T coiovInL
Uto lxi. ftev. 189.
d lihimi; u nonetellrt ZO. avgustu 19ZB.
Cena Din t-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Z50 Din, večji inserati petit vrsta
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240-— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
Rokopisi se ne vračalo.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. _ Telefon 2304.
IlHUKfl MI
Čilski potniški parnik „Mira Flores" se je iz neznanega vzroka potopil v par minutah m potegnil s seboj v globino skoro vse potnike in
mornarje
— London, 20. avgusta. »Morning Post« poroča, da je zadela Čilski parnik »Mira Flores« enaka katastrofa kakor svojčas italijanski parnik »Prin-cipessa Manfalda«. Parnik je odplnl dobro zaseden s potni/ki iz luke Maul-lin. Ob izlivu istoimenske reke se je parnik nenadoma in sicer tako naglo potopil, da se je rešilo le par ljudi, dočim je večina potnikov in skoraj vsa posadka utonila. Računa se, da je utonilo nad 100 ljudi. Kako je katastrofa nastala, še ni pojasnjeno.
— Santiago de Chite, 20. avgusta. Danes je bil objavljen kratek uradni komunike, ki ugotavlja, da je zadela potniški  parnik  »Mira  Flores« nesre-
ča, pri kateri je utonilo po dosedanjih ugotovitvah 75 oseb. Več potnikov še pogrešajo.
— Newyork, 20. avgusta. Po semkaj dospelih vesteh je katastrofa potniškega parnika »Mira Flores«- mnogo hujša, kakor pa priznavajo v uradnih krogih. Parnik je bil nabito poln potnikov in izletnikov, ki so hoteli potovati deloma v Evropo, deloma pa vzdolž čilske obale. Tik ob izlivu reke Maul-lin, kjer je parnik naporno manevriral, da bi presekal rečni tok, se je začela ladja naglo pogrezati. Pred.io so se potniki prav zavedli, kaj se je zgodilo, je bil zadnji del ladje že pod vodo. Večina potnikov ie v obupu poskakala v morje, le malo število se jih je rešilo v re-
šilne čolne, izmed katerih pa sta se dva potopila, ker sta bila preobremenjena. Nadaljne podrobnosti še niso znane, računa pa se, da je utonilo okrog 150 ljudi. Na lice mesta so bile takoj odposlane druge ladje, da skušajo rešiti, kar se še rešiti da. Potapljajoči parnik »Mira Flores« je poslal Ie dva kratka brezžična klica na pomoč, nakar je njegov radioaparat utihnil. Vsa vprašanja sosednih postaj in v bližini se nahajajo-čih ladij so ostala brez odgovora, iz česar se sklepa, da se je parnik sMno naglo p-ogrezmil.
»Mira Flores« je bil srednjevelik potniški parnik starejše konstrukcije. S posadko vred je bilo na krovu prosto-ra za 500 ljudi.
Vlada sestavlja odgovor na italijansko protestno noto
Posvetovanja v zunanjem ministrstvu. — Vlada bo baje sprejela vse težke italijanske pogoje. — Rimski   poslanik   poklican v Beograd. — Dr. Korošec pride jutri na Bled.
— Beograd, 20. avgusta. V Beogradu vlada na zunaj absolutno politično mrtvilo. Tem živahnejše pa je za kulisamf, kjer se vrše na vse strani posvetovanja in konference. Dočim so se vladni poslanci večinoma razšli na svoje domove in so ostali v Beogradu le člani vodstev, so ministri zbrani skoraj polnoštevilno in neprestano razpravljajo o položaju. Na eni strani je notranja situacija taka, da se napoveduje skorajšnji konec režima dr. Korošca, na drugi strani pa je protest Italije radi incidentov v Dalmaciji povzročil veliko vznemirjenje, ker je sedaj jasno, da si vlada tudi za ceno te ratifikacije ni pridobila Italije, temveč je ta postala Ie še bolj agresivna.
Včeraj je vladala zlasti v zunanjem ministrstvu velika živahnost. Zastopnik zunanjega ministra dr. Šurnenko-vić se je zvečer vrnil iz Zlatihora, kjer se je mudil na posvetovanju pri zunanjem ministru dr. Marinkoviću. Danes zjutraj je prišel na vse zgodaj v svoj
kabinet, kjer je skupno z višjimi uradniki sestavlja! odgovor na italijansko protestno noto. Odgovor bo vlada še danes odobrila, nakar bo izročen italijanskemu poslaniku. Zatrjuje se, da bo prihodnje dni pozvan iz Rima naš tamošnji poslanik, da poroča o situaciji in da dobi nova navodila. Glede odgovora se izve le toliko, da bo vlada osvojila vse italijanske zahteve in bržkone tudi zahtevo po mešanii anketi, ki naj ugotovi krivce. Ob enem bodo vsi odgovorni uradniki iz Dalmacije pozvani na odgovor, oblasti pa bodo dobile še strožji nalog, naj za vsako ceno zatro protiitalijanske demonstracije in vsak pokret, ki je v zvezi z ratifikacijo nettunskih konvencij.
Ministrski predsednik bo drevi odpotoval na Bled, da poroča kralju o položaju. Policija je že izdala primerne ukrepe, da ga zaščiti pred eventu-alnimni incidenti.
SaipooV?mly« akcija ilihu^ J
valstva
as«
Vedno večje vznemirjenje radi — Luški delavci bojkotirajo ita
italijanskimi in
Split, 20. avgusta. Ogorčenje radi ratifikacije nettunskih konvencij v vsej Dalmaciji od dne do dne narašča. Izzivalni nastopi italijanskih državljanov, pa tudi postopanje naših oblasti, ki jim dajejo naravnost potuho, še bolj podčrtavajo škodljivost nettunskih konvencij. Ker vlada s silo zatira vsako demonstracijo in je prepovedala vse protestne shode, je začelo prebivalstvo samo spontano organizirati akcijo, da prepreči nadaljno ekspanzijo Italijanov v naši Dalmaciji. Tako so n. pr. luški delavci v vseh dalmatinskih lukah sklenili, da ne sme noben luški delavec pomagati pri pristanju italijanskih parnikov, niti izkrcavati ali vkr-cavati blaga za italijanske parnike. Na ta način upaio, da se jim bo posrečilo preprečiti italijansko nakano, da z otvoritvijo novih italijanskih prog izpodrrinejo naš pomorski promet. Delavci so tudi sklenili, da ne sme noben delavec sprejeti kakega mesta na italijanskih ladjah, prav tako pa so odločeni, da za vsako ceno zabranijo eventualno nastavljanje italijanskega delavstva na naših parnikih in v naših lukah.
Silno ogorčenje vlada zlasti med ribiči. Nettunske konvencije namreč dovoljujejo italijanskim ribičem, da smejo svobodno ribariti tudi v naših vodah. Seveda obstoja reciprociteta, ki pa je v praksi iluzorna, ker je notdrično, da v italijanskih vodah, v kolikor bi prišle za naše ribiče v poštev, ni — rib! V soboto je prišel cel oddelek i tali-lanskih ribičev v bližino otoka Visa in Korčule. Med našimi ribiči in Italijani, ki so se
posledic nettunskih konvencij, lijanske ladje. — Spopadi med dalmatinskimi ribiči.
ponašali zelo izzivalno, je prišlo najprej do prepira, pozneje pa do krvavega pretepa. Končno so morale posredovati oblasti, nakar so italijanski ribiči odpluli. Po poročilih naših ribičev so italijanski ribiči nalovili Okrog 27 meterskih stotov plemenitih in 7 stotov drobnih rib. Dalmatinski ribiči na-glašajo, da bo kmalu zmanjkalo rib tudi v naših vodah, ker love Italijani vse, kar jim pride v mrežo in ne upoštevajo naših ribarskih predpisov.
••'•iiiiiiiiimmiiiiiM..
Težkoče nemške vlade
— Berlin, 20. avgusta. Odobritev kredi« tov za zgradbo dven vojnih ladij je nale* tela na hud odpor socijalistov. Včeraj se je vršila ponovna seja socijalnodemokrat* ske parlamentarne frakcije, na kateri je predsednik Reichstafja dr. Lo be predlagal resolucijo, naj' bi se drugi in tretji obrok kreditov na vsak način odklonil. Vnela se je dolgotrajna in zelo viharna debata, tekom katere je državni kancelar izjavil, da bodo vsi socijalistični ministri v tem slu* čaju podali ostavke. Končno je bila L6* bejeva resolucija z jedva 15 glasovi večine odklonjena.
Mussolini si ne upa iz Italije*,
— Rim, 20. a^igiista. Ker Mussolini na» čeloma noče potovati v inozemstvo, je po* obla^' italijanskega poslanika v Parizu, da v imenu Italije podpiše Kelloggov pro* tivojni pakt.
Razkroj vladnih strank v pre-čanskih krajih
Beograd, 20. avgusta. Razpad srbijanskih vladnih strank v prečanskih krajih postaja od dne do dne očitnejši. Radikalska, zlasti pa demosratska stranka sta na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji in deloma tudi v Vojvodini izgubili vse svoje pristaša. Po ratifikaciji netfu.if-kih konvencij so zapustili stranko še oni maloštevilni pristaši, ki so po umoru hrvatsih narodnih poslancev v Narodno skupščini iz opotrtuni-tete še ostali v stranki. Sedaj pa je zavzel pokret za izstop iz vladnih strank in priključitev h KDK take dimenzije, da je začelo merodatne kroge resno skrbeti, kam bo to dovedlo. Včeraj se je vršila v Karlovcu izr. skupščina davidovičevcev, na kateri so seglasno sklenili, da korporativno izstopi.o iz stranke in se priključijo KDK. Tudi med subotiškimi radikali, kjer je Vukičevič najprej povzročil razcep v organizaciji, je prišlo do popolnega preokreta. Najuglednejši člani zapuščajo stranko in vstopajo v SDS, deloma tudi v HSS.
Še v slabšem položaju pa so hrvatski klerikalci, ki imajo samo še firmo stranke, pristaša pa nobenega več. Danes dopoldne se je vršila v ministrski sobi Narodne skupščine dolgotrajna konferenca obeh »sotrpinov« ministra Bariča in Ljube Davidovića. Konferenci sta prisostvovala tudi frančiškanska provincijala Grabić iz Splita in Frantić iz Mostara. Na konferenci so razpravljali o tem, kako bi si zopet pridobili pristaše na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Bosni. Kaj so ukrenili, ni znano.
Radikali se zanašajo še vedno na vladno moč. Vukičevič bo sklical za jutri posvetovanje svojih pristašev, na katerem bodo razpravljali o ukrepih, ki jih smatrajo za potrebne, da ohranijo svoje pozicije in preprečijo pokret za izstop stranke. Danes popoldne bo zasedal tudi radikalski glavni odbor, ki pa se bo bavil v glavnem s pobijanjem Vukičevičeve akcije. Tudi v glavnem odboru so zelo razburjeni radi izstopov iz stranke ter pripisujejo krivdo Velji Vukiče-viču, ki ga smatrajo za glavnega krivca, da je prišlo do tako ostrih diferenc med radikali inKDK.
Kralj operiran v ustih
— Bled, 20. avgusta. Kralj je že pred odhodom na Bled obolel v Beogradu na abscesu, ki se mu je pojavil pod nezdravim zobom. Ta abces je moral sedaj operativ* nim potom prerezati na Bledu na pocitni* cah bivajoči profesor beograjske kirurške klinike dr. Kostić, ki je po atentatu v Na* rodni skupščini operiral tudi Stjepana Ra* dića. Včeraj je prof. Kostić ponovno pre* gledal operirano rano ter ugotovil znatno poboljšafcje. Tudi bolečine so popnjstilo. Doznava se, da bo v Suvobor prihodnje dni poklican beograjski dentist, naš rojak dr. Ku ilt.
Dr. Trumbić o naši krizi
Budimpešta, 18. avgusta, s. Poslanec dr. Trumbić je sprejel urednika lista cPesti Hir-lap» ter se z njim razgovarjal o položaju v Jugoslaviji. Dr. Trumbić je izjavil, da je položaj v Jugoslaviji zelo resen in delikaten. Bili so umorjeni trije hrvatski poslanci, med njimi Stjepan Radić. Važno je dejstvo, da je bil Stjepan Radić umorjen kot vodja Hrvatov. Zato se hrvatski poslanci ne morejo vrniti v Narodno skupščino. Mentaliteta beograjske vlade je tako intransigentna, da se
ne more misliti na zjbližanie in na sporazum. Edina rešitev je ta, da beograjski gospodje opuste svoja imperijalistična stremljenja in svoje vztrajanje pri hegemoniji.
Vlada obupno išče denar na vse strani
Državne blagajne so prazne. — Uradni podatki o dolgovih se ne objavljajo več. — Iskanje posojila v Franciji in pri angleških
bankah.
— Beograd, 20. avgusta. Z dobro poučene strani je dobil vaš dopisnik sledeče zanimive informacije o stanju državnih financ in o prizadevanju vlade, da pride čimprej do kakega posojila:
>Državne blagajne so dobesdeno prazne, tako da vlada nima niti kritja za tekoče, v računu predvidene izdatke. Tako se je zgodilo, da so ostali mnogi državni uslužbenci, pa tudi duhovščina brez plač 1. avgusta in jih dr bivajo še le polagoma tekom meseca, kakor pač davčni uradi odvajajo zbrani denar iz iztirjanih davkov. Vlada je bila radi tega prisiljena, izdati brzojavno naredbo, naj vsi davčni uradi brezobzirno iztirjajo davčne zaostanke. Jasno je, da se bo ta odlok posebno strogo izvajal tam, kjer davčna uprava precizno funkcijouira, a to je v prečanskih krajih, zlasti v Sloveniji in na Hrvatskem. Če mora vlada tik pred volitvami segati po tako nepopularnih sredstvih, da napolni državne blagajne, je to pač najjasnejši dokaz, kako slabe so državne finance.*
»Doslej je bila vedno praksa, da so »Službene Novine« objavljale leteče dolgove in statistiko Narodne banke, v zadnjem času pa se je to opustilo. Naše finance so fiam-reč take, da ima vlada dovolj vzroka, da prikriva njihovo pravo stanje. V finančnih krogih pa tudi mnogo razpravljajo o tem, kar je izginilo posojilo v višini 12 milijonov dolarjev, ki ga je država nedavno najela v Ameriki. Tudi izplačila iz Blairovega posojila so brez sledu izginila. Sumi se, da jih je vlada uporabila za kritje rednih proračunskih izdatkov, ne pa v namene, za katere je bil En  i iiar^določen. To se bo seveda kruto
Velika Venizelosova zmaga pri grških volitvah
Volitve so se vršile med srditimi krvavimi spopadi. — Venizelos je dobil dvetretjinsko večino, Pangalos pa je propadel.
maščevalo, ker bo treba ta denar vračali iz rednega proračuna. Davki so letos strahovito nazadovali in ne bodo dosegli niti dveh tretjin v proračunu predvidene vsote.<
>V tej hudi stiski, ki postaja z dneva v dan večja, si vlada na vse načine prizadeva, kako bi najhitrejšim potom prišla do kakega posojila. Na vse strani so bili razposlani emisarji, ki iščejo kredita. Tako mi je znano, da se poteguje vlada za posojilo v Franciji. Posojilo bi znašalo 500—800 milijonov. Vlada je pripravljena, priznati in plačati stare srbske dolgove Franciji v zlatu, samo da pride do denarja. To bi bila za državo nedogledna katastrofa, ki bi je naše gospodarstvo ne moglo preboleti.
>Vlada pa se tudi sama ne zanaša dosti na inozemstvo in išče načina, kako bi doma prišla do denarja. Rigoroznejše izterjevanje davkov ne bo rodilo zaželjenega uspeha, ker se pač ne da iztisniti denarja tam, kjer ga ni. Zato se je vlada v najnovejšem času obrnila na nekatere domače denarne zavode s prošnjo, naj bi izposlovali za državo kako večje posojilo. Zanimivo je, da se je vlada sedaj najprej zatekla v Zagreb in skuša najeti posojilo pri nekem zagrebškem denarnem zavodu. Ta banka naj bi stopila v stike z ostalimi denarnimi zavodi .loma in v inozemstvu ter pripravila posojilo v znesku 3 milijard dinarjev. Od tega naj bi bi se izplačalo takoj 500 milijonov, ostanek pa v večjih obrokih. Zastopnik dotične zagrebške banke je te dni dospel v Beograd, da izve za podrobnosti te vladne ponudbe. To je zadnje upanje vlade.c
London, 20. avgusta. Po prvih vesteh so potekle včerajšnje volitve v Grčiji zelo krvavo. Skoraj po vsej državi je prišlo do srditih spopadov med venizelisti in pangalisti. Venizelos je kljub terorističnemu nastopu Pangalo-sa in njegovih pristašev odnesel veliko zmago. V Atenah, Solunu, Trakiji in na Kreti je dobil absolutno večino. Nasprotno pa je po prvih rezultatih general Pangalos propadel. Podrobni rezultati volitev še niso znani.
Pri demonstracijah, ki so se vršile včeraj in na predvečer volitev, je bilo več mrtvih in mnogo ranjenih. V Atenah je prišlo do krvavega spopada pred volilnim lokalom pangalistov, pri katerem je sodeloval tudli general Panga-
Letalski dan v Celju
— Celje, 20. avgusta. Včeraj zjutraj sla kmalu po 7. uri prispeli iz Zagreba d/e šolski letali tipa »Brandeburgr, ob pol 10. dopoldne pa še nala > Ljubljana* iz Ljubi ia-ne. »Bramdeburga« sta poletela tudi do Žalca, kjer je eden izemd njiju spustil venec na gro* slovenskega pilota Ludvika Pclaka, ki se je lani 31. oktobra smrtno pjn^srečil i-a letališča v Novem Sadu. Ob 10. dopoldne so se pričeli na bivšem vojaškem vežbališču v Lev. u pri Celju pasažirski leti, ki so trajali do 13. Prireditev sama se je pričela Sel? cb 4. popoldne. Na letališču se je zbralo 7000 ljudi iz mesta in okolice. Naprej sta se dvignila v zrak oba >Brandeburga^, fotografirala mesto in letališče ter metala ekse-cirne bombe. V zraku so spustili tudi dve raketi, ki sta se po eksploziji lepo razvili v državnih in slovenskih barvah, nekako proti pol 5. so prispeli iz Zagreba tr'jo ponosni >Potezi«, ki so izvajali zanimive skupinske lete in defileje. Komandant eskad rile je vrgel na letališče pismo, v kalerem je sporočil pozdrave, ob nemem pa tudi obžaloval, da njegova letala ne morejo pristati, ker je letališče prekratko in premalo ravno. Po desetminutnem manevriranju so se »Potezi« vrnili proti Zagrebu, >Brandebur-ga< in iLjubljanac pa so nadaljevali pasa-žirske polete Zal pa sta se radi neprikladnoga vremena oba ^Brandeburga« k m? I u pokvarila in morala s poleti prenehati. Izostati je morala tudi točka s padalom, tako da občinstvo ni prišlo na svoj račun in se je razhajalo razočarano. Po prireditvi se je vršila prosta zabava, zvečer pa je bil v Narodnem domu družabni večar za pilcle. > Ljubi janac se je vrnila že sinoči, Brand*-burga pa morajo najprej poparviti.
Naše mnenje je, da bo treba v bo loče letalske prireditve, ki naj služijo propagandi tega izredne važnega prometaega in
obrambnega sredstva, mnogo bolj skrbno pripraviti in preštudirati. Bolje nič. kakor pa prireditev, od katere odhajajo posataiki razočarani.
los. Streljal je v množico iz samokresa ter po lastnem priznanju ubil več ljudi. Izgovarja pa se, da je ravnal v silobranu, ker je množica navalila nanj in njegove pristaše. Uvedena je sodna preiskava.
Beog.rad, 20. avgusta. Glasom poročil iz Aten ie dobil Venizelos pri včerajšnjih volitvah ogromno večino. Od 250 mandatov jih je dobila njegova skupina po dosedanjih ugotovitvah 170, računa pa se, da ji bo pripadlo še 15 do 20. Pangalisti so popolnoma Propadli. Tudi Kafandaris, ki je kandidiral v Atenah, ni izvoljen. Podrobni rezultati bodo znani šele tekom jutrišnjega dne.
Miroljubna madžarska izjava
Budimpešta, 18. avgusta, g. «Petit Pari> sien» objavlja razgovor z bivšim madžar* skim min. predsednikom Štefanom Friedri* chom o zadnjem govoru češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bencša. Štefan Frie* drich je izjavil, da je trditev dr Beneša, da mir v Evropi še vedno ni definitiven in da se mora zanj še vedno vršiti boj, pre* več pesimistična V srednji Evropi vlada popoln mir in nihče ga ne misli motiti. Balkan je sicer nemiren, vendar pa niti tam napetost ^,ni tako velika, da bi ogro* žala mir. Prav tako ne ogroža miru avstrij* sko priključitveno vprašanje. Tudi Madžar ska ne more zaradi svojih nerešenih gospo* darskih problemov misliti na zunanjepoli* tične akcije, ki bi pomenile ogrožanje mi* ru. Štefan Friedrich meni, da ogrožajo razne modifikacije in pridržki učinkovitost Kellogovega pakta. Mnogo važnejši za Ev* ropo so gospodarski problemi kakor vsi diplomatski prepiri. Med Nemčijo, Češko« slovaško in Avstrijo obstoja zelc intenzi* ven trgovski promet, ki mu gre več važ* nosti kot vsem teoretičnim razglabljanjem. Produkcija srednje Evrope se mora raci* jonalizirati. S tako racionalizacijo se bo vzpostavilo ravnotežje med Berlinom, Pra« go, Dunajem in Budimpešto.
Borzna DoročHa
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.6275, Berlin 0—13.568, Bruselj 0—7.9177, Budimpešta 9.S95—9.925 (9.91), Curih 1094.1—10 97.1 (1095.6), Dunaj 8.0068—8.0.%« (8.02IS), London 275.86—276.66 (276.26), Ne\vv«.rk 56.81—57.01 (56.91). Pariz 221.47—223 47. (222.47). Praga 168.21 — 169.01 (168.61). Trst 296.55—298.55 (297.55).
Efekti: Celjska 158—0. L j ubij. kreditna 128—0, Kreditni zavod 175—175 (175), Tr* bovlje 475—475 (475), Vevče #105—0, Koše 285—285 (285), Kranjska industrijska 300— 0, Stavbna 56—0. Šešir 105—0
Lesni    trg:    Tendenca nespremenjena.
Zaključeni 3 vagoni bukovih nažamanih plohov, fco vag. nakl. post. po 430.
INOZEMSKI- BORZE Curih: Beograd 9.1275. Dunaj 73.22, Berlin 123.50, Milan 27.16, London 25.21, Pariz 20.30, Praga 15.3875.
WW
CU
Stran Z
tSCOVENSKI   N A R O D» dne 20. avgust* 1928.
Stev 180.
Klerikalna skrb za finančno samostojnost Slo-
venije
Pod kleroradikalno vlado so te državna davčna bremena v Sloveniji zvišala, razen tega pa smo dobili ie občutne oblastne
cbnrižine.
»Slovenec« trdi. da okrožnica, ki je bila poslana iz finančnega ministrstva podrejenim davčnim oblastem, ne vsebuje nobene poostritve v istine vanju davkov, zlasti pa ne nobenih novih navodil, kako naj se davki iztirjuj-ejo. Razen tega laže prav po klerikalno, cla to priznavajo tudi listi SDS, ki da opirajo vse svoje pisanje samo na to, da se v okrožnici davčnim uradom naroča, naj poročajo vsakih deset dni finančnemu nrirnstru o stanju tztrrjanih đavčmti zaostankov.
Zakaj »Slovenec« ne objavi okrožnice, da bi Javnosti na ta način najbolj jasno dokazal, kako Je nedolžna? Vsekakor okrožnice niso poslali iz Beograda samo zaradi tega, da bi pomnožila arhive v davčnih uradih, ampak zato, da se poviša finančni efekt izterjevanja davkov.
Napredni listi nikakor ne opirajo svojih trditev samo na dejstvo, da morajo davčni uradi poročati vsakih deset dni o stanju izterjevanja davčnih zaostankov, temveč predvsem na dejstvo, da je bila okrožnica izdana brzojavno, da ta okrožnica naroča, naj se davki |z-terjujeio brez ozirov in da moraio davčni uradi poročati telefonično ali brzojavno vsakih deset dni, koliko so že izterjali, kar naj jim onemogoča vsako odlašanje in vsako obzirnost v izterjevanju.
To so dejstva, ki jih »Slovenec« doslej še ni ovrgel in ki jih more ovreči samo na a način, da objavi okrožnico, ki jo je izdalo finančno ministrstvo podrejenim davčnim oblastem in na podbgi katere te davčne oblasti izjavljajo, da jim je nemogoče vsako odlaganje rubežni in prisilne prodaje.
Kar se tiče »Slovenčeve« trditve, da
gre naprednim listom samo za to, da bi vzbudili v javnosti mnenje o nastopu novega strožjega kur za v davčni politiki, ker so državne blagajne prazne, pa vprašamo glasilo slovenskega premije r-ja, zakaj ne pove, koliko so se javne dajatve Slovenije zmanjšale, odkar sodeluje SLS v Vladi?
Dejstvo je, da je Slovenija plaćala v L 1926„ ko klerikalcev še ni bilo v vladi, samo 221,857.233 Din direktnih državnih davkov, 1. 1927, ko so klerikalci sodelovali v vladi, pa 228 milijonov 648.218.59 Din, torej 7 milijonov Din več kakor prejšnje leto.
Da teh 7 milijonov dinarjev, katerim se pridružijo še milijoni avtomatično naraslih doklad in pa oblastnih davščin, ne predstavlja mačkinih solz za izčrpano Slovenjo, ki poleg bogate Vojvodine plačuje sorazmerno največ davkov in kjer je gospodarska kriza otočutnejša kakor kje drugod, mora biti jasno vsakemu slepcu. Klerikalci so zgradili slovensko »avtonomijo« in slovensko finančno »samostojnost« na ta način, da so povečali državne davke in vpeljali še nove oblastne davke. »Decentralizacijo« finančne uprave so izvedli tako, da plačujemo v Beograd še več kakor prej in da ostane doma še manj denarja.
Naj objavi »Slovenec« številke, s katerimi bo ovrgel te naše navedbe. Naj pove, v koliko je ugodila sedanja vlada po znižanju davčnih bremen zahtevam in željam ljubljanske zbornice TOI, v kateri imajo večino klerikalci. Številke govore dovolj jasno, da se je pritisk davčnega vijaka pod kle-roradi'kalno vlado povečal do neznosnosti. Od klerikalnih obljub in zavijanj slovensko gospodarstvo nima ničesair.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Eldorado kopalcev na rivijeri ob Ljubljanici
Kako se kratkočasijo oni Ljubljančani in Ljubljančanke, ki so navezani na domačo rivijero. — Ljubljanica uspešno tekmuje s Savo in Soro. — Kopalna sezona se bliža koncu«
Gospod urednik! Kopalne sezone bo sicer vsak hip konec, vendar nam delate krivico. Letos ste nas popolnoma prezrli, ignorirali, bagatelizirali in briskrrali. Samo Reteče so vam pri srcu in pa Sava, dasi smo letos na Ljubljanici zelo živahni in nas je kopalcev več nego drugje. Saj se je vsa rivijera z Gradaške Slatine, kjer so jim zaprli vrelce, preselila na Ljubljanico. In tu se je razvilo življenje kakor ob zc lenem Lidu v Benetkah.
Na prosluli »Špici«, kjer je kaj ugoden teren za gaganje, je mestna občina dala nabiti tri table, da je »kopanje prepove* dano«. Ampak smo table tako zasukali, da je napis sedaj obrnjen proti severu, in tudi stražnik, ki pride urgirat, je popolnoma zmešan. Pušča nas iaje pri miru, ker ve, da smo plebejci in da nimamo toliko, da bi podpirali mestno občino. Za kopališče nam namreč ne nese in zdi se nam, da je Ljubljanica na »Špici« ravno tako dobra, kakor v kopališču. Na nasprotnem bregu »Špice« smo planirali teren za nogobrc in sedaj tam bijemo žogo, da se kar kadi. Tam ni pravil in tudi ne ofzajta in kdor zna svoje fizične vrline bolje izkoriščati, je največ uvaževan in priznana kapaciteta na polju nogobrca. Deviza teh »divjih« nogo* brcarjev jc: Za čisti sport!
Igramo pa tudi v vodi in smo si v ta namen zgradili takozvane gole, ki jih prU vežemo. 2 njimi imamo precejšen križ, ker se dogodi, da ponoči kar izginejo. Da nudimo kopalcem čim večji komfort, smo vsekali v obrežje komodne stopnice, po* vabili smo pa na našo rivijero tudi sla* doledarje Za te in za prevoznike se letos nastopili zlati časi. Sicer pa tega ne sme* mo preveč poudarjati, ker bi jim sicer utegnila davkarija zaviti vrat . . .
Zanimalo vas bo tudi najbrž, kaj je novega na Ljubljanici. Življenje se je pre* cej spremenilo in od leta do leta imamo večjo frekvenco. Nova je lična obvodna vila g. Jurmana na nasprotnem bregu »dlv* je rivijere«. Tam so skoraj pol leta plani* rali, cimprali, zabijali plote in kole in konč* no je zrastla lična vilica ob vodi, ki je lahko Ljubljanici v ponos. V njej je ves komfort in zvečer je prijetno poslušati glasove, ki prihajajo iz zvočnika radio* aparata.
Tudi Ljubljanski športni klub ni hotel zaostajati in si je omislil popolnoma novo igrišče za tenis. Tenis ob kopališču je pa5 nekaj modernega in priznati morate, da naša rivijera na vsej črti napreduje.
Pa poglejmo malo v kopališče samo. To je dan za dnem polno in zdi se, da po* stane v doglednem času skoraj premajhno. Zlasti kar se tiče števila kabin. Ce bi jih bilo še enkrat toliko, bi jih ne bilo pre* več. Življenje v kopališču je drugače pre« cej monotono in samo kadar namakajo ci* viliste, je živahnejše. Žal, da nam civilisti nočejo več na lim. Le sem pa tja ujamejo kakega kalina, vendar imamo z njim toli* ko sočutja, da ga zmočimo samo do ko? len . . . Obrazi v kopališču so skoraj vsak* danji in le nekateri tipi so prav zanimivi. Med te spada nedvomno »ta skravžljast Francelj«. Mož je kakor gora, ima čeden »kurji britof« in je stalen gost Mačka, on©* ga den Beriihmten tam za vodo. G. Maček ima namreč lekarno in nudi zdravila zo* per žejo in lakoto. Žejnih bolnikov je se* veda mnogo več, nego lačnih in dogodi se, da mora g. Maček na svoje okno nabiti ta*
bio: »Razprodana hiša«. Kakor v kinema* tografu . , .
Seveda je to hud udarec za ta »skravž? ljanega Francija«. V takem primeru se ga osmih njegov prijatelj »marinar Lipe«, ki ima svojo barko in ga popelje tja gori do Mokarja na Barje. Pri dobrem cvičku se potem Francljeva žeja hitro pogasi. »Mari* nar Lipe« ima strupen jezik in ob ere vse, ki so v kopališču. Zadnjič je vzel na piko družbo mladih dam, ki sicer znajo sloven* sko, a vendo le nemškutarijo. In Lipe jim je povedal, da ga od neoiškutarenja že ušesa bole, ter jim zagrozil, da bo vse skupaj v vodi pošteno »potunkal«. Poma* galo seveda ni dosti in sedaj je Lipe za* grozil z Orjuno. Bomo videli, če bo kaj za* leglo.
Za kopališčem običajno balinajo. Igra* jo za Mačkovo pivo, zbijajo in tolčejo krogle na »rešto« ali pa na »pjombo«. Če ravno ne zadenejo krogel, pa vsaj pogo* dijo no^o kakega kopalca. Ampak zadenejo vseeno. Pribiti pa moram, da hude nesre* če še ni bilo.
Poleg balincanja je v modi tudi kvar* tanje. Igrajo »seksundsehcig«, marjašajo aH pa »Jirstig«. Pri tem imajo zelo bogato terminologijo izrazov, kakor stari očanci v tivolskem Monte Carlu. Drugače v našem kopališče ni posebnosti. Mestna občina, ki je že lani ugotovila, da je kopalcev v ko* pališču vedno več nego prodanih vstopnic, je letos nastavila posebnega paznika, ki je vzel na piko zlasti one, ki pTidejo s čolni in druge dezerterje. Teh je namreč vedno dovolj in pridejo z vseh vetrov, če bi pa hotel paznik loviti dezerterje, bi mu naj* brž dela nikoli ne zmanjkalo. Nasproti kopališča tabore Primorci. Ti so v vodi pečeni in kuhani in najsi bo vreme solnč* no ali deževtno, je plavalni prostor ASK Primorja vedno poln kopalcev. V tem po* gledu jim konkurira samo »divja rivijera«, dočim je kopališče v deževnih dneh pu* sto in prazno.
Sicer pa nudi Ljubljanica pestro sliko. Kakor v kaleidoskopu se menjavajo slike. Tu divja rivijera, razposajen krik in smeh, tam lična vila z vsem komfortom, potem kopališče, iz katerega udaTjajo zvoki ve* sele Gustljeve harmonike, vmes Švigajo čolni, prevračajo se mali sandulinčki. a iz vode moli nešteto glav plavačev in fletnih kopalk.
Tako je življenje na Ljubljanici in sa* mo škoda, da ga bo kmalu konec. Avgust se namreč bliža koncu in septembra je pri nas običajno kopalna sezona že končana.
Tri železniške nesreče* — Velik požar t Splitu. — Zagoneten umor v Beogradu. — Izgred pijanega vojaka. — Če se deca
igra s puško.
štieležnica
Najboljše   najtrajnejse, zato
13 najcenejše!
V noči od sobote na nedeljo je povozil ekspresni vlak, ki je prihajal iz Beograda, na postaji Blinjski kut nekega kmeta. Odrezal mu je desno nogo pod kolenom, razen tega mu je pa še prizadejal težke poškodbe na glavi in na obeh rokah. Ponesrečenega kmeta so našli šele okrog pol 3. ure zjutraj ob železniškem tiru, toda bil je že mrtev. V mrtvecu so spoznali okrog 30 let starega samskega posest* nikovega 9ina Petra Pujesa iz vasi Dr* ljače pri Sunji. Preiskava še ni mogla ugotoviti, ali se je zgodila nesreča, ali pa gre za samomor. — V soboto po* poldne so pripeljali v bolnico v Novi Gradiški železniškega delavca Gjuro Milokarja, katerega je povozil med postajama Rajič in Okučani neki to* vorni vlak. Delavec je bil zaposlen pri gradnji drugega tira na progi Zagreb —Beograd. Ker ni bil dovolj previden, ga je zgrabila lokomotiva tovornega vlaka in ga težko poškodovala na des* ni strani hrbta. — Pri delu na isti progi se je v soboto popoldne pripe* tila še ena nesreča med postajama Oriovac in Sibinj pred Slavonskim Brodom. Na novozgrajenem tiru je peljal vlak. ki dovaža delavcem za progo potrebni materijal. Nenadoma je padel z vagona progovni delavec Josip Orcškovič in prišel pod kolesa, ki so mu odrezala levo nogo v stegnu. Dasiravno je bil takoj prepeljan v brodsko bolnico, je kljub zdravniški pomoči kmalu izdihnil. Tudi ta nesre* ča se je pripetila radi delavčeve nepre* vidnosti.
V soboto zvečer je izbruhnil v ve* liki cementni tvornici «Majdan» v So* linu, ki se nahaja v neposredni bližini Splita velik požar, ki je trajal do ju= tra. Tvornica je last «Splita», delniške* ga društvo za proizvodnjo Portland cementa* in je večinoma v italijan* skih rokah. Požar se je razvijal s ta* ko veliko naglico in silo, da ga ni bilo mogoče pogasiti. Ogenj se je pojavil pri električnem motorju pod streho, najbrže radi iskre, ki je skočila iz stro* ja. Prvo pomoč so nudili v tovarni zaposleni delavci, kmalu nato pa je prispelo spitsko gasilno društvo z vsem potrebnim orodjem. Požar je bil okrog polnoči lokaliziran, vendar so se po* javljali posamezni plameni na raznih koncih in krajih pogorišča vse do ra* nega jutra. Tvornica trpi veliko škodo, ker je popolnoma zgorelo nad 150 metrov strehe, malone popolnoma uničenih je 10 peči, popolnoma neupo* rabni pa sta dve zračni železnici. Ce* lokupna škoda še ni točno ugotovlje* na, vendar jo že sedaj cenijo na več milijonov dinarjev. Tudi pravi vzrok požara še ni ugotovljen. Tvornica je proti požaru visoko zavarovana in je vsa škoda krita z zavarovalnino. Po kapaciteti produkcije je bila to ena največjih tvornic v državi. Čim bo ko* misija ugotovila škodo, bodo tvornico prczidali in popravili ter se bo z de* lom čimprej, nadaljevalo.
Včeraj zjutraj je zaslišal službujoči stražnik v Beogradu v bližini »Narodne kuhinje« obupne klice: »Lopovi! Ubijalci! Žandarji, na pomoč!« Službujoči orožnik ni dolgo premišljeval, temveč je takoj priklical s piščalko nekaj svojih tovarišev, nakar so vsi skupaj odhiteli v smeri, od koder so prihajali klici na pomoč. Ko so orožniki prispeli pred omenjeno kuhinjo, sta jih na cesti pred hišo pričakovala dva mladeniča in jih odvedla v kuhinjo. Nudil se jim je strašen prizor. Na preprogi je ležal lastnik kuhinje Nuf-rija Siljanovič, ves oblit s krvjo. Imel je na več krajih razklano in zdrobljeno lobanjo, iz katere so se razlezli možgani. Očividno je bil Siljanovič umorjen s sekiro. Orožnikom sta mladeniča, ki sta jih pričakovala pred hišo in ki sta klicala na pomoč, izjavila, da sta zvečer legla spat na posteljo za platnenim zastorom. Kmalu za njima je prišel spat tudi lastnik kuhninje Siljanovič, ki je popreje še pospravljal in pomival posodo. Jedva so vsi trije dobro zaspali, že jih je prebudil žvenket šip, ki so padle iz okna. Dvignili so se na posteljah, da bi videli, kaj da se je zgodilo. V tem trenurxw pa se je pred njili v temi pojavil neznan moški, visoke, nočne postave, h? je vlomil v kuhinjo skozi okno. S sekiro je razklal gospodarju Siljanoviću glavo, ker se mu je ta hotel postaviti v bran. Ona dva sta morala pa molče gledati, sicer bi se jima zgodilo isto. Šele po roparjevem odhodu sta se upala na cesto, kjer sta pričela klicati na pomoč. Policija pa izpovedi mla-deničev ni verjela, ker sta se med pripovedovanjem zapletla v razna protislovja. Pridržali so ju v policijskih zaporih. Aretirali so tudi umorjenčevega brata Uroša in njegovega strica So-fronija Gjorgjeviča. Zaenkrat še niso mogli najti pravega storilca, nedvomno so pa vsi štirje aretiranci udeleženi pri umoru.
★
Praksa je že dovolj jasno pokazala, da je vmešavanje vojaških oseb v politiko najbolj nesmiselno početje, ki ga more zagrešiti uniformirana oseba. Čim se vojak vmeša v politično debato, pride do razčiščevanja zamotane politične situacije z bajoneti in noži. Do takega fizičnega obračunavanja je
prišlo sinoči na trsu kralja Aleksandra v Zagrebu. Na trgu se je pojavil neki precej nasekan podoficir, ki je pričel mimoidoče meščane hruliti z raznimi cvetkami iz svojega bogatega besednjaka. Vmes je mešal politično nasprot-stvo Srbijancev do Hrvatov in se končno pričel dreti na vse grlo: »2ivio Puniša Račić! Živela Velika Srbija! Doli Hrvati!« itd. Zagrebčani so na tako izzivanje seveda reagirali in le takojšnji intervenciji policije se je zahvaliti, da ni pijani izzivač prejel onega,^ kar je iskal in zaslužil. Podoficir, ki je komaj stal na nogah, je med prepirom s pasanti celo potegnil sabljo iz nožnice, iz žepa pa nabit samokres, s katerima je grozil občinstvu. Policiji se je po daljšem naporu posrečilo razdvojiti nasprotnike in podoficirja s pomočjo vojaške patrulje spraviti v vojašnico.
Toliko se je že pisalo po raznih listih, da naj bi starši pazili na svoje otroke, s kakimi igračami se igrajo in na kakšen način se zabavajo. Nešteto nesreč se je že pripetilo, med njimi obilo smrtnih, ker niso starši dovolj pazili na otroke. Zlasti veliko veselje imajo otroci do orožja. Že z navadnimi malimi flobertovkami je neprevidno ravnanje lahko usodepolno, kaj šele s pravo lovsko puško. V soboto popoldne so se igrali v Delnicah v Gorskem Kotaru otroci na travniku kraj ceste. Med njimi je bil 15-letni Josip Gašpa-rac. Nenadoma se je spomnil, da ima oče doma na steni obešeno veliko lovsko puško, s katero bi se bilo prav prijetno igrati. Odhitel je po. njo in se kmalu vrnil na travnik. Deček je bil prepričan, da ni nabita. Snel jo je z rame in se tako dolgo igral z njo, da se mu je nenadoma sprožila in ga je zadel naboj v prsa. Deček se je zgrudil, močno krvaveč iz neštetih ran, nezavesten na tla. Včeraj zjutraj so ga starši z brzovlakom prepeljali v zagrebško bolnico, kjer je bil mladi ponesrečenec takoj operiran. Zdravniki dvomijo, da bi deček okreval.
Velika gasilska slavnost v Cerkljah
Včeraj popoldne je odkrilo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Cerkljah na rojstni hiši pokojnega ustanovitelja in prvega staroste JGZ. Franceta Ba leta spominsko ploščo. Slavnosti so se udeležili gasilci iz Ljubljane, Kranja, Tržiča, Bleda, Radovljice in sploh iz vseh vasi Gorenjske. V slavnostnem sprevodu so se razvrstili belo oblečeni otroci z zastavicami v rokah, za njimi mengeška godba, narodne noše, gasilci na konjih, starešinstvo JGZ., nakar je sledila impozantna povorka gasilcev v če-tverostopih s štirimi prapori na čelu.
Pred Barletovo rojstno hišo se je okrog govorniškega odra strnila poleg gasilcev ogromna množica okoliškega prebivalstva in številni gostje iz Ljubljane in drugih slovenskih mest. Kranjski pevski zbor je zapel pod vodstvom sreskega prosvetnega referenta g. Vilibalda Rusa Davorin Jenkovo ^Molitev« in Ferjančičev xPozdrav«, nakar je nadučitelj g. Josip Lapajne kot predsednik odbora za postavitev plošče v daljšem govoru opisal Barletovo življenje in delovanje, ki je bilo posvečeno predvsem napredku, organiziranju in izpopolnitvi jugo-slovenskega gasilsfva.
Nato je odkril spominsko ploščo, ki je izdelana iz črnega marmorja. Za njim je spregovoril novoizvoljeni starosta JGZ g. Josip Turk, ki je označil pokojnega Barleta kot vojskovodjo človekoljubja in najpleme-Ditejše požrtvovalnosti. Po kratkem govoru načelnika kranjske gasilske župe g. Saj rvi-ca so gasilci v krojih, katerih je bilo nad 500. defilirali pred starosto g. Turkom. Po slavnosti se je vršila na vrtu nadučitelja g. Lapajneta velika ljudska veselica, brez plesa.
Pripravljalni odbor so tvorili nadučitelj g. Josip Lapajne, načelnik Ivan Kern, tajnik Franc Polajner in drugi. Odbor je poslal cerkljanskemu dekanu g. Dolinarju prošnjo, da bi v cerkvi ljudem oznanil in po možn »sti priporočil udeležbo pri spominski svečanosti. Dekan pa je v svoji politični zagrizenosti in nestrpnosti poslal gasilnemu društvu v uradni kuverti sledeči odgovor: ^Dekanijski urad v Cerkljah. — Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Cerkljah. Čudim se vašemu povabilu, da bi jaz ljudstvo nagovarjal, naj se udeleži vaše veselice. Ali ne veste, da je tp za župnijo veliki dan celodnevnega češčenja Presvetegs Rešnjega Telesa? Kako morete vi od mene pričakovati, da bi ljudstvo ta praznik odvračeval od molitve v cerkvi in vabil na veselico. Kakšen duhovnik pa bi bil, če bi to storil? Po mojih mislih je to predrznost, kaj takega zahtevati od mene.t
Nerazumljivo se nam zdi, kako je mogel odbiti cerkljanski dekan prošnjo gasilnega društva,   dočim ob vsaki priliki oznanja prižnice vabila na klerikalne shode, 7-aup-niške  sestanke,  razne društvene  seje itd Gasilno društvo je vendar popolnoma nepolitična in izvenstranska organizacija ter slu ži plemenitemu    samaritanskemu    delu za vse človeštvo v nesreči in nadlogi. Vrhu te ga pa bi se morala celodnevno cerkveno čc-ščenje vršiti že v soboto in ne včeraj.
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 20. avgusta 1958, katoličani. Bernard, pravoslavni: 7. avgusta, Dometi je.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Lucrezia Borgia«. Kino Ideal: »Človek, ne jezi se!«
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Baka-rič. Sv. Jakoba tre.
— S. K. Svoboda : S. K. Grafika 5 : 1.
V nedeljo dopoldne sta igrala oba kluba prijateljsko tekmo, ki je nudila dober sport. Tekma je bila zelo živahna in je dosegla prvorazredne prireditve. Obe moštvi sta pokazali mnogo agilnosti in znanja. Svoboda je bila tehnično nekoliko boljša, vendar je tudi S. K. Grafika zaigrala lepo igro. Rezultat ne odgovarja poteku igre ker je bila S. K. Grafika znaten del igre celo v premoči. Krivdo na porazu S. K. Grafike nosi knl-ska vrsta, ki je defenzivno odrekla.
Strupen jezik.
— Moja žena je poosebljena skromnost.
— Verjamem. Drugače bi te ne bila vzela.
Sramežljvost slovenskega premijerja
«Slovenec* kaze vsako nedeljo svo* jim vei nim ovčicam podobice. Včeraj jim je pokazal štirinajst stebrov če* tverovprežne koalicije, pod podobica je pa napisal «Voditelj slovenskega naroda, dr. Anton Korošec, ministr* ski predsednik kraljevine SHS». Ogle* doval sem podobico od vseh stranit obračal tako in drugače, pa mi ni šlo v glavo, kako to, da so vsi tako lepo «namnlani» in še numerirani povrhu, a voditelja slovenskega naroda ni med njimi. Ni ga, pa ga ni. Pogledal sem s povečevalnim steklom, če se ni morda skri! generalu Hadžicu ali poklicnemu, tovarišu Baricu za hrbet, pa ga tudi tam nisem našel. A pod podobico sto* ji čr.io na belem, da uživa voditelj Slovencev danes že v vsej državi in pri vseh vodilnih političnih strankah veliko aviorite.o in globoko zaupanje. Glej svaka, sem pomislil, tako velika avtoriteta pa je ni na podobici. Že sem sklepal, da je odšel največji Slo* venec med fotografe, kakor njegov prijatelj Velja med lovce, in da je mo* ral svojo viteško pogrebno bratovščh no fotografirati, pa me je kolega Na* ce opozoril, dc je kriva Koroščeva prirojena sramežljivost, da ga ni na podobici sredi ministrov.
Sramežljivost je lepa čednost in kdor jo ima v tako obilni meri, bo na* šel dopadenje tudi pri bogu. Voditelju Slovencev se že Lastran te lepe čedno* sti prav ponižno klanja
Pepe iz uredništva.
spotiarsfuo
Ogromen deficit v naši zunanji trgovini
Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem uvozu v juniju, iz katerih je razvidno, da naš uvoz še vedno narašča, dočim izvoz neprestano nazaduje. Dvojno poslabšanje naše trgovinske bilance se kaže v vedno obcutnejšem povečanju deficita, ki ga bo v prihodnjih mesecih težko nadomestiti. Koncem maja je znašal deficit že 999,357.418 Din. V juniju se je povečal še za 135,945.757 Din tako, da se je zaključilo prvo polletje v naši zunanji trgovini z deficitom v znesku 1.136,303.175 Din. Malo je verjetno, da se ta ogromni deficit v juliju in prvi polovici avgusta ni še povečal, kajti prava izvozna kampanija se prične šele v septembru in samo s povečanim izvozom bi se dalo preprečiti rapidno nazadovaaje naše zunanje trgovine. Začetkom leta smo se nadali na dobro letino, toda zdaj so te nade pokopane, kajti koruza, ki zavzema v našem izvozu najvažnejše mesto, je letos slabo obrodila. Zato je malo upanja, da bi naš izvoz jeseni in pozimi toliko narastel, da bi mogel kriti dosedanji deficit in spraviti našo trgovinsko bilanco v ravnotežje. To bi se moglo zgoditi samo v slučaju, da bi poleg pričakovanega povečanja izvoza dosegli tudi znižanje uvoza v toliki meri, da bi bil prebitek izvoza znatno večji, nego se more pričakovati od samega povečanja v izvozu žita.
V primeri z junijem lanskega leta je bil naš uvoz letos za 18.038 ton (15.29 op) ali za 54,406.606 Din (10.15%) večji, ker je znašal v juniju letošnjega leta 135.994 ton v vrednosti 590,306.067 Din, lani pa 117.956 ton v vrednosti 535,897-461 Din. V prvem polletju tekočega leta smo uvozili 712.648 ton blaga v vrednosti 3.375,685.039 Din. To pomeni, da je naš uvoz po teži narastel za 150.034 ton ali 26.76%, po vrednosti pa za 446,654.543 Din ali 13-23%. Tako se naglo bližamo gospodarskemu polomu in če bo ostal sedanji nesposobni režim še nekaj časa na krmilu, bo spravil državo v položaj iz katerega ne bo drugega izhoda, nego da postanemo kolonija angleških in ameriških bankarjev, seveda Če nam bodo hoteli kaj posoditi.
Končno.
— Ljubim vas, samo vas, nobene druge.
— Neumnost!
— Vi ste solnce mojega življenja.
— To mi pravijo vsi.
— Ne morem brez vas živeti!
— DomiŠljavec!
— Ah, ne najdem besedi, s katerimi bi vam povedal, kaj čutim za vas.
— To je vse, kar veste?
— AH hočete biti moja žena?
— Končno ste začeli pametno govoriti
Stev. 189.
tSL'OVENSKI  NAROD« dne 20. avgusta 1928.
Dnevne vesti.
— Z naše univerze. Za rednega profesorja na tehnični fakulteti je imenovan dosedanji izredni profesor iste fakultete Alojzij Krova*; za docenta na tehnični fakulteti je m;enovan dosedanji profesor Srednje tehnične šole v Ljubljani Romeo Trolnik.
— Iz sodne službe. V višjo skupino je pomaknjen deželnosodni svetnik in sodni predstojnik v Ptuju dr. Aleksander Poz-n i k.
— Iz državne službe. Za knjigovodje pri ravnateljstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani so imenovani pomočniki knjigovodje Josip Kohlbesen, Vilko Raku-šček, Valter Zamida, Alojzij Vesel, Maksimilijan Presker, Josip Peternel in Franc
pri nas že udomačene in sicer z imeni najboljših vrst. Dalje vso ono zelenjavo, ki te pri nas šele uvaja. Razstavljeno blago bo nameščeno na nizkih mizah v skupinah, ta ko da bo lahko vsakdo od blizu videl raz like in obliko posameznih vrst. Številne slike na stenah o različni zelenjavi, razni načrti vrtov, lepe slike o zelenjadnih škodljivcih, fotografije itd. bodo nudile dokaj poučnega za vse vrtnarje. Zelenjadna razstava bo trajala samo pet dni, in sicer cd L do 5. septembra. V drugem delu bo razstavljena zelenjava, ki prihaja pri nas v po štev za izvoz in ki se prideluje v večji meri, t j. zelje, hibi, solata itd. Tretji del bo kmečki vrt. Ta vrt bo napravljen na pro-
v višjo skupino so pomaknjeni pri i stem, in sicer v velikosti kakor je najbolj ravnaelistvu iste delecaciie računski   asi- I prikladen za naše kmečke razmere. Pokazati se hoče na tem vrtu zalenjavo in cvet
ravnaeljstvu iste delegacije računski asi stent Oton Omerzu, Viktor Nahtigal in Josip Janežič ter računski oficijal Ernest Erjavec.
— V   naše   državljanstvo so sprejeti
godbenik iz Ljubljane Franc Vlahi, črkosta vtc Anton Blačkej iz Prevalj, Silvester Cerut iz Zaloga, knjigovezkinja iz Maribora Marija Kubeš, šivilja iz Maribora Ade-lina Armbruster, posestnik iz Loč Rajmund Rtrtar, gostilničar iz Rožne doline Anton Fa tur, kleparski pomočnik iz Zgornjih Gamelj-nov Anton Vazenig, zasebna uradnica z Vrhnike Viktorija Kumer, bičar iz Sv. Trojice Vinko Peric, učitelj iz Mokronoga Bo ris Možina,   krojaški pomočnik  iz Celja Just Grilanc, učiteljica z Viča Angela De-vetak in kovač iz Ljubljane Jožef Lepša
— Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti* št. 78 z dne IS. t. m. objavlja uredbo filozofske fakultete v Ljubljani, pravilnik o zamejničeva-nju katastrskih občin in pravilnik o izpitih za motoriste v rečnem brodarstvu
— Poštni promet s Češkoslovaško. Med češkoslovaško poštno upravo in našim poštnim ministrstvom je bil dosežen sporazum glede pošiljanja priporočenih poštnih pošiljk in paketov z odkupnino. Ta poštni promet med obema državama se je že pričel.
— Mednarodna konferenca kriminalne policije. Mednarodna komisija kriminalne policije v Bernu je sklenila, da se bo le tošnja konferenca strokovnjakov kriminalne policije vršila od 10. do 12. septembra v Bernu. Našo državo bosta zastopala načelnik notranjega ministrstva v pokoju Vasa Lazarević in upravnik mesta Skoplja dr. Janko Bedekovič.
— Himen. Dne 14. t. m. se je poročil v kapeli Frančisk. cerkve v Ljubljani jjosp, Slavko F a j d i g a , sin g. vlad. svetnika in gimnazijskega ravnatelja v p. Ign. Faj-dige, z gdč. Anico Š t u r m o v o , hčer 1* o g. dr. Karla Sturma, odvetnika v Metliki. Bilo srečno!
— Razvrstitev profesorjev In ravnateljev srednjih šol. Komisija v prosvetnem ministrstvu Je izdelala načrt razmestitve ravnateljev in profesorjev srednjih šol, kakor tudi upraviteljev in profesorjev učiteljišč. Odlok o razmestitvi bo podpisan še ta teden.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti V ljubljanski oblasti je bilo od 1. do 7. t. in. 9 slučajev tifuznih bolezni, 2 sena, 2 griže, 32 škrlatinke, 33 ošpic, 6 davice, 4 krčevite odrevenelosti in 4 vraničnega prisada.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 6. do 12. t. m. 22 slučajev svinjske kuge, 16 svinjske rdečice, 4 vraničnega prisada, 1 garij in 1 čebelne kuge: v mariborski oblasti je bilo 13. t. m. 33 slučajev vraničnega prisada, 45 svinjske kuge, 11 svinjske rdečice in 1 smrkavosti.
— Mariborski pevci v Gradcu. V soboto popoldne so se pripeljali s posebnim vlakom v Gradec pevci mariborskih pevskih društev, okoli 500 po številu. Na kolodvo-tu je goste pozdravila velika množica občinstva z dvema godbama. Goste je pozdravil župan Muchitsch v imenu mesta, nato pa so jih pozdravili zastopniki raznih društev in organizacij. Za pozdrave se je zahvalil tajnik Eržen. Včeraj so Mariborčani priredili na Ljudskem vrtu koncert, ki je zelo dobro uspel.
— Okrožni agrarni urad v Ljubljani je izdal odlok o utrditvi agrarnih objektov na veleposestvu Karla Auersperga, Kočevje, Soteska. Ta odlok je na vpogled vsakemu agrarnemu interesentu med običajnimi urami pri mestnem magistratu, Gospodarski urad, Mestni trg 27-1, in sicer od 21. t. m. skozi osem dni, to je do vštetega 28. avgusta 1928. V tem času je tudi proti imenovanemu odloku Okrožnega agrarnega odbora dopustna pritožba na agrarno direkcfc-jo. Pritožbo bi bilo vložiti pri Okrožnem agrarnem uradu v LJubljani.
_V zdrav HUču »Termi« v Laik era razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva svoja zavarovanca za mesec september za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo in sicer s prosto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 27. avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od lodnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z nJim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
_ Rastava zelenjave in cvetlic. V okvirju letošnje jubilejne kmetijske razstave Kmetijske družbe, ki se bo vršila od L de
lice, ki se goje pri nas na kmetih in ki se priporočajo na novo uvesti. Gotovo bo ta del razstave zelo mikaven ter bo nudil lepo priložnost našim kmečkim vrtnarjem, kjer se bodo lahko kaj naučili. Pokazalo se bo, da se da tudi v malem z malimi sredstvi na omenjenem prostoru napraviti prav lepe in obenem dobičkanosne vrtove. Zase bodo razstavljene tudi cvetlice. Cvetlična raz stava se bo vršila od 7. do 10. septembra. Vsebovala bo vse one vrtne cvetlice, ki prihajajo za okras in pa tudi za prodajo v poštev. Predvsem številne vrste dalij, potem vrtnice, cvetlice trajnice itd. Vse razstavljeno bo označeno z imeni. Pripomniti moramo, da posedujemo ravno v Sloveniji veliko število raznih prekrasnih cvetlic, ki se pa skrivajo po zasebnih vrtovih. Skušali bomo vse to spraviti na razstavo, da se pokaže, kako zamorejo tudi manj imovili sloji lepo urediti svoje vrtove.
— Vreme. 2e v soboto ie kazalo, da dobimo po kratkem presledku zopet lepo vreme. In Tes je bilo včeraj ves dan krasno, samo da je vročina ponehala in da je bilo zjutraj precej hladno. Tudi danes je vreme lepo in najbrž ostane tako, ker se Četrti in peti dan po mlaju ni izpremenilo. Včeraj je bilo lepo po vsej državi. Najvišjo temperaturo so imeli v Skoplju in Splitu in sicer 30 stopinj. V Dubrovniku je bilo 29, v Ljubljani 23.5, v Zagrebu 23, v Mariboru 22 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 762 mm, temperatura je znašala 14 stopinj.
— Lizol mesto zdravila. Marija Goljufo-va, posestnikova hči iz Šent Vida pri Stični, je imela v soboto ponoči hude bolečine v trebuhu. Na kuhinjski omaTi je imela več stekleničič, v katerih so bila zdravila, poleg teh je pa stala steklenica z lizolom. Mehanično je segla Marija po steklenici in napravila globok požirek, misleč, da pije zdravilo. Bil pa je lizol. Marija je prestrašena takoj začela kričati na pomoč, na kar so prihiteli domači. Prepeljali so io takoj v ljubljansko bolnico, kjer so ji izprali želodec. Sedaj je že izven nevarnosti.
— V znamenju noža, V Žalni na Dolenjskem so se snoči stepli vaški fantje in med prepirom je nekdo sunil posestnikovega sina Jožo Zajca z nožem v levo roko. Zaje je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki.
— Učno knjigo za strojepisje, teoretični In praktični del«, edino v slovenskem jeziku, toplo priporočamo šolam, učiteljem in vsem, ki se hočejo hitro priučiti pravilnega strojepisja. Cena 8 Din. Naroča se pri :zda-jatelju Josipu Christofu, ravnatelju drž. ko-cesijonirane privatne šole, Ljubljana, Domobranska cesta 7. fi27n
Iz Ljubljane
—lj Jubilej dela. Jutri bo obhaja! v krogu svoje rodbine 701etnico rojstva splošno znani in priljubljeni ljubljanski trgovec gospod Rudolf Tenente. Jubilant Je vzor značajnega, žilavega in plemenitega moža. Kljub visoki starosti je se vedno Čil, zdrav in agilen. Številnim njegovim prijateljem in znancem se pridružujemo tudi mi in kličemo vrlemu možu: Se na mnoga leta!
—lj Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da bo Ižanska cesta radi izvrševanja že-lezobetonskih mostičkov čez Koruznikov jarek in Galjevec za vozni promet od ponedeljka dne 20. avgusta 1928 naprej do nada ljnega zaprta. Čez mostiček na Koruzni-kovem jarku ob Jurčkovem štradonu je dopusten samo vozni promet za vozove pod 1000 kg teže. Vozni promet čez mostiček na Galjevcu pa je sploh ustavljen in naj se vozni promet vrši po Dolenjski cesti, Pe-rucijevem m Jurčkovem štradonu ter po južnem delu Ižanske ceste.
—lj Razširjenje trotoarja v Prešernovi
ulici. Obenem s prelivanjem že precej izrabljenega hodnika od glavne poste mimo Mestne hranilnice do Marijinega trga namerava mestna občina obstoječi trotoar tudi še razširiti, kar je z ozirom na izredno velik promet peščev po tej komunikaciji v resnici zelo potrebno. Z delom ie mestni gradbeni urad danes pričel. Obenem se nameravajo odstraniti tudi porfirane plošče na tem hodniku in nadomestiti z asfaltom, ker se je izkazalo, da je posebno v zimskem času na strmini, kot jo ima Prešernova ulica, potftrni trotoar preveč spolzek. Razširjenje trotoarja se izvrši tako, da vozov-iri promet ne bo nič prikrajšam, ker se odvzame le pri vožnjah neizrabljen del cestišča.
—lj Smrtna kosa. V soboto zvečer je po večletnem strašnem trpljeijn umrla v ljubljanskem Leonišču gdč. Mlnka Gove-k a r, poštna upraviteljica v p., sestra mag. nadsvetnika. Pokojnica je službovala po raznih krajih, najdalje pa v tvojem rojst-
originalnega in zato posebno simpatičnega Vedno naprednega mišljenja, je bila med ustanovniki ižanskega Sokola in več let njegova blagajničarka. Privezana tri leta negibno na postelj, je zadnje čase pretrpela v silnih mukah in smrt ji je bila zaželjena rešiteliica. Njeni obitelji iskreno sožalje! Pogreb se vrši danes popoldne ob 17. iz Leonišča k Sv. Križu.
—lj Na I. deški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bo vpisovanje v vse razrede 30. in 31. avgusta, vsakokrat od 8. do 12. ure. V prvi razred vstopijo lahko učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto. S seboj naj pri-neso krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Ponavljahu in vsi drugi zipiti se prično v ponedeljek 27. avgusta ob 8. dopoldne. Vsi oni učenci, ki imajo ponavljalne izpite, se morajo ob tem času javiti v šoli.
—1} Na drž. moškem učiteljišču v LJubljani bo vpisovanje v prvi letnik dne L septembra ob 8. Predložiti je rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisovanje v višje letnike bo dne 3. septembra ob 8. Poleg dosedanjih prispevkov za šolske potrebščine plača vsak gojenec Še 20 Din za zdravstveni fond. Plačevanja za zdravstveni fond so oproščeni siromašni učenci, to so oni, kojih siarši se izkažejo z zadevnim potrdilom davčnega urada po točki 6. člena 5. tak. z. — F' o n a v 1 j a 1 n i izpiti se vrše dne 30. avgusta po razporedu, ki je objavljen v veži. — Zrelostni izpiti v jesenskem rok?: se vrše in sicer pismeni od I. do 3. septembra, ustni pa 4. in 5. septembra. — Vpisovanje v 1. razred deške v a d -n i c c bo dne 31. avgusta od 8. do 10. ure. v 2 do 4. razTed pa dne 1. septembra od 8. do 10. ure. Dan skupne službe božje in pričetek rednega pouka bo objavljen na razg'asni deski.
—lj Uprava Šentjakobskega gledališkega odra vabi inteligentne dame in gospode, ki imajo veselje, pridnost in vztrajnost k sode-IovaMje v sezoni 1928-29. Cenjene prijave je pcslat* na naslov: šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska ulica 27-1.
—lj Zobozdravnika dr. Alojzij Praunsels in dr. Lojze Brenčič zopet redno ordinirata.
—lj Brezobzirni kolesarji. V bolnico so pripeljali včeraj več oseb, ki so postale žrtve brezobzirno dirjajočih kolesarjev. Tako je neki brezobzirni kolesar povozil na Res-Ijevi cesti dveletnega dečka Bogumila Mlakarja iz Metelkove ulice. Otrok je hotel prekoračiti cesto, v tem hipu pa je pridrvel neki kolesar in ga podrl na tla. Deček je dobil notranje poškodbe, ki so pa Ie lažjega značaja. — Na Jezici je včeraj popoldne ne-k! kolesar povozil in podrl na tla 241etno pletilko Ano Gajzerjevo. Pri padcu se ie Gajzerjeva zelo poškodovala in so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
—lj Natrkanl motocikllsti. Danes zjutraj so se po mestu naglo razširile vesti, da se je v Črnučah pripetila večja avtomobilska nesreča in da so mcTali dva težko poškodovana prepeljati v bolnico. Povod temu je bilo dejstvo, da je včeraj popoldne vozil rešilni avto večkrat v smeri proti Jezici in proti št. Vidu, kjer sta se pripetila lažja nesreča in zločin posilstva, o katerem poročamo na drugem mestu. Na drugi strani je pa res, da se je snoči pripetila v Črnučah manjša motocikli stična nesreča, pri kateri pa k sreči nt bilo nobene človeške žrtve. Snoči so se namreč vračali trije ljubljanski motocikli sti na motor jih iz Domžal v Ljubljano. Vsi trije so bili precej natrkani, kajti v Domžalah so ga malce »polomili«. V Črnučah je prvemu zletel baTet z glave. Hotel je naglo ustaviti, pri tem pa je zavozil v Jarek. Drugi je vozil tik za njim m je z motorjem vred zavozil nanj in ker gre v tretje rado, je še tretji padel v jarek. Razen neznatnih prask so pa vsi trije vozači odnesli zdravo kožo.
lj Hud mojster. V petek zvečer sta pripeljala na ročnem vozičku klepar, vajenca Miha K. in Alojzij T. po Vodnikovi cesti iz Zgornje Šiške proti mestu kleparsko orodje, za katero bi morala plačati na mitnici 3 dinarje. Ker fanta denarja nista imela, sta jo hotela popihati mimo mitničarja kar zastonj. Ta jima tega ni dovolil, nakar ga ie vajenec Lojze povozil z vozičkom čez stopalo desne noge. V tem pa je prihitel s kolesom mimo mojster Franc L. in se potegnil za svoja vajenca Pri tem se Je preveč razburil in je udaril mitničarja po desnem očesu. Zdravnik je ugotovil, da ima mitni-čar Ivan Gjud pod očesom krvno podplutbo, na nogi pa odrto kožo.
lj Tatvina kolesa. Gostilničarju in posestniku Francu Scagnettiju v Metelkovi ulici je neznan tat ukradel včeraj opoldne iz veže črno pleskano moško kolo, vredno 2000 Din. Gostilničar sumi tatvine nekega vojaka z Dolenjskega, ki se je mudil v gostilni in se pozneje odpeljal na dopust.
—lj Ogaben zločin pohotaeža. Včeraj popoldne se je igrala na polju ob železniški progi v Dravljah 71etna hčerka posestnika C. iz Dravelj Helenca. Mimo se je pripeljal na črno pleskanem kolesu neki neznani mlajši moški, srednje postave, oblečen v modro obleko in s športno čepico na glavi. Pred deklico je stopil s kolesa in jo povabil, če se hoče nekoliko peljati na kolesu. Dekletce je na prijazno ponudbo seveda radevolje pristalo, zlasti še, ko ji je pomkKl neznanec 12 Din. Na tak lep način ie spravil mladenič deklico do precej globoke gramozne jame ob progi, kjer jo je posilil. Po zločinu je neznano kam Izginil. Jokajoče in močno krvavečo deklico so našle druge deklice na travniku. Spravile so jo domov, kjer so starši prestrašeni ugotovili, kaj se je zdodilo. Deklico so oddali v bolnico, nečloveškega pohotne ž a pa išče policija.
—lj Policijske prijave In aretacije. Policija je pejela tekom včerajšnjega dne sledeče prijave: 2 tatvini, 1 sum goljufije, 1 posilstvo mladoletne deklice, 1 javno na-
nem kraju na Igu in sadnja leta v Ljubljani,
10. septembra t. 1. bo zavzemala zelenjadna I kjer je vodila poštni in brzojavni urad na I sflstvo, 1 telesna poškodba, 3 prestopki ka-
in cvetlična razstava zelo zanimivo in ob- I Zaloški cesti Pokojnica je bila povsod iz- I ljenja nočnega miru, 1 izgred v gostilni, 1
enem poučno mesto. To razstavo bo aran- I redno priljubljena, ker je bila naravnost I trpinčenje živali, 1 najdba kolesa sumljivega
žiral poseben odsek. Na podlagi osnutka te- I vzorna uradnica, vedno prijazna in ustrež- I izvora, 1 nezgoda pri delu, 1 požar, 1 pre-
ga odseka bo vrtnarska razstava obstojala I ljiva, vestna in neumorna, pri tem pa zme- I stopek kino - predpisov, 1 prestopek obrt-
iz treh delov. Prvi bo poučni oddelek, ki | rom polna humornosti in šegavosti. V nje- I nega Teda, 1 prekoračenje policijske ure, 1
bo vseboval razne vrste zelenjave, ki bo nem ljubeznivem nastopanju je bilo mnogo I vmešavanje v shižtreno poslovanje, 2 pre-
stopka prevozniškega reda, 3 prestopki naredbe o zapiranju trgovin, 5 prestopkov avto - predpisov in 9 prestopkov cestno -policijskega reda. — Aretirani so bili: Ivan J. radi poneverbe denarja, Alojzij T. radi suma taitvine, Albin P. radi pridržanja najdenega denarja in Josip B. Tadi beračenja.
Samomor odličnega finančnika
Ni še pojasnjena zagonetna smrt belgijskega bankirja in velefinančnika L6-wensteana, že poročajo o novem samomoru finančnika. V Berlinu je te dni izvršil samomor eden najbolj znanih in najbolj premetenih dunajskih finančnikov in špekulantov Artur Drucker. Za-vžil je 25 tablet veronala in zjutraj so ga našli nezavestnega v njegovem stanovanju. Zdravniška pomoč je bila prepozna, ker je Drucker zavžil preveliko količino strupa.
Drucker je naslovil več pisem na svojce in prijatelne, iz katerih je razvidno, da ga je neugodni materijalni položaj pognal v smrt. Drucker je bil trp povojne konjunkture. Za časa inflacije si je utrdil gospodarsko pozicijo, ustanavljali je banke in snoval truste. Bil je na čelu Castiglionijevega sindikata in ko je nastal leta 1922. med njim in Castigfionijem spor, si Je znal Drucker s pomočjo ravnateljev Golgsteina ii Sacksela pridobiti večino in izriniti Ca-stiglionija z vodstva. Castiglioni je de-msijoniral, jeseni leta 1924. pa je banka skrahirala. Kriv na debaklu Depozitr.e banke je bil deloma Drucker sam, kajti njegove korrterrmnske operacije v francoskih frankih so daleko presegale njegova finančna sredstva.
Za sanacijo banke je moral Drucker riskirati vse svoje imetje, prispevati so pa morali tudi njegovi bogati sorodniki. Vse to pa ni zadoščalo, kajti Drucker-jeve obveznosti so bile prevelike. Leta 1925. se je bankir preselil v Pariz, upajoč, da bo tam ugodnejši teren za špekulacije. Pridobil si je zastopstva raznih ameriških bank, toda klfcib temu ni mogel kriti svojih dolgov na Dunaju. Cim je bil frank stabliziran, se je tudi Drucker umaknil iz Pariza, V Franciji ni bilo več terena za transakcije in finančne špekulacije. Preselil se je v Berlin, toda sreča mu tudi tam ni bila mila. Finančni neuspehi in spor z ženo, ki se je dala radi ponesrečenih kupčij ločiti od njega, so zlomili Druckerjevo voljo in inicijativo in tako je pod udarci usode
klonil. Videč, da ni izhoda, je segel po strupu.
Pokojni je bil star šele 50 let. Njegova smrt je povzročila precejšnjo senzacijo. Za njim žaluje mnogo ljudi, kajti pokojni je bil znan kot izredno dober človek, mecen in filantrop.
Baronica ali pustolovka?
V Berlinu se je pojavila dama, ki trdi, da je baronica in da jo usoda kruto preganja. Rojena je bila v stari Avstriji, v kraju, ki pripada zdaj Češkoslovaški. Študirala je zobotehniko. Tik pred vojno se je poročila z nekim ruskim baronom in tako je postala Rusinja. Vojna jo je pa zalotila v Nemčiji, v Vrarislavi, kjer je bila zobozdravnica. Iz Vratislave se je preselila v Berlin. Tik pred revolucijo so jo povabili na policijo in zahtevah, naj se legitimira. Pokazala je carske dokumente, potni in poročni list. Toda policija je bila mnenja, da potni list ni več veljaven in da naj ga pusti na policiji, da ji pošljejo veljavnega. Zadeva je pa na policiji zaspala in do 1. 1925. baronica ni vedela, kaj je z njenimi dokumenti. Naenkrat je berlinska policija znova zahtevala njene dokumente. Baronica je trdila, da jih je že davno izročila policiji. Ugotovili so, da so jih predložili policijski prefekturi in da so se med. revolucijo izgubili. Tako vsaj pripoveduje baronica.
Zdaj ji je policija naročila, naj si preskrbi nove dokumente. Obrnila se je na vse urade, pa ji nič ne pomaga. Domovinska občina je njeno prošnjo odklonila, češ, da je postala z možitvijo ruska državljanka. Emigrantska pisarna je izjavila, da v tej zadevi ni kompetentna, ker je bivala baronica v Nemčiji že pred vojno. Slednjič je bila ovadena, ker je kršila predpise o potnih listih. Plačati je morala 50 mark globe. Zdaj je zadeva začasno urejena, toda Nemčije baronica ne more zapustiti, ker nima potnega lista. Policija jo ima še vedno pod 'ontro-lo. Baje je bila že kaznovana radi sleparije. Policija trdi, da sploh ni bila poročena in da ni ruska državljanka. Baronica pa pravi, da je postala žrtev usodnega nesporazuma in da so jo pred eti okradli. Zdaj skuša policija ugotoviti, ali ima res opraviti z baronico, ali se pa skriva pod to firmo premetena pustolovka
• SLO VF NS KI   NAROD« dne 20. avgusta 1928.
Stev 1*9
£dgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN
Med tem ko je čakal, je Leon po bliskovito kombiniral: »Ta človek je bil nedavno v Greenwichu. Eden mo* jih ljudi ga je tam dvakrat videl; menda mi ni treba dostaviti, da je šofiral Oberzohnov avto.«
»Kasneje bom še govoril z vami; te* lefoniral vam bom,« je rekel Meadows in Leon Gonsalez se je vrnil na Cur* zonovo cesto; njegov obraz se je širil od zadovoljstva.
»Zamenjali ste vohuna, ki ga po* znate, z vohunom, ki ga ne poznate, to je vse, kar ste dosegli,« je menil Manfred. »Jaz sicer nikdar nisem pri* govarjal vašemu ravnanju, ki je bilo pogosto brez vidne in razumljive ute* meljitve, ker se je pozneje dostikrat izkazalo, da ste imeli prav. Kaj sem še hotel reči: policija bo drevi obkolila in preiskala Gringoklub na ulici Vic* toria*Dock; nemara se ji bo posrečilo zajeti kake Oberzohnove mlade gospo* diče ki so gotovo redni posetniki tega kraja.«
Telefon je zabrnel. Leon je vzel slušalo in spoznal Meadovvsov glas.
»Čudno istorijo vam moram sporo* čiti,« je javil inšpektor.
»Ali se je vdal?«
»Nekoliko se je obotavljal, potem pa je odnehal. Vzeli smo odtis njegovih prstov in našli, da ga imamo v svojih seznamih. Celo več: dopustnik je. Kot bivšega kaznjenca ga imamo pravico pripreti, da odsedi še ostali del kazni. Obljubil sem mu, da se bom zavzel zanj, in on mi je izdal vse. Najzanimivejše je, da se Oberzohn namerava poročiti.«
»Poročiti? Kdo? Oberzoh n?« se je začudil Manired.
Leon je prikimal.
»Kdo je nesrečnica?« je vprašal Leon.
Po kratkem premoru je prišel odgovor: »Mis Leicesftrova.«
Manfred je videl, da je obraz njegovega prijatelja posinel, in je pogodil vzrok.
»Ali ve, kdaj se bo to zgodilo?« je vprašal Leon z docela izpremenje-nim glasm.
»Ne. Dovoljenje je bilo izdano pred dobrim tednom, to pomeni, da se Oberzohn lepega dne, kadar mu pride na um, lahko brez slehernih zaprek oženi. Ali veste, zakaj se hoče poročiti?«
»Oglasite se drevi na Curzonovi cesti,« je odvrnil Leon. »Zvedeli boste od mene ali pa od Georga.«
Leon je zamišljen odložil slušalo.
»Te nevarnosti nisem predvideval, čeprav je bilo na dlani, da Oberzohnu drugo ne kaže. Če se oženi ž njo, ne more pričati proti njemu. Ali mi pokažeš knjigo, George?«
Manfred. je odprl tresor v steni in je vzel iz njega majhno računsko knjižico. Leon Gonsalez je jel zamišljeno obračati liste.
»Dennis... Ta nam je že dobro služil. Ne, George?«
»Da, Dennis je zelo zanesljiv mo-
žak. Med drugim nam dolguje tudi svoje življenje. Saj se spominjate, njegova žena...«
»Da, spominjam se.« Leon si je zabeležil naslov moža, ki se je bil izkazal kot eden izmed tistih, s katerimi so »Pravičniki« smeli brezpogojno računati.
»Kaj nameravate storiti?« je vprašal Manfred.
»Postavil sem Dennisa od devete ure zjutraj pa do pol Štirih popoldne pred vrata greenwichskega stanovskega urada. In naročil mu bom, da Oberzohna v tistem trenutku, ko ga bo videl v spremstvu dame stopiti iz avtomobila, prijazno a energično potisne nazaj pred avto in vljudno naprosi šoferja, na i za vozi en jard v stran.«
27.
iMr. Newto« v sili.
Monty je spremil nekoliko okroglega kvartača, ki ga je bil pravkar ob-ral za tri tisoč funtov, do vrat; z nasmeškom, ki je bil tako prijazen in tovariški, da je mladi gentleman začutil potrebo, da se mu opraviči zaradi svojega ne baš vljudnega vedenja med igro.
»Oglasite se kak večer, da mi daste revanšo!« je rekel Montv.
»Na to se lahko zanesete! Jutri se odpeljem v Južno Afriko in se vrnem v začetku naslednjega leta. Takrat vas zanesljivo posetim.«
Montv je gledal za njim, ko je odhajal po stopnicah, in si je želel, da bi si zlomil tilnik.
Morotvja je bilo skrb za Joha no — bolj kakor si je kdaj mogel misliti, da bi ga moglo skrbeti za tako lahkomiš-Ijeno deklino. Toda Johana mu je bila v marsikaterem pogledu nenadomestljiva.
Zdaj, ko ni bilo nje, se mu je hiša zdela prazna. Hodil je iz sobe v sobo in se je jezil nad samim seboj, da mu more iti odsotnost dekleta, ki mu ni bila ravnopravna niti po naobrazbi niti po poreklu, toliko na živce. Da mora Johana biti zaprta v kleti, na to ni smel niti misliti. Poznal je dobro njen temperament in je vedel, kako naglo ji bo bivanje tam spodaj šlo na živce. Hotel bi bil. da bi imel mani usmiljenja ž njo, zakaj vedel je, da jo čaka neprijetno presenečenje. Mogoče se je zaradi tega toliko trudil, da ji po možnosti osladi življenje, ker je čutil, kako jo bo oni udarec pretresel.
Ce je bil storil to, v kar je bil prisiljen, ni bilo prav nikakega razloga, zakaj ne bi še nadalje ostal z Johano v prijateljstvu. Nameraval ji je dati lepo darilo In dekleta njenega kova navadno pri darilih hitro pozabijo na svoje tuge.
S takimi mislimi se je ukvarjal, ko se je premetaval na postelji. In ves ta čas so se njegove misli vrtele okoli te proklete kleti.
Kako je moralo biti Johani pri duši! Kako se je godilo Mirabeli, ga ni dosti skrbelo, ker... nu, ker je ona bila pač glavna oseba v vsej zadevi. In glavna žrtev se njemu ni zdela Mi-rabela. nego Johana.
Iz rodbinskega življenja L N. Tolstoja
Prva leta je bil Tolstoj v zakonu srečen, pozneje se je pa ženi in deci odtujil in končno je rodbino zapustil. — Zofja Andre-jevna ni smela k moževi smrtni postelji*
28. t. m. bo ves kulturni svet proslavil 100-Ietnico rojstva znamenitega ruskega pisatelja, enega največjih mislecev vseh časov Leva Nikolajeviča Tolstoja. Tolstoj je bil rojen 28. avgusta 1828 na očetovem posestvu Jasnaja Poljana v tulski guberniji. Po temeljiti domači vzgoji se je vpisal na kazansko univerzo, kjer je študiral pravo in ori-jentalske jezike. L. 1848. je položil v Petrogradu juridični kandidatni izpit in se vrnil v Jasno Poljano. Cez nekaj let se ej napotil na Kavkaz, kjer mu je vojaško življenje tako ugajalo, da je vstopil v armado. Služil je pri topništvu in se udeležil rusko-turške vojne. Po vojni je dal vojaški službi slovo in živel nekaj časa v Petrogradu, pozneje pa v Moskvi. Dvakrat je potoval v inozemstvo, 1. 1861. se je pa vrnil v Jasno Poljano, kjer se je oženil s hčerko moskovskega zdravnika Zofijo Behr in se umaknil v zasebno življenje. Njegova dela vsaj glavna, so tudi med Slovenci znana tako, da jih ni treba naštevati. Manj znano je njegovo rodbinsko življenje, o ftaterem hočemo v naslednjem kratKi; spregovoriti.
Najdragocenejši materijal za življenjepis Lva Nikolajeviča Tolstoja in njegove soproge Zofje Andrejevne je dnevnik pisateljeve žene. ki izide prvič v tisku ob 100-letnici njegovega rojstva. To je človeški dokument, poln tragike.
V njem je z vso iskrenostjo odkrita bolna in trpeča duša nje, ki je bila 48 let zvesta družica in žena znamenitega pisatelja in ki je z vso materinsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajala njegovo deco. Spočetka je našla Zofja An-drejevna v zakonu blaženost in srečo. Tako piše v prvem delu svojega dnevnika. Toda ozračje rodbinske sreče ni moglo ostati trajna atmosfera Tolstojevega doma, kjer so se začeli kmalu zbirati v njem črni znaki ljubosumnosti.
V 80 letih prejšnjega stoletja je zadel Tolstojevo rodbino prvi udarec, ki ga ni bilo mogoče zagladiti ne s solzami, ne s prošnjami. Prepisujem Levočkin članek »O življenju in smrti«, piše Zofja Andrejevna, v katerem opisuje povsem drugačno srečo, nego sem si jo zamislila v mladosti. Dobro se spominjam, kako sem še kot dekle hrepenela po sreči ki je zapopadena v požrtvovalnosti in delu za bližnjega. Živela sem življenje asketa in ko mi je usoda naklonila rodbino, sem živela samo za njo. Zdaj pa moram priznati, da to ni bilo pravo življenje.
Zofja Andrejevna ni mogla razum-eti novih življenskih nazorov svojega moža. Za njo je pomenilo to prelom dušev-nosti. To so bila leta, ko je zašel veliki ruski mislec na versko polje in ko sta izšli njegovi knjigi »Kai naj torej storimo« in »Kakšna je naša vera«. Zofja Andrejevna je kmalu opazila, da je postal mož zamišljen in da v rodbini ne najde one sreče, ki mu jo je hotela nuditi. Prva leta ie bil vesel in zadovoljen, rad se je mudil v krogu svoje rodbine in
vedno je našel dovolj časa, da se je zabaval z ženo in igral z deco. Ko je dal ženi prepisati svojo razpravo o cerkvi, je dejala Zofja Andrejevna, da ji to tendenci jozno delo ne ugaja in da tno*i njen notranji mir. Ni mogla razumeti, čemu bi zdrav človek neprestano hodil v bolnico in poslušal stokanje bolnikov. Polagoma so se zbirali nad Tolstojevo rodbino črni oblaki in bližala se ie tragedija, ki je uničila njeno srečo.
Že štiri leta pred prelomom je Zofja Andrejevna zapisala v svoj dnevmk, da sedi po cele noči in objokuje svojo ljubezen. Po 25 letih skupnega življenja je Tolstoj prvič zapustil ženo in prenočeval v kabinetu. Sprla sta se zaradi malenkosti. Žena mu je očitala, da ne skrbi za deco, da se ne zmeni za bolnega sinčka Iljušo in da mu noče narediti nove srajce. V resnici pa ni šlo za sinč-kovo srajco, marveč za moževo razmerje do žene in dece. Nekega dne se je Tolstoj razjezil in izjavil, da namerava svojo rodbino zapustiti. In res ie svojo grožnjo jeseni leta 1910 izpolni . Ženi je dal čutiti, da je več ne potrebuje. Sama piše v dnevniku, da jo je vrg^l proč kot nepotrebno stvar, od katere je vse pričakoval in zahteval, nudil ji pa ni ničesar, kar bi jo osrečilo. Kar se tiče rodbine, je bil Tolstoj po mnenju njegove soproge brezčuten in brezobziren. Tolstoi je začel občevati z raznimi sumljivimi znanci, ki so ga smatrali za svojega učitelja. K njemu je zahajal med drugimi tudi neki Birjukov, ki se ie hotel poročiti s Tolstojevo hčerko Mašo. Mož pa je imel ljubico, ki jO je večkrat privedel na Jasno Poljano. Nekega dne je Zofja Andrejevna videla, kako Maša kramlja z Birjukovo ijubico-ži-dovko. Razjezila se je ter ozmerjala moža in hčerko. Očitala mu je, da občuje s sumljivimi tipi ni da hoče dati svojo hčerko možu zelo burne preteklosti. Tolstoj se je razjezil in odšel.
Iz dnevnika se vidi, da Zofja Andrejevna ni razumela značaja in duševnosti svojega moža. Ce čitamo njen dnevnik zdaj, jo lahko mirno obdolžimo, da zadene krivda samo njo, dasi je bila po naravi dobra žena in skrbna mati. Duševno pa svojemu možu še daleč ni bila dorastla in v tem tiči pravi vzrok tragedije Tolstojeve rodbine. Ceiih 4S let je bila možu zvesta družica, a kljub temu m smela k njegovi smrtni postelji.
Dan nesreč v Pragi
Petek je bil v Pragi dan nesreč, nezgod in katastrof. Skoraj ni minila ura, da bi se ne pripetila kaka večja nesreča. Žal, da so vse nesreče zahtevale tudi človeške žrtve. Ubila se je ena oseba, 19 je bilo težko, 10 pa lahko ranjenih. Že rano zjutraj je tovorni avtomobil zavo-zil v tramvajsko postajališče. Štiri več ali manj ranjene so prepeljali v bolnico. Dopoldne se je dala skupina 15 delavcev na zidarskem odru fotografirati. Nenadoma se je oder podrl in vsi so padli
v globino. Pri nesreči je bilo 10 delavcev težko,, 5 pa lahko poškodovanih. Že uro kasneje je izbruhnil na dvorišču s' -vite cerkve Sv. Frančiška požar, ki se je nagio širil in ogrožal prekrasno stavbo. K sreči so gasilci ogenj kmalu udu-šiliv
Naravnost senzacijonatna pa je bila bitka med policijo in nekhn blaznežem, ki je pobegnil iz umobolnice in se doma v svojem stanovanju zabarikadiral. Začel je streljati Po več ur trajajoči bitki je policija blazneža s pomočjo gasilcev obvladala, k sreči pa to pot ni bilo nobene človeške žrtve.
Toda mera nesreč še ni bila polna. Zvečer se je udrlo nastropje neke hiše, pri čemer sta dva delavca strmoglavila v globino. Eden se je ubil, a drugega so težko ranjenega prepeljali v bolnico.
Ura reagira na smrt človeka
Mnogi ljudje verujejo, da je med človekom in stvarmi, ki jih ima dolgo pri sebi in ki so mu zelo pri srcu, nekaka tajna zveza. Flammarion trdi, da se ura, ki jo je človek dolgo nosil, v hipu njegove smrti ustavi. Mnogi ljudje vam potrdijo, da se je stara stenska ura ustavila, čim je hišni gospodar ali gospodinja umrla.
V Londonu se je pripetil nedavno zanimiv dogodek. Neki Ewance je podedoval po svojem sorodniku Lincolnu dragoceno zbirko ur. Nedavno se je ena ura iz te zbirke izgubila. Bila je ura, ki jo je nosil Lincoln vedno pri sebi. Ewan-ce je bil prepričan, da mu je uro ukradel Lincolnov prijategj Martens in zato ga je ovadil. Sodna obravnava je bila zelo zanimiva. Na vprašanje, ie-li se čuti krivega, je Martens odgovoril, da ni kriv. Izjavil je:
»Res sem vzel uro, toda vrnil sem jo pravemu lastniku. To uro je nosil moj pokojni prijatelj Lincoln nad 20 let. Šla je brezhibno in Lincolnu nikoli ni prišlo na misel, da bi jo dal pregledati in popraviti. Nekega večera smo z Lincol-nom in E\vancom večerjali. Lincoln je pogledal na uro. Bilo je točno pol enajstih. Naenkrat je moj prijatelj vzkliknil: Ura se je ustavila To se ni še nikoli pripetilo. Stresel jo je in obračal, toda vse je bilo zaman. In Lincoln je izjavil, da se je približala njegova zadnja ura. In res, še iste noči je umiri.«
Sodniki so z zanimanjem poslušali obtoženčevo pripovedovanje. Martens je nadaljeval:
»Po Lincolnovi smrti ura ni več šla. Ewance jo je dal večkrat popraviti, toda noben urar je ni mogel popraviti. Nekaj dni je šla, potem se je pa zopet ustavila. In tedaj sem se spomnil, da mi je Lincoln nekoč dejal, da bi se niti pc smrti ne hotel ločiti od ure, ki jo je tako dolgo nosil. Morda je pozabil določiti to v oporoki. Zato sem vzel Evvancu to uro brez njegove vednosti, ker mi je ni hotel dati. Nisem je ukradel, marveč sem jo vrnil pokojnemu lastniku. Položil sem jo na Lincolnov grob in odkar leži na gospodarjevem grobu, je njen mehanizem zopet v najlepšem redu. Ura gre, kakor ie šla nad 20 let.« Sodišče je Martensa oprostilo.
Važno
V Star Pazovi (Sremska oblast) centru žitne trgovine, v glavni ulici,
(za 50 vagonov hrane), ko'em za koruzo in kompletno urejeno, popolnoma novo, najmodernejšo
sušilnico
za umetno sušenje koruze (kapaciteta 3-4 vagone z električnim pogonom.
Žitna trgovina obston na tem mestu 35 let, a isto tako je uveden lesni promet
Vpraša se pri Štedionici, Stara Pazova. h
Zahvala.
Za premnoge izraze .skren?ga sočutja, ki smo jih pre.eli ob smrt1 našega ljubljenega soproga, biata> strica in svaka, gosioda
Franca Pavli&a
I hišnega posestnika in žeiezn. vpokojenca
za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. pevcem n godbi .Sloge* za ganliive žaostinke, Gospod, napred. društvu za vodmatskt okraj ter vsem prij *tel;em n /jiancem, ki so blagega pokojnika v 'ako častnem številu spremili na njegovi zadnji pot'.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1923.
Žalujoča soproga Marra Pavlic in cstali sor<> ni ki
Lep lokal
pisarne, 2 elegantni stanovanji s 5 sobami se oddajo v novi hiši na Miklošičevi cesti, vis-a-vis hotela Union. Vprašati na Kralja Petra trgu 8, visoko pritličje levo. 1471
l MikD:
LlUELiJir. tlsiMH
irittiri; i\< iilm n H\ n »rlrii In u «fP
task**  ■;
Pazite na obleke
ket si veliko, veliko lahko prihranke, če k> daste čistit in barva' v kemično pralnico, kjer )e cena lajnžja in aajbotl solidna oo-ttrefba
Anton Boc,
UUBU4N4.   šelenburgova oL h. 5» t — tovarne Vič-Olince
prenavlja, čisti m oevezuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, oapihova. vaoie, obolenja mokraćne kisline* {eter. žolča ir žoleni kamen Vzpodbuja ±petit in izborno ocxn> kuje pri arteriosklerozi - »PLANINKA* ča) J« pristen « plombiranih p«« Vetih po Dio 20.— z na« pismn proizvajalca:
LEKARNA BAHOVEC Lfubifana, Kongresni frg 'Dob? «e v v%eh lekarnah')
Preprosto sobico
s celo oskrbo v Šiški v bližini drž. kolodvora išče soliden gospod. Ponudbe na upravo lista pod «2elezničar»/l463.
Frizerko
resno, perfektno moč, sposobno za voditektfoo. iščem Plača po dogovoru Ponudbe na salon P-Duič, Slavonska Požega. 1437
Vina
belega m rdečega od žlahtne trte imam naproda več sto hektolitrov; pri odjemu nad 10 hI po Din 6, izpod 10 hI pa 50 paTa več. D. Pačnik.  Laško. 1477
Motor na sesani plin
24/30 HP v dobrem stanju kupi Lavoslav Levi, Sv. Ivam Zelina, Hrvatska. 1478
Trgovski pomočnik
išče nameščenla Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na opravo •Slov. Naroda« pod »Služba 1434«.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje, event. tudfi na hrano. Stari trg 24, pritličje. Zračna soba za vodo. 14S6
Stanovanje
dveh sob in kuhinje išče mirna drsžina (3 osebe) v novi ali stari
hiši. Ponudbe na upravo Idsta pod « Je sen*/1485.
Odvetniški uradnik
z večl&tno prakso, zmožen slov. in nemškega jezika, išče službo v Ljubljani. Ponudbe rta upravo lista pod «Vesten»/l484.
Dijaka
z vso oskrbo sprejme uradniška družima. v bližini Vrtače. Ponudbe rta upra-vo Hsta pod «Dobra fora-na*/l483.
Kontoristinja
z večletno prakso (starejša moč), zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče stalno mesto. Nastop 1. julija. — Po* nudbe na upravo «Slov. Naro* da» pni «Kontoristinja/1138».
ELLY WEISSroj. KREMSIR GJTJRO WEISS
trgovec v Bački Topoli
poročena Ljubljana, 20. avgusta 1928
L
..J
Vlall oglasi v »Slovenskem Narodu« »o popoldne aalbol) cltana aalcenelsa (o aaluspesoe|£a posredovalnica ca složna, prodale, ea-kap. nepremičnine, lokale, stane* ranja. priporočila, kapital Itd. Itd-V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE, KER MORAJO IMETI NAJBOLJŠI USPEHI
Liilliiia.Wiraiiiasi.li.
Lipsm jesensiu ueleseiem
(Lelpzlger Herbstmesse)
od 26. avgusta do 1. septembra 1928.
Največji Ln najstarejši svetovni vzorčni velesejem, na katerem so zastopane vse stroke trgovine m industrije. Najusodnejša prilika za nakup vsakršnega blaga, strojev itd. Posebni tehnični, stavbarski. tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem, združen z znanstvenimi predavanji, razkazovanjem in praktičnimi predvajanji  deJ iz vseh navedeno h panog.
Pojasnila daje: 1481
častno zastopstvo STEGU, Ljubljana,
GLEDALIŠKA ULICA STEV. 8.
li st lahora
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jezeršek. — Za upravo Id mseratni del lista: Oton Cbristot. — Vsi v Ljubljani
85
4821
NC
9^^*