IlrtMiBij tank 5. OMra 194» Prel* — Oem — ttrcaaso: cerit. 50 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINI JEVA ULICA »_ : 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun prt postno ček. zavodu: Ljubljana 10.351 AiigrifSe der Sovvjets blutig abgewiesen ErSoIgrc'cfce deutsche Angriffe atn Dnjeper — Feiadfidte Vcrstosse In Suditalien abgewtesen — 44 angloa nfsche Bocnber im Westen abgeschossen Aiis dem 1-Tihrerhauptquarticr, 4. Okt. Das Oberkommando der Wehrmacht g'bt bekannt: Mehrere brtliehe Vorstbsse der Sowjets gegcn den verengerten Kubanbruckertkopf tvurdeu I I'-Jtij; abgewtesen. Am mittiereii Pajepcj brachten eigene Angriffe jz:»gen die iibor dcn Fluss ge*etz-tt n feindlichen Rampfgruppea trotz hefti-gcn \\ 'idcrst-and s mit*- Krfol*tfronf fa-ni'< n mir ortlichc, «enn aUch stellcmvei-se Irnhnfte Kampfe stan. A.n i!»t : tidita-'i«>ni*K-h«-n Front ivnrdon fm liaunu- mircllieh N'eapel und nordUTSt-lich F«ffRi:i i ini^e von Panzern unKrstutz. te Vorstdsso bntisch-noruamcrlUanisclier Kunipf^riippcri nbgetviesen und dabel me-hrere Pan/.er vernichtet. Auf der In sel Korsika griff der Feind mehrfath die Strllungen unsererNaehhu^en um Ba>tia an, ivorde jedoch naeh kurzen Kiimpfen z::ruoU_;i --jhlagen. IKutsohr Tnippon »otzten in Istrien das LTnternohmen zur Verniohtung kom- muni*tl»eher Banden erfoglreieli fort. Nar h Saub*mng de« Gebiotes ©stlich \«n Gori wurde nunmehr da* GeUet 6»tlich und stid ost llich Triest fi^gekampft und dabel mehrere Bandrn^mppen zum Rampfe ge-stellt und vernichtet. Feindlich* Fliegerverhande nombardier-ten am gestrigen Tmge Orte im besetzte« VVestgebiete. Es uurden Personenverluste und orhebHche Zerstorungen, vor allom In VVohngebicten einiger holiandischer Stadte, vcrursacht. In der vcrganjfonen Nacht pr»ff?n fHnrt-licher Bombpr Kassel an- tMc Sehaden, hauptsaehlirh in der AltStadt. sind erheh-lich. Die Bevblkerung hatte Verluste. Luftvc'rteidigung*»kraftc vernlchtet«?n bei die»en Angriffcn 44 feindliclie Flugzeuge. Zuei ueitere, davon ein vtermotoriges FluKboot, »nrden im Seegeb>t we*tuch En^land abgesch<>sspn. r>ie Luftwaffe bom bardi«» rte in der Nacht rum Montag Flugplatze und andere miU-tarische Anlagen in Grossbritanien. Deutsche Fernkampf batterion be»cho«-s««n in der vergangenen Naeht die brlti-sche Kiiste und erzielten Treffer in Kam«, gate. Deal, Dn;opru so lastni napad! proti sovveenim odrfelkom, ki so bili vrženi čez reko. prinesli kljub žiJavemu odporu dobre uspehe. Xa področju izliva Pripjeta in na pod-rovju zapadno od Smnlenska so tudi včeraj zamen napadale močne sovjetske sile. V ti rilcih odsekih vzhodne f rente so bile samo krajevne, čeprav ponekod živahne borbe. Na ji."':!«.italijanski fronti je bflo r.a področju severno ed * i>plia in severnonpad-no od Foggie odbit'h več sunkov britan^ko-ainerišltih bojnih skupin, podprtih s tanki. Pri tem j; bilo uničenih več oklopnih voz. Na otoku Korziki je sovražnik večkrat napadel postojanke raših /asčitn?e okrog Bastijo, bi; pa je po kratkih bojih zavrnjen. Nemške čet*1 so v Istri uspešno nadalje, vale uničevanj*1 koTimnističnih tolp. Po očiščenju ozemlja vzhodno od Gorice je bilo sedaj v bojih očiščeno tudi ozemlje vzhodno in južnovzhodno od Trsta, Pri tem je bilo več skupin tolp prisiljenih k borbi in uničenih. Oddelki sovražnih letal so včeraj bombardiraj i kraje na zasedenem zzpadnem ozemlju. Povzročene so bile človeške žrtve in znatna razdejanja, predvsem v stanovanjskih predelih nekaterih nizozemskih mest. V pretekli noči so napadli sovražni bombniki Ivassel. škoda, je zlasti v starem mestu znatna Prebivalstvo je imelo izgube* Protiletalska obramba je sestrelila pri teh napadih 44 sovražnih letal. Dve nadaljnji, izmed teh en štirimotorni hidroplin. sta bili sestreljeni nad morjem zapadno od Anglije. Nemško letalstvo je bombardiralo v noči na ponedeljek Jetališea in drug? vojaške naprave v Veliki Britaniji. Nemške daijnnstrelne bate-ije so obstreljevale v pretekli noči britansko obalo in s> dosegle zadetke v Ramsgateju, Dea hi. Uov-ru In Folkestoneu. Attacchi teđeschi sul Nipro coronafi di successo P ttacehi nemici nefTItalia meriđionale rssp:nti — 44 barcibardieri britannici iSrstrutti in oce'dente I>at Ouartier generale del Fuhrer. 4 ot-tohre. II Cnmando Supremo t\*desco comu- nie:j: Pareeehi attacehi I«.c:;li sovietlei contro hi rfstretto t#**ta d' ponte del Cuban ^ eni-vano MnglimoAttmeitt* respintL I no*»tri attaeehl *.u Nlpro ci rale contro i repattl ni-m ei, respinti <.ltre H fin-me, riportavano h;ior»* risultati raalgrado la tenace resistenza. Nel settore della foee del Pripiet eome pure nel territorio a o\(*st di Smolensk i •ovietici attaccavano anehe ieri rnuttlmen-te con forze ingenti. Negli altri settori del fronte orientale da sefjnalari soStanto combattimenti loeali seppur vivaci in certi puntl. Sni fronte sud-italianc. neJla zona a nord di Napoli e a nord-ovest di Foggla, veni-vano respmti pareeehi gruppi da eombattJ-mento nemiei, sostenutf da carri armati an-glo-amerieari venivano annientati pareeehi carri armati. Sulbisola di Corsiea il nemico atracea\*a ripetutamente lo posizioni delle nostre re-tro^nardie intnrno a Bastia ma dopo bre%i romb:itt:menti veniva respinto. In Istria le truppe tedesrhe eontnuava-no con suceesso le azioni intrapre«e per ar.nientare bande eomumste. Dopo il ra-strellamento ad est di Gorizia, e stato ora rastrel'ato !1 territorio ad est e a sud-est di Trieste ove furono costrette al eombiit-timento e distrutte parecehie truppe dJ banditi. Heparti aerel nemiei bombardarono ieri loealita nel territorio oecupato in oecidente, eausando perdite tra la popolazlone e df-struzionl considerevoli speeialmente nei rioni abitati di aleune citta olandesl. I^a notte seorsa bombardieri nemiei at-taeeavano Hassel, eausando danni considerevoli speeialmente nella citta vecchia « perdite tra la popoJazione. Durante questi attacehi la difesa antiaerea abbatteva 44 aerei nemici. Due altri, tra i quali un Wro. piano quadrimotore, venivano abbattuti nelle acque ad ovest delMnjrhilterra La notte su lunedi. la Luftwaffe bombar-dava aerodromi e altri ImpianU militarl nella GranbretJtgna Batterie tedesehe di lunga po rt a ta hom-bardavano Ja notte seorsa la costa britan-nica eolpendo oblet t ivi a Ramsgate, Deal, Dover e Folkestone. Proglasitev neodvisnosti F/lipinov Tekio, 5. okt. R. Govornik japonske vlade je objavil, da bo preglašera neodvisnost Filipinov, čim se filipinska delegacija, ki se trenutno mudi v Tokiu, vrne na Fii!pi-ne. Izumiranje Kalkute London, 5. okt. R. Posebni dopisnik »Dailv HeTalda« imenuje Kalkuto »mesto počasnega izumjianja«. V bolnišnice se zatekajo neskončne množice IjudStva. ki je obnemoglo zaradi lak te, V večini primerov pa ie pomov že prepozna. Delhi. 5. okt. R. Policijska uprava v Kalkuti T r BO, da je bilo v zadnjih sedmih tednih /o smrtnih primerov zaradi lakote. V resnici pa je ta številka šc mnr^c višja. Veki indijski list poroča, da umre vsak dan por vprečno 75 ljudi zaradi popolne izčrpanosti. Nezadostna prehrana v Angliji Madrid, 5. okt. T. U. Angleški list >Statist ic * p še. da se ne da oprrekati, da je v Angliij vsakdo prizadet po kakršnikoli obliki presJabe prehrane. Trditev vlade, da angleško ljudstvo ni bilo še nikdar bolj zdravo, kakor je sedaj, je brez vsake podlage. Zdravniki nimajo zaman polne roke dela. Spremembe na vodilnih mestih angleSke mornarice London, 5. Okt. R Angleška admiraliteta objavlja, da Je prvi lord admirali te te in šef mornariškega generalnega štaba lz zdravstevnih razlogov olstopil. Za njegovega naslednika je bil imenovan admiral sir Ouningham. Tudi za glavni pomorski oporiSči v Gibraltarju m Malti so bili imenovani novi pjveljnikt Berlin, 5. okt. TU. V vseh pokrajinah Nemčije proslavljeni praznik žetv* je dosegel svoj vrtiunec v nagovorih državnega voditelja kmetov Backeja in državnega ministra za propagando dr. Gobbelsa na velikem manifestacijskem zborovanju v berlinski športni palači, na katerem je prebivalstvo državne prestolnice na simboličen način izrabilo nemškim .kmetom zahvalo vsega nemškega naroda za trdno in požrtvovalno delo za zagotovitev prehrane. O govoru državnega voditelja kmetov, državnega tajnika Backeja. ki je izrazil kmečkemu prebivalstvu najvišjo zahvalo in podčital, da je to delo plod vzgoje in organizacije narodnega socializma, smo že p:ročali. Držcvni minister dr. Gobbels je v svojem velikem govoru sporočil predvsem zahvalo Fuhrerja km-etom in delavcem ter orisal politični in vojaški pcložaj. Podčrtal je. da so se kmetje izkazali vredne odgovornosti in naloge, ki so jo prevzeli, ko so se obvezali, da bodo v tej vojni skrbeli za vsakdanji kruh. Ob njihovem trudu ill požrtvovalnosti so M* izjalovile vse nai izgubi živce in postane nezvest svoji stvari. Prav sedaj je treba biti trd, oiločen in vztrajen. Nazaj ni več poti, marveč s:irno naprej. Iz tega prepričanja raste nezadržno prihajajoča velika zmaga. Mi narodni soeial.sti nismo nikdar niti minuto dvomili o tem. Zmagali bomo ker je to v logiki zgodovine, ker hoče taka v^šji usoda, ker ni druge kakor predpisane poti in ker bi brez naše zmage zgodovina izgubila svoj smisel. Nesmiselna pa zgodovina ni. Nekega dne se bo ta vojna končala z zadnjo veliko preizkušnjo živcev in moči. Takrat se bo nenadno dvignila zavesa pred ugarsko nnše dobe in pokazala se bo slika novega sveta, sveta mogočnega in lepega miru. v katerega bomo šli s pogumnim korale- »m iz tega krvavega sveta sedanje vojne. Izvajanja ministra so bila često prekinjena z navdušenim odobrovanjem poslušalcev. S Položaj na bojiščih v Rusiji in Italiji Nc ve visoke izgube baijševikov in Angtosasov Berlin, 5. okt. R. Dodatno k poročilu nemških oboroženih sil poročajo o položaju na bojiščih: Na kubanskem mostišču so nase čete zavzele novo pripravljene položi je. Pri tem je bilo, k^kor je bilo že objavljeno, izpraznjeno mesto Taman po uničenju vseh voiaških naprav in od soviažnika docela neovirano. Sovražnik v nobenem primeru ni mogel motiti poteka naših ukiepcv V bistvu se je sikrajšalo bojišče, tako da Sovjeti tega niso niti opazili Moč n ogenj topništva je držal sovražnika ves dan v njegovih položajih. B<>ljševiki 93 pozneje zam-m poskušali slediti in dohiteti s svojimi tanki in svojo pehoto naše oddelke. Osredotočen obrambni ogenj, na-Sega topništva, je obreuspešil vse sovražne napade, ki so jih poskušali izvesti proti našim položajem v moči ene divizije. Grenadirji in lovci so onemogočili vsak sovražni prodor. Drugi bataljon frankovsih grena.Iirjev je krvavo odbil te napade, kakor je odbijal zadnje tri dni napade dveh sovražnih divizij in branil nemške položaje za. vsako ceno. Številni sunki Sovjetov so se zaradi učinkovitih napadov strmoglavskih letal in dobro merjenega ognja našega topništva izjalovili. Boljševik! so utrpeli včeraj popoldne zopet izredno visoke izgube. Sleherni sovražni poizkus, da bi prebil nemško obrambno črto, se je izjalovil spričo žilavega odpora hi hrabrosti nemških vojakov. Prav tako je propadel sovražni poizkus, da. bi se sovražne čete prepeljale čez neko Široko jezero in pri&le nemškim četam za hrbet. Pet sovražnih čolnov se je na vodi prevrnilo, ostali trije pa so nato pcbegnili. Na italijanskem bojišču bo braa bojna letala obstreljevala angleške in ameriške transportne kolone z bombami in 'strojnicami. Na neki važni dovozni cesti je bilo razdejanih 10 polno naloženih tovornih avtomobilov, več drugih vozil pa hudo poškodovanih od bombnih zadetkov. Ob italijanski obali so brza bojna letala v nizkih poletih napadla' izkrcane sovražne čete Velika prevozna ladja je bila z ^ombami hudo poškodovana. Na Atlantiku s> nemška bojna letala za dolge proge napadla sovražni štirimotorni hidroplan ter ga po pet minutni borbi uničila. Nemški lovci so sestrelili pri tej priliki še neko drugo sovražno letalo. Jh lovcev Berlin, 5. okt. R. O isrednem obrambnem uspehu nemških letalcev predvčerajšnjim ponoči, de porečajc: Sestreljeni so bili v glavnem »tir'motor-ni bombniki. Kljub neugodnemu vremenu je nemška letalska obramba na zapadu na. pada sovražne bombne oddelke še predno so predrli nad nemško področje. K boju je ■tartalo veliko Število nočnih lovcev. V ogroženem ozemlju je uprizorilo protiletalsko topništvo uspešen zaporni ogenj. 2e ponovro odlikovani nočni lovec naredn.k F.nkel ;e zopet sestrelil dva štirimoterna bombnika. Zadeti bembniki so se vneli v zraku in eksplodirali pa se razbili ob udarcu na zemljo. Tudi Angleži so že morali priznati, da so imeli izredno hude izgube. O hudi borbi nekega nemškega lovca poročajo: Ko je uporabil že vso svojo municijo, a mu je štirimotorni sovražni bombnik kljub hudim poškodbam še poskušal pcbegniti. se je remški lovec s svejim letal: m vrgel nanj in ga zadel tako, da je bombnik takoj strmoglavil na tla. kjer je eksplodiral. Nemška posadka se je rešila s padali. Angleško priznanje nemškemu vojaku Lizbona, 5. okt. T. U. Posebni dopisnik angleške poročevalske službe :Exchange Tetegrapha* je obiskal v Južni Italiji nemške ujetnike in jih opisuje kot nosilce odločnega odpora proti anglc-ameriški invaziji. Odločnosti In zaleta nemških vojakov ne zna svojim čitateljem pojasniti drugače, kaker da jih imenuje mlade narodne socialiste, ki da so najnevarnejši nasprotniki in ki tudi v najtežjih položajih ne opuste borbe. So to fanatični narodni srcialisti. piše dopisnik, ki so tudi v ujetništvu prepričani o končni zmagi Nemčije. Pozne ameriške ugotovitve New Tork, 4. okt. R. Nagli nemški ukrepi v Italiji so dali newyorŠkemu »Timesu* P-vod za naslednjo ugotovitev: Nemci so hitrejši k?kor Angleži in Američani. Očitno imajo Nemci hitreje prst na sprožiiu in se znajo hitreje prilagoditi položaju. Ncvi japonski letalski uspehi Tokio, 4. okt. R. Japonsko letalstvo je potopilo dne 1. oktobra v sovražnem konvoju v Velalaveli eno petre-lejako ladjo, nadalje je zažgak^eno križarko in poškodovalo tri prevozne ladje. Izmed spremljajočih letal jih je bilo 10 sestreljenih. V mesecu septembru sta vojra mornarica ir letalstvo pctop'la skupno 6 sovražnih podmornic. Ibn Sand proti Angležem Ankara, 4. okt. R. Arabski kralj Ibn Saud je odklonil prošnjo egiptskega ministrskega predsednika Nahas paše, da bi se udeležil panarabske konference v Kairu. Na posebno poslanico, ki mu jo je izrcčil egiptski odpravnik poslov, je izjavil, da ni voljan prevzeti kakršnekoli obveznosti glede arabske zveze. Ta odklonitev je naperjena preti angleški arabski politiki. Rfcn, 4. okt R. Na Siciliji so vse banke prsta vi jene pod kontrolo zastopnikov ti. dovskih ameriških b^nk. Zasedbene oblasti so prisilile ital^anske banke na Siciliji, da so namestile ameriške uradnike^ posebno pozornostjo so množice opremljale njegova izvajanja o bademijevskem izoajstvu m večminutno pritrjevanje je prckinlo njegov govec, ko je govoril <■ izgubi časti in svobode, še prav potrebno pa je odmevala 1/ viharnega pritrjevanja navdušenih množic otllocncit slediti Fuhrcrju čez dm m strn. d,i bi ^kupno * njim dosegli cilj potihne /mage. Poslanstvo slovenskih domobrancev Poročali smo /e o kraem, uspeli nedeljski propagandni prireditvi za Slovensko domobransko IclTjo. V na led' njem prtnaSamc v celoti prpgran at čni govor, s katerim jc častnik legije orisal p< slanstvo venskih domobrancev. Dvanajsta ura Hi^e! Dvanajsta ura 7» nas Slovenci' in KJI našo lepo dtmiovilio! Dvanajsta ura. ura razdejanju, ognja in meča, ura nedolžno prelite dragOoeoe našo krvi. ura stiske in fjro/o, ura stoterih ladaj in srainetnih odpadov, um, kakršne naS slovenski narod Se n] gefivel, In kdo te ta privede] tr.ko h prepada, ubogi naš narod?! Povejmo en-Nrat ja>no in odl^Ono: to so storili slovenski komunisti, ki so s pomočjo tujine Organizirali OF in njene tolpe, katerih cilj je. kakor pravijo sami, »borba prot* «kn»-patorju,« »osvolKHl.tevvc ■Jovepakega naroda. Ker pa j*' OI; samo oirah:n plasc" TA delovanje komunizma, lir je vse to le oborožena komunistična dr!/il, ki hode izvesti komunistično revolue j«>, da M zavladala komunistična partija, — zato poje komunistični pesnik »naš l»op ho rop, po-žigr, umor«, — zato se komiinstj niso v dveh letih nikdar spopadli z italijansko vojsko. — zato je padlo od nj'hnvlh rok čez pet tisoč neoboroženili nedolžnih Slovencev, — zato so največ napadov pretrpele postojanke, kjer ni bilo nolx*nega Tta!l^»-na, — zato so imeli največji komunisti sijajne zveze s predstavniki Badojrlieve klike — in zato danes !»ado«;ro\ sWf častnik in vojak skupno s komunističnimi tolpami bruhata Ogenj in smrt na nase sioven-s*rv* vasi, cerkve, šole in domačij«'. Zavedajmo se, da se to uro In te dneve odigrava žaioigra, po svoji «rOv.i brezimna, po svojem obrazu stolika, ialofjrra, ki ji je ime Novo me* 10, Idrija, Cerknica, Turjak, Gorica, ki ji je ime tako kot slehernemu po bratov ski krivdi z bratovsko krvjo zaznamovanemu slovenskemu kraju, če nas 1k> še os\ol>ajala »narodna osvobodilna vojska«, potem bo postal nas narod narod beračev, naša prelepa slovenska zemlja pa eno samo po^orAče in p<*-kopališče. Toda v tej striušni url. ko teče kri. kO Švigajo plameni, ko grozote nirač»jn nrbo nad nami, se LJubljana zib?je v svojem običajnem kratkečasju in komodno»t;. Ve samo to, ta Ljubljana odobrava in hvali, Ljubljana ploska, ko umirajo slovenski kmetje In delavci, slovenski duhovnik nI razumni«, ko gori domačija nas v*ehl Ogenj, ki se dviga iz tisoč nnftih uničenih domačij, ni še zadosti svetni, krik umirajočih še ni dovolj plasan. da bi ganil srca in odprl oči. Dobijo *e se ljudje v Ljubljani, ki ali delajo sporazume I zJo-činei, aH 1 viška ocenjujejo aafle delo in ugotavlja .jo, da nimamo prav. pri vsem tem pa se pripravljajo, da bodo, ko bomo mi očistili slovensko zemljo rdečega madeža, stopili pred narod in rekli: »Ml edini imamo čiste in ncoma/Vževane roke, »edaj l>onio pa mi tvoji voditelji!« Mi slovenski domobranci pa pravimo: Kdor nI do tla»?s spregledal, je uli slepec ali pa zločinec! Slepec bo spregledal, ko bo trpel sam, zločinec pa tedaj, ko gn bo udarila in pobila roku IjUdsMejEU maščevanja. Kdor ni 1 nami, je proti nam! Zakaj, bftOf *e ne more ali noče marv dati tega, kar je bilo in kar jo, naj s« zave tega, kar bo! Naša dvanajsta ura ni le ura slovenskega trpljenja, stiske in groze, j* tudi ura prebujenja in ura vsta-jajočega neizprosnega maščevanja, ura neodložljivega plačila za lOe neposredno in posredno delo na Škodo našega naroda, ura plačila za vse izdaje, za vse podpiranje, za vse dvojne in trojnr* igre, za vse ljubimkanje s pogubljevalci naše domovine, za vsa posredovanja in podkupovanja, za vse podle in pokvarjene simpatije »n lahkomiselne zarote naveličanih dus in presitih trebuhov. Nafia dvanajsta ura j^ ura slovenskega meča, ki ga našo mlade, v obupu in gorju utrjene roke vlečejo iz nožnice! Slovenska domobranska vojska, maščevalna In o*vo-bodilka naše izdane in razdejane domovine, je> na pohodu. Naš korak je odločen in trd. toda Se odločnejša in še trša j> nafta pest, ki bo udarila kakor kladivo in kot v!har pometla z naše zemlje vso gnilobo in vse zločinstvo, kar se ga je nagrmadilo pri nas v dveh letih strahote, izdaje in sramotnih kupčij. Zdaj smo tukaj, pred obličjem Ljubljane in vsega naroda, ne vsi, samo zastopniki tistih, ki so prišli, ki prihajajo in k| bodo še pr!SH in se z nami strnili v val, ki bo objd ;n opral vso našo domovino! Rodila nas je bolečina okrvavljene slovenske zemlje, prekalili viharji in poklical ugodni čas! Ml smo maščevalci preteklosti, gospodarji sedanjosti, poroštvo bodočnosti ter z njo miru, reda In pravice, nosilci vsega, čemr je naš trpeči narod dane« lačen in žejen. Ml gremo naprej za ciljem, h kateremu na« ženeta prisega, dolžnost in zvestoba do zemlje in naroda, kl sta na" dala! Kdor gre k nami. bo z nami zmagal, kdor o*ta*> ob strani, bo od pi h njen kot pleva, kdor bi nam hotel zastavljati pot, bo uničen, uakaj naše orožje, orožje slovenskih domobrancev ni več debata, nI več beseda, ne pn«»«»**»***e tcmv*»č meč! 1'daHla je mHHbI ura, ko »za blagor ooetnjave naj pftiska govori U Stran 2 •SLOVENSKI KARO D«. & oktobra 1943 Ste\\ 223 0 tem in onem Pred 3300 leti je umrl egtptski kralj Tut-Anch-Amon. Po takratni navadi so mu dali v grob raznega živeža in tudi merico graha. Pred leti so, kakor znano, odprli njegov grob. kjer ao našli Se vse te stvari nedotaknjene. Neki angleški učenjak pa je prišel na izvirno in preprosto misel. Vsadil je nekaj zrn tega tisočletnega graha, ker ga je zanimalo, če bo g: ah vzklil. In glej čude: Seme je pognalo in dalo mnogo lepih strokov, polnih debelega graha. Neki Američan je hotel izvršiti navidezno preprosto in lahko nalrgo. Hotel je namreč list papirja 50 krat preganiti. Toda izkazalo se je, da je to naravnost nemogoče. Ce preganemo namreč papir trikrat, postane esemkrat tako debel Ce ga preganemo sedemkrat postane osem in dvajsetkrat debelejši. Številke postajajo vedno večje. Ce bi hoteli to izvrš ti, bi morali imei papir. I I hi bil velk k->kor površina Združenih držav ameriških. Prvi papir so izdelali Kitajci, menda okoli 100 let pred Kristusom. Od njih je prš~l '*h Jafoosko; nkoH Irta 7~o " -stusu k Arabcem, ki so ustanovili leta 791 prvo tvornice papirja v Bagdadu. Prej so papir izdelovali iz starih cunj. danes pa ga izdelujejo po večini iz lesa. V Mii/ursk h jezerih /ivc ^čuke. dolge dva metra m težke do 35 kg. Vrh |j mrzlo meste na svetu je Verho-jar.sk v Sbiriji. Pozimi pade večkrat termometer na 69 stop. pod ničlo, v juliju pa pri-Ow celo 13 stop. pod ničlo. Najstarejši bankovce na svetu sc nahaja v brtskc mmuzeju v Londonu: je to kitajski papirnat denar iz !. 1260 po Kr. r. V Evropi jc i/dala prve bankovce Švedska, m sicer leta 1620. Metulji spe kakor netopirji z glavo navzdol. Znani svetovni slikar m kipar Lconardo da Vinci je bil levico r: vsa svoja dela je napravil z levico E&kimi, najbolj severni naiod na svetu, plačajo zdravnika takoj ob začetku zdravljenja. Če pa bolnik ne ozdravi oz. umre. mora zdravnik vrniti za zdravljenje prejeti znesek. Škrjanček se lahke, dvigne f>m visoko Že v vitini Mhi m nam izgine izpred oči. toda njegovo petje slišimo še veano Beljak in strup kače klopotače sta sestavljena iz enakih količin istih kemičnih prvin. Na .Jan-nskem izpremem človek večkrat svoje ime; prvič pri polnoletnosti v petnajstem letu. drugič pri poroki in tretjič, ko doseže kako višjo družabno stopnjo. Zanimivosti iz živalskega življenja Ameriški znanstvenik Honver je ugotovil, da zaplodj muha v dobrih petih letih327 trilijone v potomk. Ta roj 9 mušjih rodov bi tvoril gosto meglo, ki bi lahko pokrila na primer celo Vipavsko dolino. Oslu se godi huda krivica. Omalovažujemo ga. ko da bi bil največji bedak med živalmi. Pa se motimo. Če zapremo na primer osla v Ziigrajen prodor moramo vhod zelo oobro zapreti, ker nam sicer uide. Konj pa bo dirjal ob ograj: gori in dobi. pa bo le redkokdaj na5el izhod. Če napadejo konja dvje živali, he/i na vso moč Osel pa si poišče varen kot, od keder deli udarce s kopiti na vse strani, da mu zveri ne morejo zlepa blizu. Bodimo torej pravični in ne zmerjajmo ne osla in ne človeka z oslom! Čebela Brenčica je priletela v panj. bogato obložena z medom, ki ga je nabrala na lipi pri cerkvi. Rada bi tovarišieam povedala, da je odkrila v bližnji lipi velikansko medišce. kako jim to pove! Plesat začne, po 20krat se zasuče okoli sebe. potem pa mahoma obstane in se spusti iz panja spet na lipo. Druge čebele ki so čepele okoli nje. je ples silno razburil. S tipalnicami se skušajo dotikati zao/ ka plešoče čebele. Tak0 povleče srečna ple-vse polno čebel za seboj. Vonj cvetja in medu. po katerem je dišala Brenčica. jim razodene, kje so sladki lipovi cveti. * Francoski naravoslovci so točno izračunali, koliko,' b: moral kmet plačati raznim svojim dobrim pomagačem, ki mu delajo zastonj, ne da bi jih kmet videl. V lirah bi zaslužili ščinkovec in taščica po 60 lir. žaba po 70. krastača, senica in kuščar po 80. poulasica 100, jež 130. sova 200, lastovica 250. netopir pa celo 350 lir na leto. * Netopir je eden najboljših kmetovih po-magaeev. ker požre neznansko število škodljivih žuželk. Nikar ga torej ne preganjaj-mo! V Severni Ameriki sc dobro zavedajo neprecenljive koristi, ki jo donaša netopir. Zato so po številnih krajih postavili nosebne stolpe za netopirje, kjer te živalce lahko mr no prebivajo. V Te.vasu jc bilo toliko komarjev moški tov, ki prenašajo mrzlico, da je živina kar divjala zaradi bolečine. Spravili so tja krdelo netopirjev, jim postavili stolpe in kmalu ni bilo več komarjev. Izračunali so. da požre vsak netopir okoli 230 komarjev na noč. Netopirji živijo po 20 do 30 let, vsak od njih uniči v svojem življenju več milijonov komarjev in drugih škcoljivih žuželk. * Največja jajca leže stokonoga nojevka. Jajca so velika kakor otroška glava in težka 2 kg. Eno zaleže za 24 kurjih. Vsaka samica jih izleže do 20 na leto. Afriški trgovci plačujejo nojeva jajca po 400 lir eno. RAOIO LJUBLJANA TOREK, 5. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.20: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.50«-14.00: Pisana glasba. — Igra Mali orkester, vodi Stenovic. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00. Popoldanska glasba. 15.00: Poročila nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19.00—19.30: »Lepe pesmi«, poje Valerija Hevbalova. 19.30—19.50: Poročila ▼ nemščini in slovenščini. PoročUo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Mala medigra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 2020—21.00: >Priljubljene melodije«. — Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. ftijanec. 21.00—22.00: Dela modernih komponistov. 22.00—22.10: Poročna v nemščini. Začel se ]e osmi letnik »Umetnosti" Ljubljana, 5. oktobra Bojazen, da bo pod vplivom težavnih razmer moral prenehati tudi naš edini mesečnik za umetniško kultmo »Umetnost«, se je izkazala za neutemeljeno. Včeraj smo prejeli prvo trojno številko novega, osmega letnika- ki ji je pridružena literarna priloga »Živa njiva«. V nekoliko barvno poživljenem ovitku je na 52 straneh zbranega mnogo vsakovrstnega gradiva, ki dokazuje, da ae uredništvo uspešno truui. da bi mesečnik vzdržalo na svoji kvalitetni visini. Novost je tokrat umetniška priloga na modrem papirju, ki prinaša umetniško ilustracijo jubilanta Maksima Gasparija: »Prešernov Sonetni venec«*. Podobne priloge bodo imele vse nadaljnje številke. Najtehtnejši prispevek je tokrat nap:sal M a r i j S k a 1 a n . ki se bavi z vprašanjem slovenskega umetniškega stila. Pisec zaključuje svojo razprav:co z ugotovitvijo, da je »vsako razglašanje del posameznega ustvarjalca za edini izraz slovenske duševnosti. le žongI:ranje z domnevnimi, tooa znanstveno nikoli dovolj utemeljenimi subjektivnimi nazi-ranj:«. »Slovenskega stila v umetnosti ni in ga ne more biti. slovenski duh pa s:cer obstaja, a ga je tud" še treb^ točntje in — kolikor je sploh mogoče — znanstveno določiti.« Razpravica bc nedvomno zbudila med ljubitelji umetnosti, umetniki sanrmi in tudi med literati -n gla^ben'k- zanimanje in morda celo obširnejše razpravljanje, kj bi vprašanje razčistilo z vseh strani Na uvodn. mestu priebčuje »Lmernost« pogovora z umetnikoma, ki sta letos praznovala 60letm živijenjsk- jubilej. Sta to »Vcsnana« Saša Santel n Maksim Gaspari. Oba sta naši kulturni javnosti dobro znana, čitatelje bo zanimii'o. kaj umetnika trenutno snujeta, kakšne načrte gojita za bodočnost in kako gledata na svoje okolje. Poseben člančič izpod peresa J. je posvečen jubi'antu Gaspariju, ki je »svojo lirične, slikarsko pesem :zkoval že kot mladenič iz slovenske zemlje. Njegovo srce jc obv:selo na ljudskih običajih, ki sc še izgubljajo v pozabijenje. Iz Gasparijevih po obb veje zdrav slovenski duh. ki m klonil hlapčevstvu efemernih modnih struj. Gaspari je ed:ni slikar, k: je obudil slovensko narodno pesem. Njegova umetnost živi med nami. Narod jo je sprejel in jo časti in častil jo bc, dokler bo izvenevala pesem poslednje slovenske matere.« J o s. C. O b 1 a k jc avtor »Misli ob Vrtni umetnost«. Z navdušenjem sprciema in po-zoravlja originalno knjižico inž. Cirila Jegliča »Vrtna umetnost«, ki je nedavno izšla. »Pra vim. da ima lep vrt — kot umetnina — pred vsemi drugimi umetninami — in to poudarjam — to prednost in posebnost, da je umetnina v rctnic; živa. da raste in da se izpre-minja... In prav s tem mora računati vsak ustvarjalec: z njegovim valovanjem, ki je večno živo valovanje m utripanje — življenja . .. Umgtnina z dihom božanstva, kakor ga izžareva vsaka resnična umetnina! O. to so vedeli in slutili tacfi drug\ le povedati mm znali ali si niso upali. Zdaj je to povedal GSri! Jeglič in to celo ptav lepo . ..« Zanimiv je tudi članek A. GL »Zna men rte razstave evropskega riikatBtva • v drugi po*o-vici XIX. stoletji«. Pisec opisuje, kake so se uveljavljali utemeljitelji slikarskega realizma, impresionizma in modeme 20. stoletja Gusta ve Courbet, Eouard Manet CIaude Monet. Paul Cezaimc, Paul Gaugum m Vinc&nt van Gogh. ki dolgo niso mogli ali pa sploh niso prodrli v svetovno znani konservativni parišk: oficielni »Salcn«. članek dopolnjujejo misli »Iz pisem Vineenta van Gogha« Pestro gradivo prinaša obzornik »Iz Umetniškega sveta«. Kakor običajne je tudi nova številka Umet« nesti bogato ilustrirana. Veliko je reprodukc'j jubilantov Gasparija in Šantla. Gaspari je zastopan s »Tremi deklicami« (1906), »Na »mrtvaškem odru« (1909). s portretom »Moja žena« (1943). mladinsko ilustracijo (1909), »Deklico s pečo« (dve podobi), »Butaram:«: Saša Šantel z »Ex librisom«. »Belokranjsko terico«. »Pesnikom A. Aškercom«. »Pesnikom Fr. Prešernom«. »Glav0 deklice«, portretom slikarja Ivana Vavpctiča in knjižno ilustracijo. Svetovno znane so reprodukcije slik J. P. Mil-leta »Mož z motiko«. »Krave ob vodi«; G Courbeta »Pogreb v Omansu«. »Mlada žena«, Claudea Moneta »Pomlad«. A. Bocklina »Poigravanje valov«. »Lastna podoba«: C. Pis-sarrova »Pošta«, Paul Cezanneova -»Krajina v Prcvansi«. Vincent van Goghova »Krajina« in »Sončne rože« in »Njive«. P. Gauguina »Lastna podoba« in »Krajina«. Rusko slikarstvo je zastopano s sliko Klavdija Vasiljeviča Lebe-dejeva »Rusko kmečko dvorišče«, češko zastopa Rudolf Bcranek s podobo Jana Žižka, dalmatinsko plastiko pa Branislava Deškoviča »Starca«. Alojzij Gangl. pni slovenski moderni kipar, jc zastopan z reliefom v marmorju »Marija v zvezdah«, ki je bil izdelan že 1. 1898. in je sedaj v Narodnem muzeju; kipar Urbrnija pa z lesom »Tolažnica«. ki je sedaj v Narodni galeriji. Priobčcna je tud: reprodukcija portreta barona Jurija Vege. k: ga jc izdelal kipar Zajec in je sedaj vzidan na Vegovi roistni hiši v Moravčah. Zajcev je tudi »Večer«. Priloga »Živa njiva« prinaša pesmi Leopolda Stanka »Kmet razkazuje svoj dom« »Vzdih«. Marija Skalana »Poročenčcva ljubka«. »Oprosti«. Zdravka Ocvirka »Ljubim«. Iva Peruzzija »Pogovor z Bogom«. N. Rusa »Ti ljubiš mc«. Helene RiaMiicke »Toplo pesem« :n .krilafcc Omarja Ha jama v prevodu Antona Debeljaka. Številko zaključujejo misli o ljubezni V celoti je nova trojna številka »Umetno sti«. dasi skrčena na zelo majhen obseg, vredna pozornosti vseh naših ljubiteljev umetnosti in vsega na;ega kulturnega občmstva. Njene kolturnc poslanstvo je važno, njena vsebina kakovostna. Oboje banj veleva, da jo podpremo vsi. ki smo kakor koli povezani s slovensko kulturo. Dr. N. Bobnov je umrl Umrl je v ljubljanski bolnišnici sloveč učenjak in zgodovinar, upokojeni vseučiliŠkj profesor Nikolaj Bubnov. ki je bil dolgo vrsto let dekan kijevske univerze. Njegovo ime je zaslovelo po znameniti, 1400 strani obsegajoči monografiji »Zbornik Gerbertovih pisem« ter po svojem pomembnem delu, ki je izšlo v latinščini in ki ima naslov »Opera Gerberti ma thematica«. Leta 1920. je bil izvoljen za pro fesorja na ljubljanskem vseučilišču, kjer jc pre da val do svoje upokojitve. Pokojnik je bil predsednik ljubljanske podružnice Društva ruskih učenjakov. Bil pa je tudi priljubljen družabnik, duhovit mož. ki je znal razvedriti prijatelje in tovariše. Mnogo smisla pa je imel tudi za glasbo, saj je bil med stalnimi obiskovalci ljubljanskih koncertov. Hvaležno se ga bedo spominjali slušatelji, ki so videli v njem ne samo uglednega znanstvenika ampak tud; srčno blagega prijatelja. Bil je zelo navezan na svojega edinega sina. ki pa je mlad umrl. S svojim delovanjem pri nas si je pridobil pokojni dr. N. Bubnov mnogo prijateljev, simpatij in priznanja Njegov lik bo trajno in svetlo živel v spominu širokega kroga pokojnikovih znancev in čestileev. Pokopali ga bodo da:c> ob 14.30 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ravnatelj J. Chrlstof — 80 let Zaslužen, vrl mož je praznoval včeraj svojo SOletnico. Je to ravnatelj Josip Chri-stof. ki je p> svoji šolsko prosvetni dejavnosti znan daleč naokoli. S svojo vzti ai-nostjo. marljivostjo in sposobnostjo je izgradil slevečo trgovsko šolo v Ljubljani v odličen zavod, ki temeljito pripravlja našo mladino za življenje. Letos praznuje ravnatelj Josip Christof poleg svoje SOletn'ce tudi 601etnico mature in 401etnico svoje šole. Slavijenec se je živahno, uspešno udejstvoval tudi v pedagoški st oki, za i -m al se je za napredek sadi.arstv2 in poljedelstva ter se vneto boril za zbcl;šan;e položaja zasebndh uradnikov. Ust no^il je leta 1903. Društvo odvetn ških in no'a rkih uradnikov v Ljubljani, ki ga je vodil po- žrtvovalno dolgo vrsto let. Sedaj, ko se je rrvmilo na sfi avl j en če vi. še zmerom čvrsta iTrnena osem križev, mu želimo, da bri še loJgo vrsto let vžival sadove svojega dela. DNEVNE VESTI — Iz >. Službenega Usta«, » Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani« št 79. z dne 2. oktobra 1943 objavlja zopetno uvedbo solncreg-. časa in nadaljno veljavnost dosedanjih predpisov o racioniranem gospo, -r.rstvu. — Šolski n;:d7 jesenso srnce. Najvišja temperatura je dosegla 21". Včeraj je zračni pritisk precej popustil, približno za 2 milimetra, davi je pa zopet začal naraščati. Menda bo vreme ostalo še lepo- kar bi sklepali tudi po megli, ki nas je zagrin;ala davi in ki je pri nas navadno napovedovalka sonca. Ponoči je bile pretežno jasno, zato se je tudi malo b:lj ohladilo. Današnja minimalna temperatura je znašala 9.8«'. —lj Iz trgovinskega in zadružnega registra. Tvrclka - Centropapir«, družba z o. z. v Ljubljani, sc je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator je Venčeslav Biz-mk, zasebni uradnik v Ljubljani. — Pri Nabavni in prodajni zadrugi v Novem mestu je bil vpisan pooblaščeni poslovodja Anten Vrtačnik. in sicer s pravico sopod-pisovanja za zadrugo in še enim članom upravnega odbora. —jj železniškim iip°kojeneenn se sporoča, da >e kočevski premog do nadaljnjega ne more naročiti, ker £a ni v zalogi, pač pa se še na oalje lahko naroča trboveljski premog. Naročilo na kočevski premog sc lahko spremeni v naročilo na trboveljski premog proti doplačilu razlke. kar lahko vsakdo napravi pri svoji ed:rrci /. nabavno knjižico na kurivo. —lj Na strokovni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani bodi. popravni in drugi izpiti istočasno z vpisovanjem učencev v petek, 8. t. m., ob 14. uri v posli ~ju bež:grajske meščanske šole. Pouk se bo pa pričel v torek. 12. t. m., ob 14. uri in bo nato vsak torek, četrtek in petek popoldne. Mojstri in vajenci se ponovno opozarjajo, da je točen vpis v šolo «n reden obisk pouka po zakonu obvezen in da se bodo vsi zadevni prestopki kazensko zasledovali. Za iz pite velja ;e posebej, da učenec, ki zamudi odrejeni rok. izgub; pravico do izpita. — Upravitelj. —i j Pierre Loti: Islandski ribič v slovenskem prevodu Madmirja Levstika je knjiga, ki n?j ne ma.-jka v nobeni knjižni-c\ Dobite jo v Knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani —lj Tekstilni Ln oblačilni predmeti — pi-ijava inventarja. Pi iza lete tvrdke se ponosno opozarjajo, da poteče rek predložitve inventarja 9. t. m. Inventar je vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu. Potrebne tiskovine bodo od 6 t m. v pisarni Združenja trgovcev na razpolago. _lj Nesreće. V ljubljanski bolnici se zdravijo številm ponesrečenci, ki so se po-nesreć'li v zadnj h dneh. Z drevesa je padel :n se potolkel po glavi 121erri sin de-Iftvea Milr.n Finec iz Ljubljane. Pri padcu z lestve pa je bil notr nje ran; en 471etn' poser.tnik Janez Križaj z Vrhn ke. — Ana Ml0k^r 45'ctna šivlja iz Ljubljane, je ra-nrnn na rrlavi. — Des-ioo si je zlomila pri nn:cu GOletn- g-ostilničarka Terez'ja Goljar iz Ljubljane. — Desno nogo si je atomft* pri padcu 431etna žena posestnika iz Borovnice Ana Krzič. — Prav tako si Je zlomila desno nogo 631etna zasebnica zorka D^berlet iz Ljubljane. -- Razea tega se zdravijo v splošni bolnici številni ponesrečeni otroci. Boris Kuralt, 61etni sin policijskega stražarka iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desnico. — Prav tako si je zlomil desnico 71etni sin elektromonterja Boris Šavs iz Ljubljane. — Levico s; je zlomila štiriletna nči uradnika Bogdana Ka-petanovič iz Ljubljane; padla je na stopnicah. — Petletnega sina tesarja iz Ljubljane Janeza Ste beta je ugriznil pes v levo nogo. — Marijan Sušnik, lTletni sin tesarskega mojstra iz Ljubljane, se je vsekal v levico. (Bc/csnten KOLEDAR P»ues: Torek, 5. oktobra: Placki m tov. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Svatba na Medvedjem dvoru. Kino Sl°ga: Violanta. Kino Union; Romanca v molu. DEŽURNE LEKARNE Dane«: dr. Piccoli, Bleivveisova cesta rt; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus. Moste. Zaloška cesta 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE I) R A M A Sobota. 9. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Vedelja. 10. oktobra, ob 15.: IfiRenija na TaYTi«fi. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Razpis abonmaja. V tekočih dneh do vstevši 7. t. m. bodo rezervirani lanskoletnim abonentom njihovi sedeži: od 8. t. m. dalje pa bod« novim reflektantom na razpolago. Vse Informacije in prijave vsak dan od 10.—12. ln od 15. do 17 ure v veži dramskeca cledalisča. Drama bo otvorila letošnjo sezono v soboto 9. t. m. s prof. Sestovo dramatizacijo Tavčarjeve popularne povesti »Cvetje v Jeseni«. Predstavo bo zrežiral dramatizator sam. Ipra bo v soboto leven abonmaja. Opozarjamo na to novost. OPERA Sreda. 6. oktobra, ob 16.: Zemlja smehljaja. Opereta Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sobota. 9. »ktobra. ob 16.: Madame Uutterfl^. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 10. oktobra, ob 16 : Prodana nevesta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili v sredo 6. t. m Leharjevo opereto »Zemlja smehljaja« z Mlejnikovo in čudnom ter Barbičevo m M. Sancinom v glavnih partijah. Opereto bo letos dirigiral Samo Hubad; režiser in koreograf: P. Golovin. Otvoritev operne sezone bo v soboto l€. t. m. Izvajali bodo Gluckovo opero: »Orfej in Evrl-dlkac z Vidalijevo. Golobovo in Ribičevo Dirigent: D. zebre; režiser; C. Debevec; koreogra«*". P. Golovin. Zlogovttica št. 44 a — ao — ar — aš — bar čič — da — de — dre — du — ga. — i — 1 — Ja — je -kov — le — li — lov — man ee — e - ev klid — - mo — nan — ne — nes — ni — nu — o — p& — rangr — ren — ri — rin — sal — se — ske — ste — stre — šol - - tan — te — ti — to — n. Iz teh zlogov sestavi 15 besed s pomenom: 1. italijanski fizik tn astronom (u. 1642): 2. sodobni slovenski pesnik in prevajalec; 3. grške maščevalne boginje; 4. mesec; 5. starogrški govornik; 6. glavno mesto evropske države; 7. opica; R. ruski pisatelj s priimkom ščedrin; 9. zdravilišče na Lk>lenjskem; 10. koroški narodni pesnik. Vodnikov sodobnik; 11. ameriški noj; 12. grški matematik, »oče geometrije ; 13. ženski red; 14. visok kitajski uradnik; 15. pritok Srbske Moravo. Prve črke. brane navzdol, in zadnjo navzgor povedd citat iz Hora ca. (Aequam memento rebus in arduis servare men-tem.) Rešitev zloeovniee št. 4S 1. Moravče. 2. Olib. 3. dnomedar. 4. Rft-deče, 5, obraz, 6. sladoled, 7. torpedo, 8. parlament. 9. rogovilež, 10 Abesinija, 11* Vesel, 12. infinitiv. 13. ćma gora. 14. Na-zaret. 15. okapi. 16. Suvorov, 17. Tivoli, 18. Ungnad, 19. Cmo morje, 20. Ez«hiel, 21. Nostradamus, 22. Oranje. 23. samum. 24. Tripolis. 25. Dejanira, 26. ekcem, 27. Vinkovci. 28. Ignac, 29. Cetinje. »ModrOst, pravičnost, učenost, devtoe brez dot žal*vati videl sem samice.« KROJAŠKO MIZO in osem boljših stolov prodam. Izdelujem pohištvo po naročrhi. Zorman, Breg 14. DIVJI KOSTANJ kupuje :,2egosa<, zadruga malih gospodarjev, Galluaovo nabrežje 33, vsak dan od 9. do 12, are dopoldne. KTX>BT7CAR7fA ^X WtW "* A J K* W I Vam strokovno preobiika in prebarva Vas klobuk, do tegtoda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAIK, LJUKL**WA, SV. PETRA CTOTA ST. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA ««. *£ 'Nasproti hotela Union) i« obnovite tuopofarikno Genoveva Fox: 2 DEKLE Z MEJE Roman Medtem so se Owensovt zvrstili na ozki. izvoženi cesti, ki je vodila v mesto, v majhen sprevod. Spredaj je jahal cee Owens na rjavi kebili. Bleščal se je v ^voji pražnji obleki in ben srajci z b?lo ovratnico. Okrog pasu si je bil privezal škrlatno opasko, po kateri je vsak lahko videl, da je brambovski častnik. Za njim je Škripal to drdral vc^, Jožef in Izabela pa sta hodila peš. Jožef je previdno vodil i počasne vole okrog skalnih bolvanov in ' najglobljih jam, medtem ko je Izabela iz- j birala pot tako. da se ji krilo ni obešalo | na šLpkovo vejevje in grmovje. Oba sta tekla bosa, da ne bi umazala nedeljskih čevljev ki nogavic ali jih celo raztrgala. V vozu sta sedela na kuhinjskih stolih stari oče tal mati Owenaova, ki je držala najmlajšega na krilu. Pollv je zdela na pručici ob materinem znežju, naslonjena na njeno koleno. Zadnji je bil Jeff, ki se Je lepo previdno plazil za vozom. Se vedno ▼ strahu, da ga ne bd, kakor zmerom ob nedeljah, sramotno nagnali domov. Za njimi se je adaj pokazal drug voz. V tem sta sedeli dve tali, ena dokaj sta- re;'s? o i druge, vgtric vozi pa sta korakala mož :n dolgonog, poldorasel fant. Klici s- se oglaaBl s te in one strani. Bili so Allenovl, ki so živeli dalje zgoraj v kla-d-,ri, nedaleč od Ovvensovega posestva, takisto ob cest , kj je vodila vzdolž reke. M^c^ro let. še Dreden sr bili Bartlettovi in Divisovi stesali svoje leseniače. so bili Ov\en5ovi in Allenovi edini naselniki v tem kraju. Zbližah so se b'li tako, da so bili eni drugim malone kakor serodniki; cbskovali so se med seboj in delili drug z drugim veselje in skrb. Vitki, dolgonogi fant je pospešil korake ter dohitel Izabelo- in Jožefa. Crne oči so mu žarele ob misli na bližnjo slavnost. >Tutl — utl — utl. u. bum — dibum — dium — bum — bum!« je oponašal piskanje piščalk in brcanje bobnov ter razposajeno korakal po tej godbi. Nato je obmolknil in se ves zavzet ozrl po svetlolasi, modrooki deklici: >Sveta nebesa, ali smo lepi! Na mojo vero, da ima novo obleko in nov Cepec!« »Cisto novo, Peter, sele davi je bila zadnja gumbnica dogotovljena.« Nič kaj lahko ni dohajala fanta z njegovimi dolgimi, neučakanimi nogami. Samo za dve leti je bil starejši od nje, a zadnja leta Je bil tako pognal, da bi mu jih bil vsak prisodil osemnajst. Zaželela si je, da se ne hi OH tako hitro potegnil. Saj bi bil tako kmalu dorasel. Nil. doslej je bil še vedno prijazen kakor nekdaj ln zmerom nared, da se z njo poigra. Milio dalje pc cesti do dospeli na jaso, v doline med dvema gozdnatima gričema, kier se je stiskala kladara z lesenim skednlem. Pred vrati je stal voz z volov-sko vr>rego. -Ste tudi že napravljeni. Idovi? Halo. Ezra! Hale!«« je Jožef zaklical dečku svojih let. ki je nestrpno čakal na pragu. Ta čas. ko je Ezra odgovarjal, so prišli iz hiAe žena. mož in dva mlajša otroka ter zlezli na voz. Kakor bi trenil, se je bil opreved povečal, in zdaj so kar tri rodbine kramljale med seboj. Tuttlovi, ki so stanovali v prekatni stavbi za gričem onkraj Idovine. so bili že na poti. Na grebenu griča je Izabela za hipec obstala. »Poslušajte!« je rekla. Skozi drdranje voz jim je udarjalo na ušesa rezko cviljenje piščalk in grmenje bobnov. Pešci so nehote začenjali korakati po tej godbi. »Kaj pa je, otrok?« je vprašal dedek in nastavil dlan na uho. »Prav ničesar ne slišim.« Medtem so bili prišli mimo hiše stotnika Bakerja, in celo osemdesetletna ušesa so adaj lahko razločila rezki zvok piščalk in zamolklo brcanje bobnov. r>edkova palica je zaplesala. Polly je tiho pobrun-davala. Jeff je privzdignil najprej enega svojih visečih uhljev, nato drugega, zatunl, se obrnil in zdirjal domov. Vzpeli so se na drug grič in prišli mimo mlina, kjer so mleli žito. Nato se je cesta vendar že spustila proti mestnemu trgu. Okrog širikotnika, ki so mu dajali senco visoki jeseni, je stala skupina treh, v prekate zgrajenih hiš, štiri lesen jače, kova Čn i ca iz brun in z deskami obi to poslopje, ki je služilo za šolo in cerkev. Nad vhodom največje hiše je bingljal izvesek z napisom: »Bruschenova krčma, gostilna za moške in ženske in živino«. Nasproti, na drugi srani trga, je imela majhna pre-katnica desko: »Trgovina Amosa Parker-ja«. Nooen drug dan v letu ni bil trg tako pobi ljudi. Več milj na okrog se ni dal nihče udržati, razen če je bil bolan. Vonrc šotorov, surovih sejmarskih lop in kramarskih voz je obdajal zeleni prostor. Godba piščalk; in bobnov je preglasala klice kakor: »Ingverjev kruh, pravkar speče n ingverjev kruh!« »Stojte, tu dobite mrzlo zeliščno pivo! Vsakomur se prileze, niti dojenčku ne škodi!« »Tu lahko vidite medveda, ki plese!« ScnrtrHefter -— TTi eju Jt1 —• A. Ghc itwortttca — Z d. d.« kot tisksrnsrjs — I le per la psiie pubbUcItaria la »Narodna tisfcarss s, s.« anale stampatore: Fran Jeraa — LJttsoBftir ToifiK