61. Številka« Ljubljana, sredo 16. marca. XIV. leto. 1881? SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak duri, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro- ogerske dežele /a celo leto l«i gl., za pol Ivta h za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'J gld. 80 kr.. M i-n m.-ste l gld. tO k.. Za poliljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo d e*. e 1 e toliko več, kolikor pošti ina iznaša. Za gospodo m' i r 1 j «• na ljudskih Šolah in ta dijake velja znižana cera in sieer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. HO kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila »o plačuje od ćetiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiši ..gledališka stolba". O p r a v ni š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolinutiovej hiši. t Aleksander II. Nikolajevič. Po vsem svetu je vzbudilo veliko grozodejstvo, ki je umorilo ruskega carja Aleksandra II., žalost in sočutje. Kajti n;ij ima slovanska Rusija Se toliko sovražnikov, jedno priznava ves svet, namreč, da je bil car Aleksander blag monarh. To se vidi iz vsega njegovega življenja. Car Aleksander Nikolajevič II. se je rodil v Moskvi, zibelji ruskih vladarjev, 17. aprila 1818. — Dne 10. aprila 1841 zaročil se je z Marijo Alcksandrovno, bivšo princezo Ilessen-Darmstadtsko (umrlo 22. maja 1880). — Dne 19. februarja osodepolnega leta 1855 o času krimske vojske stopil je na prestol in na vlado. Po končimej krimskej vojski in po 30. marca 1850 v Parizu sklenenem miru bil je 20. avgusta 1850 v Moskvi za carja venčan in ma-ziljen. — 0 priliki venSanja izjavil se je v svojem manifestu do naroda tako-le: „Sklenil sem v svojem srci toliko časa ne pristopiti k i/.vršenji svojega venčanja, dokler ne umolkne bojni grom, pretresajoč predele našega carstva. Zdaj dobrodejni mir povrača Rusiji prejšnje spo-kojstvo. Da mi pomože Vsega mogočni z vzlo-ženjem venca carskega vzložiti na-se slovesno pred svetom obljubo — živeti jedino le za blagor podanih mi narodov". V teh besedah izraženo je tudi v resnici vse carjevo poznejše delovanje. — Prvo, s čemer se je jel pred vsem pečati, bilo je »zboljšanje stanja robujočih kmetov^. Uže 8. januarja 1857 bila je sestavljena komisija pod predsedništvom kneza A. T. Orlova za točno preiskavanje in predloge o krepostnem stanji. Tedaj bilo je prepuščeno plemenitašem sporazumeti se s kmeti o prepuščenji „ graščinskega" sveta in dvorjanstvo dveh stoličnih in nekaterih druzih guhernij izjavilo se je vsled carjeve incijative za zboljšanje kmetskega bita. Po štiriletnem trudu komisije za širjenje razmer mej plemenitaši ali graščaki in kmeti proglasil se je 19. februarja 1801 manifest, vsled katerega je bilo osvobojeno iz odvisnosti 25 milijonov duš, katerim je na občinskem pravu dano v last več od 100 milijonov desetin zemlje. S tem blagim korakom pridobil si je car hvaležnost ne samo osvobojenih, a vsega naroda, ki ga je jel slaviti kot carja osvoboditelja. Leta 1802 in 18B3, o času poljske vstaje v Varšavi, bila je njegova delavnost v notra-njej organizaciji nekoliko zadržana, a precej po umirjenji Privislanskega kraja bila je izdana sodnijska reforma (objavljena v ukazu od 1. decembra 18G4) podobna našemu sodmj-skemu redu in za vselej odpravljene do tega časa uporabljene telesne muke pri izpra- ševanji zločincev in prestopnikov. Spet car osvoboditelj! Leta 1807 bilje prvi napad na njegovo življenje v Parizu, katerega je bilo od previdnosti srečno rešeno. To leto bila je tudi politehnična razstava v Moskvi, katero so obiskali predstavitelji skoraj vseh slovanskih narodov. Car Aleksander bil je tudi prvi, ki je sprožil človekoljubno misel, omejiti rabo raz-letnih kanonskih krogel, kartač in druzegi opustošilnega orodja v vojski. Na njegov poziv do vseh evropskih vlad sešla se je konferenca (28. oktobra 1858) vseh evropskih državnih zastopnikov v Petrogradu in tudi sklenila v prihodnjosti v vojski ne rabiti več tacih barba i skih sredstev. S tem pridobil si je car Aleksander ne samo zaslugo za svoj narod, ampak za celo človeštvo. 0 Leta 1870 do 1874 uporabil je car naj ver z;» potovanje po svojem carstvu kakor tudi v tuje dežele. Leta 1873 obiskal je našega presvitlega cesarja na Dunaj! in razstavo. Ko se je leta 1875 pričela vstaja v ller cegovini in je v posledstvu Srbija in Črnogora vstopila v vojno s Turčijo, uij se mogel car vsleđ svojega miroljubja hitro odločiti za vojno, dasiravno je to bila želja ruskega naroda. A ko se je vojska Srb'je s Turčijo za prve nepovoljno končala, uporabljal je ves svoj upliv, da bi sultan svojim kristjanskim podanikom podelil človečka prava. Tudi druge države zahtevale so isto, a zadovolile so se z obširnimi obljubami Turčije, mej tem, ko je Rusija tudi zahtevala uresničenje danih obljub. A ker Turčija toga nij hotela, objavila se jej je vojna. Kdo ne pomni velicega navdušenja mej vsem slovanskim svetom za rusko vojsko osvo-bojenja južnih pod turškim jarmom zdihujočih Slovanov, katero je car Aleksander sam spremljeval notri do pada Plevne, in je pri raznih prilikah delil osodo navadnega vojaka. Po padci Plevne, kateri je izid vojske odločil, vrnil se je car zopet v Moskvo in Petrograd, kjer je bil povsod navdušeno sprejet. Po kon-čanej vojni s Turčijo, po proklamaciji neodvisnosti Črnegore, Srbije in Rumuniie, avtonomije Bolgarije in reforme Rumelije, zapustila je zmagonosna ruska vojska turško zemljo z jako malo zemljisčno odškodnino v malej Aziji in Besarab'ji a priborivši, četudi ne še popolnoma po volji, idealni cilj: osvobojenje svojih bratov od turškega jarma. — Tudi pri-jedinjenje k ruskemu carstvu kavkazkih dežel, raznih kanatov v srednej Aziji in doljnera iztoku Sibirije za Časa Aleksandra nemajo nika-kega nastopateljnega pomena ampak nasprotno le obraniteljni, ker drugače nij bilo muči odvrniti vednih roparskih napadov v rusko zemljo. Sploh iz vseh potez njegovega slavnega življenja vidi se le skrb z. blagor in mir svojega narodu, in zato mora Človek temveč strmeti nad predrznimi zločini, s katerimi se run je streglo po življenji in katerih žrtva je nazadnje. Poleg omenjenega pariškega napada streljal je 14. aprila l.sTO neki Sokolov na osobo Aleksandra v Petrogradu, 1. febr. 1879 bil je vzriv železne ceste pri Moskvi, in dne 27. febr. 1880 vzriv zimne palače v Petrogradu. Vsled takih dogodeb izrodil je car neomejeno vlast knezu Loris Melikovu, kateri je z vso previdnostjo počasi jel vpeljavati razne reforme, mej katerimi tudi razširjenje tiskovne svobode, a katere, kakor denaSnji žalostni dogodek kaže, zarotnikov in zločincev nijso še zadovolile, nijso mogle zadovoljiti one klete male pa energične in grozne čete nezadovoljnežev ki so se zarotili državi, redu in vsemu obstoječemu, ki hote le anarhijo in uničenje vsega, kar jim je na potu. Iz državnega zbora. Z Dunaja 14. marca. [Izv. dop.| Strašni umor ruskega carja je tudi mej poslanci velik vtis naredil. Pred sejo so v gručah stali ter se pogovarjali, kakšne nasledke bi ta grozoviti Čin mogel imeti. Pri volitvi predsednika na mesto odsto-pivsega grofa Coroninija se je oddalo 184 i>la-sov za dr. Smolko, 140 za dr. Rechbauerja, !» listov pa praznih. Ko je dr. Smolka stopil na mesto predsednika, pozdravila ga je desnica, zlasti Poljaci, z živahnimi bravo klici in ploskanjem. V prihodnje; seji se ima voljti 1. podpredsednik. Poljski in češki kljub sta sklenila levici kompromis ponujati, t. j. mesto 2. podpredsednika. Če levica sprejme to ponudbo, potem se voli g baron (J (i del za 1. podpredsednika. Ako pa levica odbije kompromis, kar bode gotovo storila, potem bodo vsi trije klubi se posvetovali, ali naj se g. baron Godel za 1. podpredsednika izvoli, ali pa ostane na svojem mestu, a 1. podpredsednik se češkemu klubu prepusti. Ta bi menda g. kneza Lo tako vi ca kandidiral, ki je kot deželni maršal na Češkem in tudi tukaj kot predsednik dav-karskega odseka dovolj dokazal svojo zmožnost predsedovati in voditi razprave. O hišnem davku debata počasi napreduje in menda ne bode pred koncem tega tedna končana. 0 umoru ruskega carja. S peklensko energijo hodili so nihilisti za svojim ciljem ter proganjali izbrano si visoko žrtev, toliko časa, da so jo dosegli. Poročila o tem se glase: Nedeljo popoludne 8e je ruski car peljal iz jahalnice domov v zimsko palačo; mej potom vrže nekdo bombo pod carjev voz; car stopi z voza, da vidi, kaj da je in tačas že nij bil nič ranjen. Prva bomba je ranila dva Čer-kesa. Ko pa car stopi na ulico, prileti druga bomba in ta mu odtrga obedve nogi. Bomba je raznesla tudi kočijo in od cesarjevega spremstva okolo 10 o sob ali smrtno ali nevarno ranila. Mej onimi, katere je bomba smrtno zadela, je tudi policijski pomočnik Dvoršeeki, več osob pa je tudi lehko ranila. Bomba je razpoknila s takim gromom, da so se Sipe na drugej strani stoječih dvorskih hlevov in cerkve utrle. Na mesto, kjer se je to zločinstvo zgodilo, prihitela sta prva cesarjeviČ naslednik in veliki knez Mihael Nikolajevič; vzdignila sta ranjenega carja, nesla ga v seni in odpeljala ga v zimsko palačo. Vest o tem grozovitem napadu se je po Peterburgu bliskoma raznesla. Nebrojna množica ljudi j zbrala se je pred zimsko palačo in pričakovala, da bi pozvedela kaj o carji. Okolo četrte ur«1 je car izdihnil svojo dušo, prevideli so ga, a zavedel se od napada potlej nij več. Ko je prod palačo zbran«.) ljudstvo zvedelo, da je car umri, nij moglo več vzdržati se, vse je p l a k a 1 o. Čudno je to, da je mogel oni zločinec, ki je drugo bombo vrgel, ubeguiti in da so ujeli samo dva zločinca, od katerih je jeden gojenec rudarske akademije. Napastniki so bili preoblečeni kot tlelovci, ki so sne kidali. CesarjeviČ naslednik Aleksander Ale-ksaudrovič je ponedeljek nastopil vladarstvo kot Aleksander 111. in izdal manifest, v katerem pravi: „Vsemogofcnemu se je v njegovem neum-Ijivem sklepu zazdelo, Rusijo udariti s teškim osodnim vdatcem in na oni svet poklicati njenega dobrotnika, carja Aleksandra II. Padel je pod bogokletskimi morilnimi rokami, ki so večkrat sezale po njegovem dragem življenji. Sezali so po tem dragem življenji zato, ker so v njem videli zavetje in obrambo velikosti Rusije in blagostanja ruskega naroda. Uklo nimo se pred neumljivo voljo božje previdnosti iu pošiljajmo k Vsemogočnemu svoje molitve za mir čistej duši našega umrlega očeta. Mi stopamo na svoj od svojih pradedov podedovani prestol ruske države in žnjo nerazruš-Ijivo združenega carstva Poljske m velike kneževine Finske. Od Boga naloženo si težko breme sprejemamo v trdnem zaupanji na njegovo vsemogočno pomoč. Naj naše delo k dobremu naše ljubljene domovine blagoslovi in naj vodi našo moč v srečo vseh naših žestili podložuikov. „Ponavljajoč pred Bogom vsemogočnim Btoneno obljubo svojega očeta, da hočemo po zapuščini svojih pradedov posvetiti celo svoje življenje skrbi za blagostanje, moč in čast Rusije, zahtevamo od vseh svojih zvestih podložuikov, naj združijo pred altarjem Najvišjega svojo molitev z našo, ter jim ukazujemo, da nam in našemu nasledniku, nj. carskej visokosti velikemu knezu prestola nasledniku Nikolaju Aleksandroviču prisežejo zvestost. Dano v St. Peterburgu leta 1881 po Kristovem rojstvu in prvega našega vladanja." Vest o grozovitem umoru ruskega carja je silno pretresla vse evropske dvore. Posebno se je ustrašil nemški cesar Wilhelm, kateremu je bil ranjki ruski car ne le sorodnik temuč tudi vedno osobni prijatelj. Wilhelm je zaplakal in nesvest ga je objela, ko je no- vico slišal. Sploh pa bode dogodek v Peterburgu na vso evropsko politiko močno uplival, o tem nij dvomiti. Zdanji novi ruski car velja kot mož, ki je Slovanom in Francozom prijatelj, a ne Nemcem. Nemška „National Ztg.", ki je o ruskih zadevah dobro podučena, piše; O osobah, katere bode novi car zbral okolo sebe, sodi sc (v Berlinu) za gotovo, da ne ostanejo stare; dozdanji uplivni možje bodo izginili in na površje pridejo čisto novi. Najbolj zadeti bodo zdanji dvorjaniki. Samo o Loris-Melikovu se sodi, da bode ostal na odličnem mestu. Vsa notranja in vnanja dozdanja omahljiva ruska politika postala bode krepkejša. Celo politično položenje v Evropi pa je nastalo negotovo in v berlinskih krogih se sodi, da je v politične račune padlo dejanje, ki bode imelo take posledice, katere se ne tlade zdaj prera Čuniti in ne opisati. Francoski časopisi se mnogo zanašajo na novega carja in naglašajo, da je Aleksander III. prijatelj Francozom in da sovraži Nemce, vsled tega da se bodo vlasti vse drugače nasproti Nemčiji postavile. „Repubiique Fr." meni, da umor ruskega carja ne bode trajno škodoval razvoju napredka na Ruskem. Na Angleškem je grozoviti Čin petor-burgski prouzročil silno razburjenost; vse novine prinašajo uvodne članke. Na najvišji ukaz bode avstrijski dvor štiri tedne žaloval za ranjkim carjem Aleksan drom II. Uradna „VViener Abendpost" piše: Strašna novica pretresa Evropo, navdaja vse duhove se strahom in gnjusom. Velikodušnega blagega vladarja je zločinčeva roka hipoma vzela hvaležnemu narodu. Temu je izkazal takih dobrot, katere so rusko zgodovino m.polnile z lučjo nove dobe. z lučjo novega prava, človekoljubnosti in izobraženja. Samo dejanje, s katerim je pričel svoje vladarstvo, in s katerim je dal 25 milijonom svojih podanikov zavest njih človeške vrednosti in njih domovine, samo to dejanje zadostilo bi, da se car Aleksander II. uvrsti mej najbolj blaijohoteče vladarje, mej najplemenitejše dobrotnike človeštva. Ali, da se zoper takega mo*a, zoper tako srce vzdigne prokleta roka zločinstva, to je ravno moment, zarad katerega je dogodjaj dneva najbolj tragičen našega stoletja. Z globokim sočutjem gleda zato prebivalstvo Avstro-Ogerske na glavno mesto prijateljske nam države ter združuje svoje želje z ono molitvijo, katero pošilja denes žalujoč narod ob smrti svojega vladarja proti nebu. Naj je carju Aleksandru III. usojeno ono izvršiti, kar je njegov visoki oče z roko blagoslov delečo pripravil in naj bi razvoj Rusija stalno napredoval na onem potu, ki vodi dO cilja pravega blagostanja narodov in do živega sodelovanja pri skupnei nalogi miru z vsemi narodi v Evropi. Politični razgled. V L j ubijani 14. marca. I*eštaii»ki „Lloydu prinaša ob odstopu Coroninija uvodni članek, v katerem pravi, da nemški ustavoverci delajo politiko sami sebe skrunečih skopcev in da se dajo v vsem le od ortodoksnega višjega svečenika ustave, od Ilerbsta zapeljavati. nP. L.u je strah, da bode zdaj desnica v Avstriji neomejeno vladala. V ii it iu j«' firžtave. Važneje novice o umoru ruskega carja, njega nasledkih in vtisih, sestavili smo na drugem mestu denašnjega lista. Najnovejši telegrami izPcterburga jav- ljajo : Denes 14. t. m. dopoludne je car Aleksander III. mej streljanjem s kanoni nastopil vladarstvo in prisegel Ljudstvo je novega carja in carinjo navdušeno pozdravljalo. Zločincu, katerega so pri napadu ujeli vojaki, ime je Pusakov, je 21 let star in bil dve leti v rudarskej akademiji. Ujeli so tudi dru-zega zločinca, ki je tudi jedno bombo vrgel. — Udje carske rodbine so Aleksandru III. uže včeraj prisegli. Car Alekrander II., ki je ostal zdrav po prvej razstrelbi, ukazal je, da se ranjencem pomaga in da se ujeti zločinec proč odvede. Ko je druga bornb;i razpoknila, ležal je car uže mej ranjenimi na tleh, mej njimi ne zadet tudi zločinec. „Agence Russeu javlja: Spodnji deli nog ranjenega carja so se zgorenjih delov držali samo s posamnimi koščki mesa. Car je po uplivanji zdravil še enkrat odprl oči, a jih je kmalu zopet zatisnil in izdihnil dušo. I*ariz, 14. marca. Zbornica in senat sta sklenila zarad dogodka v Peterburgu prenehati seje. Rim, 14. marca. Cairoli je v zbornici naznanil mej odobravanjem, da je izrazil obžalovanje cele dežele. — Papež je poslal v Peterburg obžalovanjske brzojavke. Berlin, 14. marca. „Rajhstag" je sklenil, da nemškemu carju izrazi svoje obžalovanje ob izgubi njegovega zvestega prijatelja. Turčija se v grško-turškem vprašanji udaje; poroča se namreč, da je pripravljena Grškej odstopiti velik del Tesalije s Trikalo in Lnriso; o tem predlogu turškem so baje izrazile vse evropske vlasti, da se more o njem razgovarjati. Grozoviti dogodjaj v Peterburgu in nastop Aleksandra Aleksandroviča na ruski prestol bode na razvoj grško-turškega vprašanja mot:no uplival. Znano je, da je Bismark nedavno v nemškem „rajhstngu" ščuval zoper berlinski mestni zbor zarad njegove finančne politike. To šeuvanje je uže rodilo svoj sad. V tiskarni, kjer* se tiskata uradni „Reichsanzeiger" in Bismarkova „N. Ali«. Ztg.u je izšla številka „O.stend. Zeituug", k' piše: ,,Zoper davek na hišno najunščino moni prebivalstvo berlinsko energično stopiti. Magistrat ne more nič. Če jednega dne 100.000 ljudij pride pred njegovo poslopje in mu tam naravnost povedo, da z njegovo finančno politiko nijso zadovoljni." Od tega lista se je po Berlinu zastonj raztrosilo 100.000 številk. Dopisi. I*. Kagorja na Notranjskem 14. marca. [Izv. dop.j Občinski odbor v Zagorji na Notranjskem je sklenil na predlog g. Jakoba Križnarja, da naj se naredi promeniorij ali peticija in predloži vsem občiuskim zastopom po celej Kranjskej in Primorskej podpisati. Memorandum odbijal bode nasilstvo germanizacije in italijanizma in terjai bode vpeljavo slovenščine v vse javne urade in šole na Kranjskem in Primorskem. Odbor je to enoglasno odobril. Memorandum oddal se bode na pripadajočem mestu v Beč. Potrebne reči odposlale so se uže našemu g. državnemu poslancu Adolfu Obrezi v Beč. — Matija Fator, župan; Alojz Fator, Jakob Križnar, Alojz Do-micelj, Josip Česnik, Jakob MarinčiČ, odborniki. — (Naj bi vse druge občine posnemale jih. Ur.) Iz Trnovega 11. marca. [Izv. dop.] Ker se v nekej važnej zadevi do sedaj še nihče nij oglasil, hočem jaz nekoliko spregovoriti. Znano je, da tržaški mestni odborniki uže kaki dve leti zaporedoma prihajajo iz Trsta v Bistrico, da bi vodo Reko odkupili in jo v Trst napeljali. — Tako so bili zopet letos okolo 15. febr. se prišetali iz Trsta v Bistrico. Da bi Tržačanje na vsak način radi našo vodo v Trst napeljali, vidi se iz tega, da so gospodarjem malino v in žag ponujali za vsako zglav-nico pri mlinu ah žagi po 30.000 goldinarjev. ( Vseh zglavnic skupaj je 15, torej bi samo odkup teh znašal 450.000 gld. Ker je pa gospodarjev več, in ker nemajo vsi celih zglav-nic, temuč nekateri le po V* in po »/■ zglav-nice — seveda nekateri tudi po več celih, bi torej ne bili vsi jednako odškodovanj. Tako na priliko bi dobil najmanjši, ki ima le 1 4 zglavnice 7.500 gld., srednji, ki ima lVi zglavnieo 45.000 gld., in največji ki ima 23/* zglavnice 82.500 gld. odškodnine. In ravno to je, kar bistriško gospodo, vzlasti velikega kneza Beleta tako pritiska, da naj se voda na vsak načiu proda, kajti toliko tisočev v žep vtakniti brez truda in na Škodo drugih uže velja, kaj ne? — No za nekaj bi uže bilo p« a v tudi, ako bi Bistričanje mogli vodo brez vseh zaprek kar na lahko pod roko prodati — kar pa ne gre — bi si potem zraven vodnjakov saj stranišča na pripravnejših mestih postavili, da ne bi kakor dozdaj več svoje nesnage na vodo spuščali, ter jo drugim ljudem pošiljali. Je pa od Bistrice do Vrem še drugih 15 malinov in žag, za katere se seveda g. Bele ne briga, in zraven vsega tega treba je še pomisliti, da je tukaj prizadeta velika večina ljudstva in sicer iz 5 okrajev: iz Bistriškega, Volovskega, Podgradskega, Senožeškega in Sežanskega. — Veste vi gospoda bistriška z Be-letom na čelu. to ni kar si bodi in nij tako lahka stvar kakor prodati voz žagane, od katerih je kdo sam gospodar ; tukaj ima veljavno besedo ljudstvo in — vlada. Najbolje pa bode kakor je v tej zadevi bil pred dvema letoma nekdo v „ Novicah" rekel, „da je najbolje, da mi ostanemo pri svojej vodi, Tržačanje naj ostanejo pri svojih tisočih." % Dunaja 14. marca. [Izv. dopis.] Ko je cesar od samega grofa Coroninija, s katerim sta se v mladosti skupaj učila, slišal, da ta odstopa od predsedništva zavoljo surovih napadov H e r b s t o v i h in ustavovercev, izrekel je cesar, kakor sem iz dobrega vira slišal, tako ostro sodbo o Ilerbstu (katerega uže prej nij maral) in o ustavoverstvu sploh, da se kaže, da so ustavo verci navzgor a j popolnem nemogoči postali, in torej nij misliti, da bi spet na krmilo prišli. In v tem imajo ustavoverci res nesrečo, da se z vsako svojo novo akcijo le blamirajo in si škodujejo. Če je tedaj prav res nevesela resnica, da ne moremo na pr. Slovenci nič „naprej priti" s svojimi terjatvami, to zadostenje vendar imamo, da vidimo, kako se naši protivniki od dne do dne slabe, kako nemogoči postajejo in kako je vse upanje, da se ta klika razbije, ki nas je toliko let tlačila. Potlej bode vendar menda tudi enkrat čas prišel za izpolnitev naših narodnih želja, katerih uresničiti so zdaj menda res iz strahu pred tem ustavoverstvom ne upajo I Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 15. marca. Za prvega podpredsednika državnemu zboru je bil voljen knez Lob k ovi c s 163 glasovi proti De-raelu, ki je imel 149 glasov. Dr. Tonkli je interpeliral pravosodnjega ministra, zakaj se je slovenska menjična tožba pri tržaškej trgovskej sodniji in nad-sodniji odbila. Domače stvari. — (V esteneckova afera.) Opozo-rujemo na vrlo zanimivo poročilo o sodniškem obravnavanji, ki ga priobčujemo denes precej tu zadaj. Iz tega je litijska stvar menda vendar dovolj pojasnjena, ne V Kaj poreko oni, ki so jo v ljubljanskem nemškem tedničku hoteli nekako čudno zaviti ? — (Falzi ficiranje kranjskega grba.) Piše se nam od tu: Kakor je znano iz zbirke grbov vseh avstrijskih kronovin, katero je izdala dvorna tiskarna dunajska, je kranjski orel višnjev in je polumesec srebrno in rudeČe predeljevan. Nemškutarji pa so Kalteneggerju na album napravili zlato-rudeče razdeljenega, prav kakor je Dežman pri Kalteneggerjevem banketu pridigoval, da ima biti. Slovanske barve, ki se slučajno stri-njiijo s kranjskimi, nemškutarje tako v oči bodejo, da poslednje falzificirajo in narejajo iz srebra zlato, samo da bi se nemškemu „schvvurz-roth-gold" malo bolj približali! Mali ljudje. — (Nora ušla.) Pretečeno nedeljo je pripeljal v Ljubljano Anton Vene, kmetsk posestnik iz Bučke, okraja krškega, zblaznelo 40 let staro deklo Marijano Mavric iz Ponikve. A na frančiškanskem trgu, mej mnogimi pred cerkvijo stoječimi ljudmi mu je blazna ženska ušla, ne da bi jo bilo do večera mogoče najti. — (Vrba pri Celovci pogorela.) Iz Celovca se nam piše: V nedeljo večer preko i 5. uri se je vnela prva hiša v vasi Vrba (Velden) od celovške strani. Ker je bil po-poludne neugoden veter, ki je od vzhoda proti zahodu bril, razširil se je ogenj jako hitro in v kratkem času celo Vrbo upepelil, dasi-ravno so od blizu požarne straže na pomoč prišle in celo od Beljaka. Nij bilo moč nič rešiti, cela vas s cerkvijo vred je pogorela. Kako da je ogenj nastal, je še neznano. Vestenekova afera pred ljubljansko delegirano okrajno sodnijo. Zadnji ponedeljek popoludne ob polu štirih se je vršila sodnijska obravnava o zatožbi litijskega žandarmskega vahtmajstra \Vagnerja, Ve-stenekovega iskrenega prijatelja, proti litijskemu županu gospodu Alojziju Koblarju, zaradi „raz-žaljenja česti". Sodnik je bil mestne delegirane sodnije načelnik, svetovalec Ledenik. Državni funkcijonar, ki je žandarmovo tožbo zastopal, bil je državnega pravdnika namestnik gospod Muhi eiS en; toženca, župana litijskega, gospoda Al. Koblarja, je zastopal c. kr. notar Luka Svetec iz Litije; zagovornik gospoda Koblarja pa je bil advokat dr. Alf. Mosche. Poslušalcev je bilo prišlo izredno mnogo, kakor jih je malokdaj v teh prostorih, posebno je bilo dosti juristov. Prebere se zatožba žandarmova, katera g. župana Koblarja dolži, da je v svojej zna nej, v časopisih razglašenej objavi do deželnega predsedništva, baje neopravičeno dolžil vahtmajstra \Vagnerja, da je ta udeleževal se oknopobijanja pri c. kr. komisarji okrajnega glavarja g. Delkotu v Litiji in da je bil tist večer, ko se je ta škandal izvršil, popolnoma pij an. Gospod Luka Svetec kot namestnik zato-ženega župana, po sodniku vprašan, takoj izjavi, da se zatoženi župan g. Koblar nikakor ne prizna krivega, kajti župan je le poročal to, kar bi moral vsak župan poročati v enakem slučaji, namreč resnico. Prebere se potem objava župana Koblarja do deželnega predsedništva. Zastopnik zatožeuca gospod Svetec, zaslišan od sodnika, pove, da je oknopobijanj e prouzročilo velik škandal v Litiji in v oko- lici posebno zaradi tega, ker so bile zraven take osobe, kakor je c. kr. okrajni glavar vitez Vestenek, drugi uradniki in c. kr. vahtmajster \Vagaer. C. kr. okrajni sodnik Pleško je iskal svoj revolver, da bi na razsajalce streljal, in tudi gospod Delkot se je izjavil, da bi bil prijel za puško in bi bil streljal mej oknopobijalce, ako ne bi bil videl tako odličnih mož uradnikov v njihovem krogu. Še drugo jutro je g. Delkot rekel, da je bilo oknopobijanje jako surova burka. Županstvo litijsko je vsa poročila o tej škanda loznej aferi poizvedelo in kot policijska oblast v Litiji imelo nalog, o tem poročati dotičnej političnej višjej gosposki. Ker sta pa bila c. k r. o k r a j n i glavar vitez Vestenek in njega namestnik gospoil Delkot sama v stvar zapletena, nij preostajalo županstvu druzega, nego da je vso dogodbo naznanilo c. kr. deželnemu predsedništvu v Ljubljano, posebno še zaradi tega, ker je bil tudi litijske žandarmerijske postaje načelnik, vahtmajster \Vagner, pri razsajalcih in pri tistih, ki so okna pobijali, tedaj nij bilo mogoče njemu kot udeležencu kake objave doposlati. Županstvo litijsko se je opiralo le na izjave prič, katere je zaslišalo, a nij imelo nikdar namena, kaj napačnega poročati. Sploh misli zastopnik toženca, gospod Svetec, da nij umestno ta slučaj uže zdaj obravnavati, posebno zaradi tega ne, ker se preiskavanje zaradi napeljevanja h kri vej i z po ve d bi prič še nij končalo in bi bilo tedaj treba počakati njegovega izida. Ako pa bi sodnik bil te misli, da naj se obravnava uže denes vrši, potem je županstvo litijsko pripravljeno voditi dokaz resnice in bode v ta namen navedlo pripeljane priče. Zagovornik zatoženca gospod dr. Mosche reče, da nij mestna delegirana sodnija v Ljubljani kompetentna soditi o tem slučaji, nego c. kr. sodnija v Litiji po $ 51 kazenskega postopnika. Vsa obravnava, pravi zagovornik dr. Mosche, ima uže zdaj pečat ničevosti, katero si zagovornik pridržuje proti razsodbi eventualno naznaniti. Tožnik žandarm Karel \Vagner, Veste-nekov prijatelj je 87 let star, postavlja se od kraja prav oblastno, in pravi, da je iz „Welt-blatta" zvedel objavo županovo. Pravi, da nij bil pijan, pa da je moral iti mimo Delkoto-vega stanovanja. Na vprašanje sodnikovo, ali misli, da je imel župan, ko je objavo napravil, kek slab namen proti njemu, pravi žandar, da misli, da ne in da tudi zaradi tega, ko je v deželnem zboru bilo omenjeno, da neče on podpirati občine pri policajskih poslih, nij bilo nobene jeze. Zastopnik zatoženca g. Svetec naznani, da ima nove priče, ki bodo dokazale da je bil žandarm \Vagner pijan. Sodnik g. Ledenig pravi, da so to le subsidijarne priče, katere imajo malo veljave. Zagovornik dr. Mosche izrecno zahteva, da se te priče zaslišijo. Sodnik potem sklene, da se priče zaslišijo. On jih opomni, ogibati se vseh drugih osob, samo govoriti o Wagnerji. Priča Josip Raz potni k pravi, da je videl pri vhodu v Litijo gospode „iz komesije" ko so se vrnili iz Šmartna. Mej njimi je bil vahtmajster VVagner in videlo se mu je, da je bil „vinski". Tudi je VVagner zraven stal, ko so okna pobijali tisti gospodje „iz kome-sije", ki so se v treh kočijah pripeljali se pa stopili vsi z voz. Priča Kobivšek pravi, daje videl vaht- majstra in kontrolorja tisto noč, da sta bila tako pijana, da sta kar cesto merila od ene do druge strani. Priča Edmund Plani nšek pravi, da je njemu Rihar Ravnikar o družbi iz komesije rekel: No sind das Rauscbe". Jožefa Lavrenčič, katero so vprašali v gostilni, ko je bil priča poleg, zakaj nij pri komisiji, ko je bila zaslišana povedala, in imenovala vseh, ki so bili zraven pri oknopobi-janji, rekla je: Vahtmajstra nijsem hotela zato imenovati, da bi ga v nesrečo ne spravila, Vesteneka pa nijsem imenovala zavoljo njegove visoke službe. Priča Janez Simončič je slišal od Ignaca Koritnika, kmeta iz Šmartnega, da so bili vsi gospodje „dobro natrkani posebno, pa vahtmajster tak6, da j e komaj n a n o g a h sjtal". — Prebere se zapisnik posestnika K n a f 1 i č a iz Šmartnega, kateri izpove, da je Vesten e-kova družba, obstoječa iz 11 osob, spila kakih 8 litrov vina. Izpoved priče Martina I iacina se prebere ; on je videl, da je Vestenek zraven stal, ko so okna pobijali, pa kep nij metal. Državni funkcijonar g. Mtlhleisen predlaga, naj se župan Kobler izpozna za krivega. Dr. Mosche v svojem govoru pravi, da je to pač kaj v Avstriji nezaslišanega, da župan, kateri stori svojo dolžnost in objavi kaljenje javnega miru dotičnej oblasti, pride potem zaradi tega pred sodnijo! Župan, daje objavo napravil v imenu županstva ne pa kot Alojz Kobler. Tudi nij imel namena koga razžaliti; on je tako poročal kakor je slišal od prič, katere so mu škandal objavile. Torej v tem slučaji manjka „animus injuriandi", kajti župan je storil le kot od države postavljeni funkcijonar svojo uradno dolžnost, in ko bi imel biti zaradi tega kaznovan, bilo bi pač dvomiti nad vso javno moralo in pravico. Zagovornik opozorja sodnika, naj na to ozir jemlje. Sodnik g. Led en i g izreče sodbo, po ka-terej je župan g. Kobler ne kri v in oproščen zatožbe, ker je ta storil le svojo dolžnost, da je nered, ki se je godil, objavil go-Bposki in ker, kar tožnik sam prizna, nij imel nobenega slabega namena. Tožnik vahtmajster Wagner, ki je obsojen plačati stroške te tožbe, naznanja po državnem funkcijonarji priziv zoper to razsodbo na deželno sodnijo. . 73 gld. 70 kr. - 75 , 65 n . w , 35 . 130 „ — . 811 , n . 292 „ 20 n • 117 n 40 . 9 „ 29'/, n n • 5 „ 54 n 15 n Dunajska borza 15. marca (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta....... 1860 drž. posojilo . . Srebro . Napol. O. kr. cekini Tovariš s čisto vlogo 3000 gld. išče se za nadaljevanje v Ljubljani postoječega obrtniškega pod vzet j a. Natančneje pove F. Miillerjev „ Anoncen-Bureau" v Ljubljani. (lS7-*8) 15.000 hruševili flivjatOT, 3 leta starih, uže za cepiti, proda, 10) za 1 gld. (189 2) n:i Kokrici pri Kranji. Bogu vsegamogočnemu zazdelo se je v njegovem neumljivem sklepu, da je mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata iu svaka, gospoda Franc Petauer-ja, meščanskega urarskega mojstra, po kratkem a hudem trpljenji, previđenoga sč sv. zakramenti za umirajoče, 15. mArca v 41. letu njegove dobe na boljši svet poklicati. Truplo dražega ranjcega se bode četrtek dne 17. marca popoludne ob treh z dunajske ceste št. 20 preneslo na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tarnej cerkvi pri sv. Petru. Kanjki bodi vsem prijateljem in znancem priporočen v blag spomin. V Ljubljani, dnč 15. marca 18MI. Antonij m Petaucr, soproga. Franc in Leopold, sinova. Antonija« Pavla in Terezinn* hčere. Marija Kainan, rojenu Pelauer, sestra. Anton Kaninu, svak. (139) Zahvala. Podpisani v imenu stradajočih izreka najiskre-uejšo zahvalo za veliko pomoč L><> gld. poslano po visokočestitem gospodu dr. Jurju Sterbencu, župniku v llrenovicab. Bog tisočero povrni vrlemu dobrotniku in pošiljalcu! — Bog navdihni šo več enakih dobrotnikov. liog plati ! EtaVDO sem še dobil za razdelitev mej stradajući' 1 gld. od č. gospoda Val. Klobuka, duhovna na Vojskem pod Idrijo, liog plati tisočero! — Josip Potepan, načelnik. V Dolenjem Zemunu 12. marca 1881. I iti i* I i no v EJliRHJftlill : V deželnej bolnici: t; marca: Marija Peček, gostija, 17 let. 7. marca: Jurij Genori, delavec, 48 let, za jetiko — Anton Ureuč, delovčev Bin, 3 m. rr niči. 15. marca: Pri Momi: Velcih iz Trsta. — Hartmann i; Gradca. — Kopp iz Celja. — pl. Garzarolli iz Seno je£ — Grimmeisen, Topfer z Dunaja. — Domladiš iz Bistrice. — GrUner iz Celja. Tri tlalieli Fridrich iz Kočevja. — Berk z Dunaja. — Sauer ir Kaniže. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, Be je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane žepne nre so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebr-uega nikl ju. so izredno elegantno gravirani in giljoŠirani, ter so amerikanskega sistema. V*»led neke vlastae konstrukcije ne uiore h«* lakti ura nikdar pokvariti* pade >eliko na tla, -me t*«> stisniti, a vendar ura pri leni uic ne trpi. Proti povzetju, aH vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double umu verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico /.»slon;. Vse ure so natanko repasirane, ter gurani li) eiiio za vsako uro pet let. ▼ dolcfUB flrotove^rti juniNtvu iu Htrojje j-»oli«liiowt i, prevze-ninnto m tem UolžnoHt juviio, da vsako uepristojeco uro nazu i vzentemo, iu j«