne znamke. Vsled razširjenja državne tiskarne se bodo odslej poštne znamke in deloma ta&sne znamke tiskale doma, ne pa v inozemskih podjetjih. — Kaj je z revizijo mleka na mitnicah? Naročnik našega lista nam piše: Odkar je sprožilo tržno nadzorstvo akcijo za primerno znižanje cen mleka, ki se dovaža v mesto, so začele nekatere mlekarice, M oddajajo mleko po 3 Din, mešati mleko z vodo: To delajo dotičnice najlažje zato, ker mleka na mitnicah in prehodih noben tržni ali drugi organ ne preizkuša in pretehta več. Ker vozijo nekatere mlekarice s Posavja mleko samo do predmestnih ulic, delajo lahko, kar hočejo. Tržno nadzorstvo se naproša, da poseže vmes in napravi tej brez-vestnosti konec! — Himen. Dne 15. t. m. se je poročil g. Rabič Ivan, poštni upravnik v Škofji Lo* ki, z gdč. Hladnik Lizo, poštno uradnico. Obilo sreče! — Ameriški izseljeniški kontingent za našo državo. Amerijki poslanik na našem dvoru Dodge je poslal ministrstvu za socijalno politiko seznam onih oseb, ki lahko dobe potni list za Ameriko, v času od junija t I. do junija 1926. Teh oseb je celokupno 210 in sicer 105 ameriških državljanov in 105 takih oseb, ki jih žele v Ameriki bivajoči k sebi. Te osebe so za potne liste zaprosile že pred enim, dvema in celo tremi leti. Prišli so sedaj na vrsto. Od gori omenjenih oseb so 104 Jugosloveni in 106 nejugosloveni, t. j. Nemci in Madžari, ki se nahajajo na našem ozemlju, a imajo svojce v Ameriki. Ministrstvo za socijalno politiko ne rzda pred 1. julijem 1926. potnih listov razun onim osebam, ki potujejo izven kvote, to je turistom, dijakom, uradnim osebam in ženam ameriških državljanov. — Odkritje spomenika. V Kamni gorici se odkrije v nedeljo dne 23. avgusta t. 1. spomenik v vojni padlim vojakom iz občan Kamna gorica in Lancovo. Na mramorni plošči so vsklesana imena 35 vojakov, ki so žrtvovali v vojni svoje življenje. Spored slovesnosti odkritja spomenika se bo vršil pa tem redu: Ob 10. sv. maša za vojake, pri kateri bo igrala delavska jeseniška godba. Ob 2. popoldne sprevod iz vasi — zbirališče pred Kapusom — do Puleja, kjer se pridružijo sorojaki iz Lipnice. V cerkvi se vrši večernica s sodelovanjem jeseniške godbe. Po večernicah slavnostni govor na pokopališču pred spomenikom, pevske točke, molitve za padle. — Most pri Sv. Janezu ob Bohinjcem jezeru. V nekaterih tukajšnjih dnevnikih je bila od neinformirane strani objavljena notica, zadevajoča zgradbo mostu pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. V informacijo javnosti ob jasnu je gradbena direkcija nastopno: Most pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru se je pričel graditi že leta 1914. po načrtih, ki so bili odobreni od vseh merodajnih činiteljev ter izrecno tudi od »Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju« pod št. 3099 dne 16. julija 1913. Edinole izbruh svetovne vojne je preprečil, da se zgradba že takrat ni dokončala. Po teh načrtih, ki v polni meri varujejo pokrajinsko sliko in pa cerkev sv. Janeza, se bo zgradba sedaj nadaljevala ter dokončala. — »Somera universitato«. Letošnjemu svetovnemu esperantskemu kongresu je dala poseben pomen otvoritev poletne univerze. Inicijativo za njo so dali že pred leci belgijski učenjaki in zlasti senator Lafon-taine, ki je hotel doseči v Bruslju svetovno univerzo, na kateri bi se predavalo v poletnih mesecih v namen sporazumevanja med narodi na polju vede. že prvo leto je bilo nekaj predavanj v esperantu. Sedaj so se predavanja sporazumno z belgijsko institucijo prenesla v ženevo. Vršila so se ves teden kongresa izključno v esperantu. Uspeh je bil ugoden. — Posnetek iz konkurza msšinske pod. oficirske mornariške šole. S prvim novembrom t. 1. se sprejme v mašinsko podeficir-sko mornariško šolo v Gjenoviču (Boka Kotorska) za gojence do 150 mladeniče v iz meščanstva, ki se uvrstijo v XI. razred učencev na trajanje 2 let. Ta čas se izobrazijo gojenci v mašinski stroki in na temelju dobljene izobrazbe se porabijo v strojni ali električni stroki: Vpogled v konkurze se dobi pri vojaških okrugih kakor tudi pri županstvu večjih mest. — Turška odredba za žensko obleko. Iz Angore poročajo, da je ukinjena doslej veljavna odredba glede ženske obleke po vsej Turci;;. Odslej se smejo Turkinje oblačiti po svoji volji. — Štiriletnica smrti kralja Petra. Povodom 41etnice smrti kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja je bii 16. t. m. v Beogradu parastos, ki ga je opravil štipski vladika Serafin. V imenu dvora je bil navzoč kraljev adjutant polkovnik Trifunovič, od strani vlade pa ministri Velja Vukičevič, Milan Simonović in Anta Radojevič. Prisotni so bili dalje zastopniki mestne občine, beogradske garnizije in razni dostojanstveniki. Na kraljevem grobu na Oplencu je bil istega dne svečan parastos, kateremu je prisostvoval za dvor dvorni maršal Ješa Damjanovič. — Iz Amerike. V rudniku v Olmitzu se je smrtno ponesrečil rejak Fred. Horaček. Zapustil je ženo, dva sina in dve hčerki. V Clevelandu jc umrla 381etna Ivana Kozlev-čar, rojena Mam. Doma je bila iz vasi Hudeje pri Trebnjem. Zapustila je soproga in štiri otroke. — V Jollietu, Illinois, je preminul dne 21. julija rojak Ignac Kostelc. Hiral je že dve leti na jetiki, končno se ga pa je lotila še vodenica. Star je bil 45 let in rodom iz Št. Vida pri Stični. Zapustil je f PHO Styri- sino.w* Aaio. h^ftrlrf >_ — Lovska razstava v Zagrebu. Prosim vse člane »Slov. lov. društva«, ki bi bili pripravljeni pomagati pri zbiranju in urejevanju gradiva za zagrebško lovsko razstavo, da se javijo v moji pisarni. Stvar prav nujna! — Dr. Lovrenčič, predsednik. 1533/n — Samomor v Zagrebu. Iz Save je pri Zagrebu potegnil mizarski pomočnik Milan Bebeljak truplo moškega utopljenca. Obveščena je bila takoj policija, ki je našla v bližini obleko utopljenca. V hlačnem žepu je bil listič z besedami: »Prosim, vrnite to domov. To je moja usoda. Pred 32 leti. Nervozen živčno bolan, oprostite — moralo je tako biti. Molite za mojo propadlo dušo in prokleto telo.« Na drugi strani je bil napis »Petar Gospodaric, Šestine 14, kraj Zagreba.« Pokojnik je bil res iz omenjer.e- nega kraja. — Drzen podeželski potepuh pod ključem. Dne 16. t. m. so orožniki v Kranju prijeli 20 letnega Jakoba čimžarja, rojenega v Oreh ovij ah pri Kranju, ki je kljub svoji mladosti že popolnoma izprijen in tip težkega zločinca. Fant je komaj pred nekaj tedni prestal 2 tn polletno ječo ter pričel takoj čim je prišel iz zapora, znova krasti. Klatil se je po deželi, živel večinoma od vlomov in tatvin ter se Specijaiiziral zlasti na kolesa. Ima na vesti večje število tatvin, katerih do danes še ni priznal, upati pa je, da jih bo. Orožniki so mu zaplenili kolo, ki ga je v noči 11. t. m. ukradel Antonu Mer-laku v Ljubljani. O čimžarju še poročajno. — Roparski umor v Kamnici? Dne 14. t. m. so iz Drave pri Kamnici potegniti truplo utopljenca neznane identitete. TJ top. Ijenec je približno 165 cm visok, ima rjav-kastobele redke brke, je gladko obrit in star 45 do 50 let. V vodi je moral ležati že več dni, ker je imel zelo nabuhel obra«. Na. glavi je imel vtopljenec tri vbodljaje z nožem, zlomljeno pa je imel tudi desno nogo pod kolenom. Očividno je postal nesrečnež žrtev roparskega napada. Na sebi je imel utopljenec srajco iz rjave koten ine, črno-moder telovnik in hlače iz kamrika. — Afera mestnega kapetana v Pančevu. Leta 1923 je bil imenovan sotrudnik beogr. lista »Balkan« Milan Hristič za mestnega kapetana v Pančevu, ki je vzel k sebi detektiva Abdula Turkuja. Sprva sta se dobro razumela, kasneje pa je pričel detektiv sumiti, da ima kapetan razmerje z njegovo ženo in tako so se odnošaji med obema poostrili. Nekega dne je detektiv kapetana napadel na ulici in ga pretepel. Kapetan je potegnil nož in detektiva zaklal na licu mesta. Dne 28. marca je bil Hristič pred sodiščem v Pančevu obsojen na 2 in pol leta ječe, apelacijsko sodišče pa je sedaj razveljavilo obsodbo z motivom, da je kapetan dejanje izvršil v silobranu. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. — Zverinski zločinec obsojen na smrt. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršiia te dni razprava proti Nedeljku Mi-trinoviču, ki je lani na bestijalen način umoril svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanju. Mrtvo ženo je nato zavlekel na bližnji pašnik misleč, da bodo truplo raztrgali volkovi. Truplo pa so našli pastirji, nakar je bil Mitrinovič cd orožnikov prijet Pri razpravi je Mitrinovič ravnodušno priznal svoj zločin ter sodniku na vprašanje, zakaj da je to storil, odvrnil, da ne ve. Mitrinovič) je bil od zravnikov spoznan za popolnoma normalnega. Obsojen je bil na smrt na vešalih. Vložil je ničnostno pritožbo. — Redi konkurence v smrt. V Vuk o« varju te je obesil frizer Fran Korać. Prave* ga vzroiia za samomor ne ve nihče, zdi se pa, da se jc Korać obesil zato, ker je na* sproti n-j^ga odprl brivnico drug brivec, ki mu je konkuriral. — V valovih Neretve. Dne 14. t. m. se je na Neretvi dogodila velika nesreča. Brata Mustajbegovič sta napajala konje, pri čemur je mlajši brat pognal konja v globoko vodo. Zašel je v vrtinec, ki ga je potegnil s seboj. Na njegove krike na pomoč je prihitel starejši brat, toda tudi njega je zagrabil vrtinec in ga potegnil navzdol. Oba brata sta utonila. Drugo jutro so ju potegnili iz vode. Bila sta čvrsto objeta. — Smomor poc narednika. V Erceguo-vem se je v hotelu »Balkan« castrupil pod-narednik Stjepan Mad^arevič, rodom iz Varaždina. Vzrok samomoru je bila nesrečna ljubezen. —Članom mednarodne krojne akademije London-Paris je imenovan z Krojno Diplomo rojak F. Potočnik, vodja konces. krojne šole, Židovska ul., Ljubljana. — Za invalide: Udruženje vojnih' invalidov podružnica v Ljubljani javlja, da se takoj odda trafika v Madem Mengšu št. 9. Reflektanti, ki razpolagajo z primernim lokalom in kapitalom, naj se zglase tekom 8 dni v podružnični pisarni. 1534/n — Na tisoče ta tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo milo »Gazela« in to že leta in leta. Ali ste Vi tudi med njimi? 15 6/L Velecenjene dame I Ali že poznate — SANOFORM? Iz Ljubljane — Olepšava mesta in drugo. Preteklo dni so prenovili fasado pri hiši Iv. Domača v šelenburgovi ulici, pri hiši štev. 50 v Prešernovi ulici, pri hiši štev. 52 na Sv. Petra cesti, fasado Janez Jegličeve hiše v nžrskl ulici in par drugih hiš v mestu prebarvali. Na Vidovdanski cesti je dal posestnik Zupančič tlakovatfi hodnik pred svojo hifio s kamenitimi ploščami. V pritličju hiše fitev. 28 v Komenskega ulici so adaptirali gostilniške prostore za trgovski lokal. V hiši št. 11 pred škofijo so se tevrSHa. v prtjttiCju nekatera zidarska dela in pričela ob periferiji zgradba treh privatnih stanovanjskih hia» Stanovanjski hiši stavbne zadruge »Stan in dom« ob Tržaški cesti bosta to jesen dograjeni in pokrit L DariiMo za sokolski Tabor! — Tramvaj ljubljanski pripade mestni občini v last leta 1935, prihodnje leto pa ga lahko od »Družbe malih železnic« — odkupi. Uboga občina, lep dobiček te čaka! — Predpis avtonomne doklade za Ljubljano. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je uradno objavila statistiko avtonomnih doklad na osnovi državnega davka za 1. 1924-25 Mestu Ljubljani je na podlaoi državnega davka (2,384.026) predpisanih skupaj 3,433.159 Din avtonomnih doklad, od tega zneska odpade prispevek za Trgovsko in obrtno zbornico po 484.967 Din. — Trafikanti in trafikant inje. Občni zbor se vrši dne 29. avgusta t. 1. ob pol 9. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Točnost je dolžnost. — Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. II. natis, pregledan in s kazalom izpopolnjen. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 22.—, s poštnino Din 23.50. V zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih' uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. Izdaji je pridejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orijentacijo v zakonu. Poleg tega je pridejana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastavil encev. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Iz Celja —c Porotno zasedanje. Tretje letošnje porotno zasedanje se začne dne i. septembra. Porotniki za to zasedanje so že izžrebani. —c Kolodvorska restavracija. Po Celju kroži govorica, da bi imel dobiti kolodvorsko restavracijo za vrlim narodnjakom g. Josipom Majdičem, ki prevzame kolodvor* sko restavracijo v Ljubljani, neki hud Ne. mec iz Maribora. Ta prošnjik je namreč pev nudil neverjetne visoko svoto, ki je gotove ne bi mogel zaslužiti. Po našem mnenju jq kolodvor v Cel.u postojanka, kamor sme stopiti samo zanesljiv človek. Iz —m Minister Bcža Makslmovlć v Mariboru. V ponedeljek ob 18. je prispel v Maribor notranji minister Boža Maksi-movlć v spremstvu treh radikalskih poslancev. Gospod minister se je nastanil v hotelu »Mj-ran« in je bil gost velikega župana dr. Pirk-maverja. Minister se je včeraj odpeljal v Dobrno pri Celju. —m Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je začel v Mariboru ob Kralja Petra trgu že z Izkopom za skupino stanovanjskih in trgovskih poslopij, ki morajo biti letos še pred zimo pod streho, prihodnje leto pa uporabna. Ker je sedaj še vedno mogoče načrte prilagoditi željam interesentov, a tudi že zadnji čas za to, naj se takoj oglasijo tisti, ki bi vzeli v pritlilju novih poslopij v najem kak prostor za trgovino, gostilno, skladišče ali garažo, in zavodu obenem naznanijo, kolik naj bi bil ta prostor in ali imajo glede njega morda kake posebne želje. m Imenovanja. Gg. Alojzij Crepinko :n Anton Puc, preglednika pri sreski upravi Maribor I. sta bila Imenovana za komisarja finančne kontrole. — Za sodnike sta imena, vana dr. Rudolf Adamič in Fran Junbart pri okr. sodišču v Mariboru. — Za konzularnega agenta francoske republike Je bil v Mariboru postavljen g. Aleksander Hanhart. To in ono Opeharjena filmska zvezda iz Slovenije V roke zagrebške policije je zopet pa* del tip prefriganega pustolovca, ki je bil celo tako drzen, da se je policiji takorekoč nastavljal. Mož, baje filmski režiser, je pri* šel na policijo, da mu izdajo nravstveno spričevalo. Vestni uradnik je najprej ugo* tovil generalije tujca, nato je pogledal v kriminalno razvidnico, in mesto da bi dal tujcu spričevalo, ga je dal zapreti. Za me* žem je namreč izdana tiralica dunajske po« licijc. Mož je med drugim oglaševal v za* grebških listih, da je prispel z Dunaja neki filmski režiser, ki bi v Zagrebu ustanovil pravo filmsko podjetje, neke vrste Holly« wood, in iskal je tudi primerne filmske dive. Na lim mu je šla tudi neka mlada da* ma iz Slovenije, čije ime kronika dobro* hotno zamolči. Iz aktov, ki so jih, zaplenili pustolovcu, je razvidno, da ji je »režiser« obljubil, da bo igrala glavno vlogo v nekem razkošnem filmu. Mlada dama jo prišla osemkrat v Zagreb, kjer je dobila inštruk* cije za nabavo novih toalet, s seboj pa je prinesla tudi krasne dragocenosti, potrebne za toalete. »Režiser« ji je priporočal, da so* deluje pri podjetju s 50.000 Din, ki bodo obrestovane s 24 odstotki, ona pa bo imela mesečne plače 4000 Din. Da je bila komedija še večja, ji je »veliko filmsko podjetje« pisalo, da čim podpiše pogodbo, ne sme sprejeti nikakega angažma pri drugi film* ski tvornici. Očetu bodoče filmske dive se je zdela zadeva sumljiva in pisal jc pod* jetju, da naj kar vrne vse dragocenosti in toalete njegove hčerke istotako, da poravna potne stroške njegove hčerke. G. velepc« sestnik pa je dobil odgovor, da »gospod di* rektor in režiser velikega podjetja« nima časa, da se z njim razgovarja, eventualno šele po 20. avgustu. G. veleposestnik pa ni hotel čakati na razgovor in je režiserja ova« dil policiji, ki ga je sedaj na mah zalotila pri dveh himparijah. Pričakujejo se še zanimiv va razkritja. Vse podloge za krojače in krojačice po izredno nizki ceni in primernim popustom, dobavlja tvrdka Drago Schwab - Ljubljana Ahasver v Beogradu »Hg, momče vstani!« — tako je nagovoril — eden izmed dveh policijskih agentov na klopi v Karagjorgjevem parku spečega neznanca ter ga obenem malo potrep-ljal po rami. Neznanec je šinil pokonci, pogledal začudeno, deloma presenečeno okoli Bebe, za« mrmrali par nerazumljivih besed in se nato zopet mirno vsedel na klep. Videč, da je izmučen, sta ga agenta prijela vsak na eno stran pod pazduho fcn ga odvedla na kriminalni urad pred službujočega uradnika. Pri zasliševanju borno oblečenega, postaranega 55 letnega moža, zlomljene postave, se je najpreje ugotovilo, da je tujec, rodom Nemec Albert Basen nekdanji bankir v Wurzburgu. Ker je bil tujec izmučen mu Je uradnik nakazal prenočišče v sosednji Eohicl, medtem pa skrbno pregledoval obsežen sveženj njegovih izkazov in listin. Uradnik je v svoje nemalo »ačudenje ugotovil, da je Albert Basen pravi Ahasver ter da potuje že dvajset let po svetu, ne da bi imel Jtfe obstanek. V nastopnem podajamo sliko iz življenja tega večnega popotnika, ki je po čudnem naključju prišel v roke beogradske policije: Albert Basen Je bil pred približno 20 leti ugleden bankir v Wurxburgu. Imel je ljubko in koketno ženico, komaj 18 letno Adelo, hčerko premožnega posestnika. Ljub-8ca Adela pa je svojemu možu delala precej preglavice in krožile so vesti, da ima razmerje z nekim pariškim slikarjem, ki je od časa do časa posečal "VViirzburg. Bankir je dolgo časa molčal. Nekega mrzlega zimskega dne pa je parcel: zalotil inflagranti in v divji jezi je streljal trikrat na ženo, istotako na slikarja. Oba sta so okrvavljena zgrudila na tla. Prepričan, da sta mrtva, je Basen odšel na policijo in javil svoje de. janje. Toda ni bil obsojen, k^r je oba ljubimca samo maLo poškodoval, ne da bi imela kaka posledice. Zlobni joziki seveda niso mirovali rn tako je bil Ba3en prisiljen, da se iz. ogne Wurzburgu. Razpustil je svoje podjetje ter odšel v Širni svet. Najproje v Anglijo, nato na špansko, v Francijo, od tu je krenil v Balt. državo in ee končno ustavil v Petrogradu. Blodil je brez cilja po svetu, kakor Aha s, ver, nikdar pa ni pozabil svoje ljubljene Adele... . V Petrogradu se je seznanil z neko rusko plemkinjo. Romantično razmerje pa ni trajalo dolgo, zakaj Basena je gnalo dalje. Pobegnil je v Kavkaz, že pol leta kasneje ga pa najdemo na Kitajskem. V malem zakotnem mestecu Wu-Tlng-Fu v bližini Hong-kenga je živel nekaj mesecev popolnoma zase, brez stika s civiliziranim svetom. Sel je dalje, prišel v Avstralijo. Delal in garal jo v Sydneyu, trpel pomanjkanje. Končno se ga je usmilil neki rojak, Nemec, in ga vzel s seboj v Južno Ameriko. Tu si je pridobil nekoliko premoženja. Leta 1917 je v Argentinlji izbruhnila revolucija in Basen je bil nenadoma ob svoj kruh in svojo premoženje. Razočaran in užaljen se je vrnil v domovino, v rodno mesto Wtirzbur?r. Pa eto novega razočaranja! Nihče ga u j poznal, nihče so ga ni spominjal... In se je odpravil znova v svet ter dospel v Beograd. Beogradska policija odpravi sedaj ne. srečnega Ahasvorja zopet domov. In potem pojde zopet v svet... Roparski napad na našega rojaka v Ameriki Ameriški listi poročajo iz Aurore, država Minnesotta, o drznem roparskem napadu na našega rojaka Frana Kariža in njegovo mater. Dne 21. julija okoli 21. so vdrli roparji, oboroženi s sekirami in samokresi, v njegovo hišo. Navalili so iu njega in na mater ter ju s sekirami udaril: po glavi. Po hiši so razmetali in prebrskali vse ter odnesli 700 dolarjev gotovine. Kariž je kasneje v bolnici pripovedoval, da sta z materjo legla malo pred 21. v posteljo. Kmalu za tem sta čula stopinje po hiši. Mati se :c takoj oglasila in vprašala kdo je, v tem tienotku pa so vdrli roparji v sobo in eden jo je s sekiro udaril po glavi. Kariž, videč, da ima opraviti z banditi, je skočil s postelje, toda tudi njega je eden banditov udaril s sekiro po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Kasneje se je zopet zavedel in odhitel k sosedu Dclaku po' pomoč, zgrudil pa se je pred njegovimi vrat! na tla. Delak je slišal zunaj ječanje in je stopil ven. Prestrašen jc opazil svojega soseda, ležečega vsega v krvi. Obvestil je takoj rešilno postajo, nakar sta bila mati in sin prepeljana v bolnico. Mati in sin sta težko poškodovana in je verjetno, da je 891etna starka podlegla poškodbam. Sin, ki ima tudi že šest križe v, je ves razmesarjen po glavi, zdravniki pa upajo, da bo navzlic težkim poškodbam okreval. Rojaka Kariža zadnja leta nesreča skoraj neprenehoma zasleduje. Pred tremi leti mu je umrla žena, lani je imel sam prestati težko operacijo. Pred enim mesecem je bil operiran njegov sin, ki dosedaj še ni okreval. Roparjem so morale biti razmere v hiši dobro znane. Vedeli so, da je denar skrit v kleti in so ga ukradli tam. Policija v Au-rori je uvedla zasledovanje za banditi. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTOK CHRISTOP Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 20. avgusta 1925. Ste v. 187 N. Arhipov. Ena minuta S stisnjenimi pestmi in ves bled 3e planil k uri, v onemogli jezi se je ustavil pred njo ter premeril z besnim pogledom kazalo z Amorjem. Tudi Amorjev obraz se je menda Srupinu podlo posmehoval in režcil kakor zvon. Ura se mu je zdela živa. Zdaj* zdaj pokaže temno kazalo skriti rdeči jeziček, podlo, starikavo se mu zareži in poreče: — Čakaš? Le čakaj. Čakaj, saj je še dve in pol uri časa... he, he, he... Postalo mu je tesno, mrzel pot mu je oblival čelo. Pavel je odskočil od ure k luči, k oknu, da bi bliže videl pojemajoče vrvenje nočne ulice, da bi videl luči in kiosk za lepake, da bi ga stene kabineta s temnimi oboji tako strašno ne dušile ... Toda kaj je to! Pa vendar ne zvoni? Ne, to ni mogoče, to je halucinacija! Zopet... Še bolj je pritisnil nekdo na zvonec. Da, o tem ne more biti več jdvoma. ... -.. & Toda to je neverjetno! Pa vendar ni ona! Ah, proklete noge, kakor "da so prirastle k tlom. Danes je odslovil slugo in mora sam odpreti vezna vrata, kjer je že tretjič pozvonilo. Toda trenotna slabost se je takoj umaknila zverinski naglosti in spretnosti. Nekaj skokov in že je bil skozi dol-&o vrsto sob pri veznih vratih, za katerimi je stala Ana ... Proklete roke, kako bedasto skačejo in nikakor ne morejo najti kljuca V ključavnici. Do krvi se je udaril 66 kljuko. Slednjič je našel ključ, naglo ga je zavrtel v ključavnici in s silo odprl težka vrata. Na pragu je stal rdečelasi bankir ter se neprijetno smehljal. Stupin se je presenečen umaknil in začudeno ogledoval nepričakovanega gosta. — Oprostite, da vas motim. Saj mi dovolite nekaj minut, kajde? To mi je nujno potrebno, - - je spregovoril bankir z južnim naglasom. — Hrm... izvolite, dasi sem ta čas tako zaposlen... — Ne bojte se, samo pet minut ostanem... je ugovarjal Katzmann mirno. V tem je počasi slekel svoj kožuh ter ga obesil na kljuko. Stupin je spremil gosta v kabinet ter ostal pri vratih v pričakovanju, kaj mu namerava povedati. Gost je sedel v naslonjač pri kaminu, stegnil je kratke krive noge in se obrnil k Stupinu, rekoč: — Vi, gospod Stupin, gotovo že veste, da se pišem Katzmann in da sem lastnik banke »Di SKont«. — No-o, — je zategnil ironično Stupin, ki mu ta samozavestni mož ni ugajal, ker je nepovabljen vdrl v njegov dom. Bankir je potegnil iz žepa fino zlato dozo, okrašeno z briljanti. Vzel je iz nje cigareto ter jo počasi prižgal na plamenu kamina. — Vi, gospod Stupin, ste danes v »ažiotaži«, kakor pravijo pri nas na borzi... Priznajte, da ste pričakovali neko drugo osebo, ki vas bržkone zelo zanima, a naenkrat se pojavi ta rdečelasi zid Katzmann... kajne, da je to neprijetno razočaranje,... he... he ... — A jaz upam, da g. Katzmann ni prišel k meni samo zaradi tega, — je odgovoril Stupin jezno. Zoprn mu je bil ta rdečelasi in malo plešasti mož. Zoprn je bil nagajivi šop trdih las vrh glave, zoprne te podle oči in modrikaste ustnice, izza katerih so gledali temni dolgi zobje, kakor pri starem konju. — Vi ste zelo bistroumni, g. Stu-I pin. res sem prišel še z drugim namenom ... Ne bom torej tajil, da cilj mojega poseta »vznemirja mojo misel«, I kakor je rečeno v nekem dramatičnem I monologu... he-he-he. Nikar ne mislite, da je zadrega v mojem značaju, o ne! NekoČ sem služil v Kuba ni v žitnem skladišču, kjer so kupovali žito od kazakov. Povem vam, g. Stupin, da sem jih neusmiljeno goljufal, ko smo merili ali tehtali žito. Pa naj bom v zadregi, he-he-he... Bankir se je hripavo in glasno za-krohotal. — Čemu mi pripovedujete vse to, g. Katzmann, — je vzkliknil Stupin in stisnil pesti. — Nikar tako glasno, g. Stupin, saj sva vendar oba dobro vzgojena. Res, moj formular bržkone ni tako kristalno čist, kakor vaš, vendar pa moram omeniti, da sem zadnjih sedem let velik gentleman. Izborno govorim vse evropske jezike, iz fraka in smokinga sploh ne pridem, posečam najmodernejše five-o-clocke, rad imam in razumem literaturo, muziko, slikarstvo in rože ... Nesramni bankirjev ton je Stupina razjaril. Najraje bi bil zagrabil gosta za debeli, mastni vrat in ga vrgel ven. — Čujte, g. bankir, kaj vraga mi je treba vedeti vse to, kar mi trobite na ušesa, — Vidite, dragi prijatelj, uvod je potreben ne toliko vam, kolikor meni samemu ... Poprej sem vam že povedal, da sem danes... hm ... menda prvič v življenju v zadregi... Sicer pa, ne, prvič sem bil v zadregi, ko sem doživel nekaj zanimivega in neprijetnega. Povedati vam moram, da je med drugimi, ne posebno čistimi stranmi mojega formular j a tudi ena stranica, ki jasno govori o nastopni okolnosti: imel sem klub ali bolje rečeno igralnico. In evo, nehoč so me zalotili v mojem lastnem klubu, kjer sem imel vse poboje za direktorsko oblast, na goljufiji. Karte sem mešal, da je prišla prava vedno v moje roke. In tu sva pri neprijetnem trenotku, ko se je obrnilo moje orožje proii meni — bil sem v povsem razumljivi zadregi... he-he-he... Stupin je bil zdaj bled, zdaj zopet rdeč kot kuhan rak. Slednjič se ni mogel več brzdati. — Čujte, če mi ne nehate govoriti o svojih bedarijah, vas vržem na cesto. Katzmann se je naenkrat skesano nasmehnil, vrgel je v kamin cigareto, skočil na noge in nekaj časa skromno molčal. — Oprostite, g. Stupin mojo klepe-tavost. Cinik sem in ne norčujem se iz vas, nego iz samega sebe. Povem vam kratko storijo in razumeli boste moj poset in moje vedenje, ki ni mimogrede rečeno nič drugega, nego bičanje samega sebe. Bankir je naglo vstal in z .nepričakovanim navdušenjem planil k oknu. (Dalje Jutri.) uj__■________._____.__j_ - '___l_ .__Jj__u ' Gospatior —g Položaj na žitnem trsu. Po poročilu novosadske blagovne bcrzjs je položaj na našem žitnem trgu labilea. Pšenica je šla samo za relacijo Braila. Za Češko in Avstriio še ne konveniramo, ker je naša pšenica vlažna in ker nam dela konkurenco Madžarska. Notranja potrebnost ie tudi slaba. Promet je znašal na novosadski borzi 324 vagonov in sicer 7$ vagonov pšenice, 187 vagonov koruze, 3S vagonov moke, 14 vagonov ječmena in 7 vagonov ovsa. Pšenica notira različno. Vagonsko prompt blago iz Bačke je padlo od 380 na 275, koncem tedna pa 273.50 brez kupcev. Bcško blago na Tizi je padlo od 290 na 282.50, za avgust 2S0 brez kupcev, za september 2S0, oktober 287, november 2^2 50, december 300; sremsko po 280 in 265 brez kupcev. Dunaj je not/ral 210—212.50 K g, Bratislava pa 190—195, koncem tedna celo 180—182. Koruza je notirala 190, koncem tedna 1S5, Jesenice vcarinjena začetkom 240, koncem 235. Moka »Og« 450, št. »2« 400, Št. »5« 350 in št. »6« 300. Ječmen 2-00, za pivovarne 230 do 235, oves po 170. —g Vinski trg. Izgledi letine so v veČini vinogradov povoljni. V Banatu notirajo r/ela vina iz leta 1923 Din 7, črna vina iz lota 1924. Din 5. V Bački 13% vina 9 do 11 dinarjev, v Srbiji je trgovina zelo slaba. Boljša črna vina notirajo 10 do 12, slabša 9 do 60, bela boljša 10 do 12- črna 9 do 10. V mariborskem in lutomerškem okraju vinogradi niso posebno trpeli od vremenskih nezgod in peronospore. V mariborskem okraju notira vno iz leta 1924. Din 8 do 9, V lutomerškem pa 10 do 12 Din. Zastopnika s skladiščem figilnega strokovnjaka, s primerno garancijo, išče dobro iiveden prvorazredni bački mlin 450 q kapacitete, za kranjski rajon. Obširne ponudbe na upravo lista pod: „MARKA*-2853. da prščaem z 20. avgustom ti. prevažati z oseSusIsn avtomobilom potaftke In prtljago proti nsrožlla s postaje Rabe k v poljubno določene farafe po najnižjih konkurenčnih cenah. ANDREJ POSLAJ, Rakek 139. Cisto namizno maslinovo olie a 18 Din 1 kg u kantama po 18 kg liferuje postom i železnicom KUf»£C, Ukini. * pleskarja in ličarja Ljubljana, Kare! Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. ©bčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L KlaTi otjSsssć, >j služijo v coarorlovalne in sooict« «9 namena občinstva, vsaka besefta 50 nar. f.'nlnmi^Muss1- Din 5. Zenitve, daatsovanje tar oglasi strogo trgovskega znsčata, vsaka oesoda Oin 1*—. Najmanjši znesek Din 10 2833 vi..-, *■- Objava. Po odloku gosp. ministra za pošto in brzojav od 5. avgusta t. L, št. 46.981, zadošča za sprejem v stalno poštno in brzojavno šolo v Beogradu dovršitev šestih razredov gimnazije ali realke aH pa tudi drugačna enakovredna šolska izobrazba, n. pr. štirje razredi gimnazije ali realke in dva razreda trgovske akademije ali kakega drugega enakovrednega zavoda. — Do sedaj je bilo predpisanih šest razredov gimnazije ali realke; druge šole se niso upoštevale. Rok za vpisovanje v poštno in brzojavno šolo je podaljšan do 25. avgusta t. I. Sprejeti kandidati se morajo javiti dne 1. septembra t. L ob osmih pri upravniku šole, kjer bodo po šolskem zdravniku preiskani. am a— 6C9LJ. Upravni Odbor Bračko - Amerikanske Banke d. d. u Supetru na Braču zaključio je, da se raspiše natječaj na upražnjeno mjesto Upravitelja ove Banke. — Plata je Upravitelja Din 7.000 (sedam hiljada) mjesečno unaprijed, a ima i trinajstu platu. Natjecatelji imaju podnijeti pismenu ponudu Upravi Bračko-Amerikanske Banke u Supetru najdalje do 30. augusta o. g. i ponudi pritožiti dokaze o tome: 1. da su naši državljani, a po narodnosti Hrvat, Srbin ili Slovenac; 2. da su za bankovnu struku potpuno kvalifi-kovani; 3. da su barem pet godina naprekidno i sa uspjehom bili uposleni kod jedne banke; 4. da su neprikornog političkog i moralnog vladanja. Prvenstvo imaju oni natjecatelji, koji su već samostalno upravljali jednim novčanim zavodom ili imali prokuru. Riješenje Upnive n dobivenim ponudama uslijediti će najdalje do 15 septembra o. g. Od Bračko-Amerikanske Banke d. d, Supetar na Braču, 13. augusta 1925. Zahvala. Povodom svojega imendana sem prejela od cenj. znancev in gostov toliko čestitk, krasnih šopkov in cvetja, da se — Žal — ne morem vsakemu posebej zahvaliti. — Zato naj blagovolijo sprejeti vsi dragi znanci in ljubi gostje tem potom mojo najpri-srčnejšo zahvalo za ljubeznjivo pozornost. HLa ffjft ZVj i ' 'es9 hotel in restavracija Lloyd LJUBLJANA 2850 /""v ***** S***"*'- lzwjene pletSke dobijo dobro stalno sluz? bo. Naslov v upravi »SI. Na roda m. 2346 Sprejme se jutranji plačilni vajenec in kv.hinjski sluga v Na* rodni kavarni. 2847 Biarfsjmčarka se sprejme. Reflektantkc naj se oglase v Narod« nem domu, prit desno, 3. vrata. 2S4S Skladiščnik vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, išče služ* bo za takoj. Dopise na upravo lista pod »Skla* diščnik/2312«. « «-2 Q-> C/5 « cfl OS b«9 «> *~ u oj ^ w a ~ bus 3 o Si o .s > "S § C cz » O O §5° 6 g •= > 2 £ - *£Ž ^ c o.v^? oj a-> ^ > o 15* «5 o ce o *S C o. Knjigovodja zmožen, z večletno prak* so, išče službb v večjem podjetju. Dopise na upr. lista ped »Dobra moč — 2S42«. Trgov- pomočnica išče službo v večji špe* cerijski trgovini v mestu, gre tudi kot hlagajničar* ka. Dopise na oporno li* sta pod »K — 2860«-. Mlada gospa išče služI L- za časa vele* sejma v kakšnem pavi* ljonu. Ponudbe na mjra* vo lista pod »Velesejem 2856«. Gospodična zmožna slovenske steno* grafije in strojepisja, išče mesta. Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod označko »Strojepiska — 2S49«. Bolju djevojku marljivu i poštenu, even* tualno sirotu bez rodite* 1 ja tražim k djetetu i za kućanstvo. Pobliže: Mr. ivo Franić, ljekarnik — Čabar (via Rake'j), Hr* vatska. 2851 Knjigovodja in korespondent, ne čez 28 let star, izključno iz stroke spirituoz, ki lahko samostojno oprav* lja pisarniške posle in reflektira na trajno me* sto, se išče. Pcnudbe naj predlože samo prvovrst* ne sile. — Ponudbe pod »Knjigovodja 2803« na upravo »S>. Nar.« Potrebujem za takojšnji nastop sam* skega izučenega ključav* ničarsketaa pcmoŽnika, ki bi bil obenem dobro iz* vežban in izprašan šofer. Andrej Poglaj. Rakek 139 2S52 Gostilna se Išče v najem, najraje na deželi. Ponudbe na opravo lista pod «Gostil* na/2809«. Delavnica s stanovanjem se išče v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod »Delavnica/2810«. Trgovski lokal iščem na prometni točki v mestu Kranju — za tr* £cvino z delikatesami. — Ponudbe pod «Delikate* sa./2778» na upravo «SL Narod?t». Prostem Le£oŠnfo lečo, lepo — nudim po nizki ceni, — Ljudevit Sire, Kranj. 2784 Otroške obleke z£ dečke od 5—7 let in dekliške 3 leta, dobro ohranjene, se takoj pro* dajo. Pon dbe na upravo lista pod »Oblekce 2S38« Spalno opravo dobro ohranjeno, iz tr* dega lesa, prodam; istotam se proda tudi ne* kaj perila. Ponudbe pod «Spalna oprava/2811« na upravo »Slov. Naroda«. NemrtmičfihK Kupim malo enodružinsko hiši* co. Pogoje in navedbo cene pisati na upravo li* sta pod »iMala hišica — 2831«. Enodružinsko hišo v Ljubljani ali v bližini vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Hišica v najem — 2540«. -_ i1" "" Dvokatna kuća na Sušaku na prometnom mjestu sa dobro uvede* nom gostionom i sobama za strance, veliki doho* dak, prodaje se uz povoljne uvjete. Upitati se pismeno kcd Publici* tas d. d., Zagreb, Gun* dulićeva 11, i:od »700.000 2S55«. Išče se v mestu prazna soba za takoj. Ponudbe na upra* vo lista pod »Soba takoj 2839«. Trgovski učenec se želi učiti v mešani tx* govini na deželi, kjer bi imel stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe na upra* vo lista pod »Učenec — 2859«. Učenka poštenih sta riše v se želi učiti v modnem salonu ah pa v manufakturni tr* govini. Ponudbe na upr. lista pod »Poštena — 2S59«. Želim znanja s samostojno gospodično ali vdovo brez otrok. — Dopise s polnim našlo* vom na upravo lista pod »Ženitev ni izključena — 2858«. 3C3GIE3G1C3EE Mož z imetjem 25 000 Din, star 50 let, želi znanja z vdovo ali samico v starosti 40 do 50 let, na deželi, s pri* me mi m posestvom, naj* raje s trgovino v svrho ženitve. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod »Rea* nost — 2845«. Posodim 20 000 do 25.000 Din brez obresti hišnemu go» spodarju, kateri mi od* stopi dve prazni sobi z uporabo kuhinje. Vknjiž« ba na prvo mesto. Po» nudbe na upravo lista pod »Brez obresti 2832«. Suhe gobe M. GERSAK. Ljubljana Kongresni trg 10. 129 L Paviljone v dekoracijo na velesejt mu sprejena — Rud. Se« ver, Ljubljanfl, Gospo« svetska cesta c. 6 (v hiši mesarja Slamiča). 150/t Gonilna jermena piv-ovrstne in neprclroa lj:ve trepžnosti ter prirnt vosek za mazanje jerme* rov — nudi po B*jn konkurenčni ceni tvTdkj — Čadež & Brcar, Ljubi hana. Kolodvorska ulici