Bohačev toplar
v Nazarjah
Vsako soboto od S. do 12. ure
•	STAIN A R A Z STAVA nNAIARJE 5K03! ČAS
•	RAZSTAVNO - PRODAJNA CA LE RIJ A DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI
•KMEČKA TRŽNICA
.......ju. .: I^L.-
BENCINSKI SERVIS
■
LETUS
NAROČILA KURILNEGA OLJA
guntfaiiaa©
ILERS-KUra ^fifiSfllBtmi
OD PETKA <13. DO SOBOTE 12.3.
ČIRA	Ti^vJ
NEDA UKRADEN	\
DELFINI
^¡sdJä^m^Ml ITSn
ZMAJI. DJ Fr
anci rici ba ¡arrci / \ fatt ' SlH
SPELA GROŠELJ	l'LÄ/^^iE
VESNA PISAROVIČ	Ifc^l
J RIBIČ PEPE	ai^fit .l
M A LI B U
■^¡«^¿»«¿^M IŽJM
f KARNEVAL NA TRGU V MOZIRJU ■..:.. .^ .	VAGABUNDI
T^TT^Tr I dMnnEEn KOSTA RADMAN & MISS LALA ^ijjjeri
I ■ .- ■ I I., LLUi-.A KOPATA /St:
Ljubno ob Savinji (kulturni dom)
11. 3. 2011 ob 20.uri
10€	20t£ ostali
im študenti, dijaki
inft. 440 L 07 586 Buditi«,
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
■ ■ ■■ i'iip ■■■■■ Ma • ifUUlUpiVI du MJll.ih n,¥" mi' ,'tn ¡ni
[ . !(.r ■ imJTV-p.l ,"h»PrjAtT"lFJ
.. Iluflll I"v J^^l'h- 1 L L
tli I.-JL- Eli Jh kJ J I J Ljl^tt?
■ nari
■ r ' ■-11'' '•
J,, : m;.. iMwduiLi
K.umjükl /tljRLi.l Hll^Kl blllJV.l i^d iotntnj
(nllf^imi^ K E fllLlflflOOb l'_lV I ■liL hI"w i
l'l "L in<Ullj II11 «'Hlr-.
ki VHntJ*
mn
PJUJllUA (s VEHVIÜ KI /I KVM ULI h
mami Angelca
BCS) KHuidvairj
Ob vajinem abratiamu vama čestitamo in vama h lice iti o se na mnoga leta!
Otroci Jim?*, Jris / Robi jem. Mateja i Nefterj^ V n u kn.d Zala pa vdma po>i)j d kii pol jutitJiov
>K II ULI 'I ICV.LCIIU iiiMi.»
s i «IVo.fr ^ r,
tisiijifc J t: A-, J
' .«Hl.iMi PP uzuCnk
XUMBJ V«.(|!
u.iijiA liimr
WUKI 11 H" h ' (nbniKjIihlct^ ruljuiiltL.ni
kFlClH. llklkj
11 I III IfHIt
vyj kvi i r 111 m.i<i i. v h mi	\
Mumimg v"
irn-p tunli
dr*ir*4J. IfV-^tlL.	'
|-iXII-li /l ..........
M I.I k.h
IjiUllLh 11 An III kUMrtE^omri
l'Jil:kfH'hl Sli
>ii\Fj.i(i sviiBKJV» j1- T. s i ■ 11 .i. L . jnitc
Ll .11 IJ IIM'k li li j IJL iL ■ Ki. thlh ii k<£ I ' HI'L iL. ICI M ¡ir Lp.t-l IVllI.ifli, :- i - . .i ■
I vita i
jahoi-KASADIAiwrvA nms
Kl Pt9 IWA /AB< »J A, I)[1B|41 Kllll
kL^	A[>kl »H kil . I I
Ci rpiA |"i jAwiäiiudluim JlAjl/'^rt Jhinrn MiH".->1ji
[rl it« toH ril B4LIS<9JI<<
Orlt» ILI L A"-: IHHI. flL'L. H-li I J Jih iMpnr.
Hitro dnevi hitijo, drug ia drugim se vrstijo. Pri Sel je spet vajin dan, ko praznujeta rojstni dan Ta čestitka naj vama bo darilo, ki prihaja tz^rclj Naj idr a vj e, ljubezen in smeh, spremljajo vaju na vseh poteh?
Janerovi in Dolinsrie^i
ir	| mm / \
[HlMI« '". ■■ ip'r I h 'M 1|j,iPiMfc I t Mi i.Mji h i Fi] Jim
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
Tretja stran
So ženske res krive za vse probleme tega sveta?
Enakost med spoloma je temeljna pravica in skupna vrednota članic Evropske unije ter pogoj za uresničitev ciljev EU v zvezi z gospodarsko rastjo, zaposlovanjem in socialno kohezijo. Čeprav razlike še vedno obstajajo, je EU v zadnjem desetletju veliko dosegla pri uveljavljanju načela enakosti med spoloma, predvsem z zakonodajo o enakem obravnavanju, splošno politiko enakosti med spoloma in posebnimi ukrepi za uveljavitev žensk.
Evropska komisija je sprejela strategijo za enakost žensk in moških za obdobje 20102015, ki temelji na dvojnem pristopu posebnih pobud in vključevanju enakosti med ženskimi in moškimi v vse politike in dejavnosti EU. Stopnja zaposlenosti žensk sicer raste, vendar je še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških, čeprav je med univerzitetnimi študenti in diplomiranci že več žensk kot moških.
Ženske v EU zaslužijo v povprečju 18 odstotkov manj kot moški, njihovo število na vodstvenih položajih v gospodarstvu in politiki je še vedno premajhno, družinske obveznosti so še vedno neenakomerno porazdeljene med moške in
ženske, tveganje revščine je pri ženskah večje kot pri moških, žrtve spolnega nasilja in trgovine z ljudmi so v glavnem ženske.
Kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji, pišemo v tokratni temi tedna, specialistka zakonske in družinske terapije Renata Jakob Roban pa ob tem opozarja, da emancipacija ženske ne pomeni, da postane enaka moškemu oziroma ga mora preseči, pač pa se bo prava emancipacija zgodila, ko se bo ženska ponovno povezala s svojo primarno naravo.
Zanimivo bi bilo slišati tudi komentar psihiatra dr. Janeza Ruglja, ki pa je žal že pokojni, zato obudimo spomin na dve njegovi provoka-tivni izjavi: »Pravi moški počasi izumirajo. Kako pa naj ne bi, če jih vzgajajo čudne feministke, samske ali s pobeglim možem. Očetov enostavno več ni!« »Za vse partnerske, družinske in starševske probleme tega sveta so krive ženske! Zato ker izbirajo neustrezne oplojevalce!« Mar res?

IZ VSEBINE: 9 j
^_J
Tema tedna:
100 let praznovanja dneva žena .....................4
Gospodarstvo:
Regija uspešna na razpisu, lesna dejavnost v regiji ne ....
.5
Hitra cesta:
Tretja os življenjskega pomena
za tukajšnje prebivalstvo.....................................6
Upravna enota Mozirje:
Iz upravičenih razlogov lahko ima državljan tudi dva potna lista...........
.7
Občina Nazarje:
Bodo v vseh treh krajevnih skupnostih novi predsedniki? .................................................. 8
Knjižnica Mozirje:
Odstirali skrivnosti in zgodovino grafičnega poklica...............................................11
Mozirje:
Perpetum Jazzile razprodal dvorano............11
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 9, 4. marec 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
ID
Tema tedna
100 LET PRAZNOVANJA DNEVA ŽENA NA SLOVENSKEM
Boj za enakopravnost žensk še ni končan
V torek, 8. marca, bodo po svetu potekala praznovanja ob mednarodnem dnevu žena. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo tudi zgodovinskih bojev za pravice in enakopravnost nežnejšega spola z moškimi.
PRAZNOVANJE ŽE OD LETA 1911
Pobudo za dan žensk je na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 dala feministka in socialistka Klara Zetkin v Koebenhavnu. Naslednje leto, pred sto leti, so dan žena pričeli praznovati v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, posamezne prireditve ob tem dnevu pa so potekale tudi na Slovenskem. Praznik so takrat praznovali še 19. marca, od leta 1917 pa se dan žena praznuje 8. marca. Leta 1975 so Združeni narodi 8. marec proglasili za mednarodni dan žensk.
VEČ KOT POL STOLETJA TRUDA ZA PRAVICE
Dandanes pogosto slišimo, da je praznovanje 8. marca namenjeno le boljši prodaji cvetja in da gre pravzaprav za ostanek socialistične zapuščine. Ugledne predstavnice ženskega spola, kot tudi zgodovinarji poudarjajo, da mora biti praznovanje namenjeno spominu boja za pravice, ki so danes vsem samoumevne, še nedavno pa ni bilo tako. Ženske v slovenskem prostoru so se za pravico do enakega plačila za enako delo organizirano borile več kot pol stoletja, od zahtev učiteljic proti koncu 19. stoletja do 1946. Skoraj isto dolgo so potekali boji za pravico do urejanja rojstev. Dobra štiri desetletja boja pa je bilo potrebnega za pridobitev volilne pravice žensk.
ŠTUDIRA SKORAJ DVE TRETJINI ŽENSK
Še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ženske v zahodnem svetu protestirale za pravico do dela, do enakega plačila za enako delo, enake možnosti za izobrazbo, svobodno vzgojo otrok, varno kontracepcijo ter
45 evrov. Razlika je precejšnja, sploh v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je v letu 2008 bila bruto plača moških kar za
Kljub temu da je ženska populacija v povprečju dobro izobražena, pravica do enakega plačila za enako delo še vedno obstaja zgolj na papirju.
legalno možnost abortusa. Kar se izobrazbe tiče, je ženska populacija v zadnjem desetletju močno napredovala. Po podatkih Statističnega urada Slovenije izpred treh let je bilo med študenti že skoraj 60 odstotkov žensk. Pred desetimi leti je bilo v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje vključenih manj kot 40 odstotkov prebivalk Slovenije v starosti 19 do 23 let, študijskem letu 2007/2008 pa že skoraj dve tretjini vseh. A kljub temu da je ženska populacija v povprečju dobro izobražena, pravica do enakega plačila za enako delo še vedno obstaja zgolj na papirju.
ŽENSKE ŠE VEDNO ZASLUŽIJO MANJ KOT MOŠKI
Razlike med plačami žensk in moških so še vedno aktualne. Povprečna mesečna bruto plača žensk je v letu 2008 znašala 92,4 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških ali v povprečju dobrih 110 evrov bruto manj kot moška plača. V letu 2009 pa je bila povprečna mesečna bruto plača žensk nižja za
33,8 odstotka višja od bruto plače žensk v teh dejavnostih. Tako visoka razlika je še v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, kjer so imele ženske v povprečju za 30,6 odstotka nižje plače od svojih kolegov.
STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE V SLOVENIJI PRI ŽENSKA VEČJA
Statistični podatki kažejo tudi na večjo socialno ogroženost žensk. Stopnja revščine je med pripadnicami nežnejšega spola višja kot med moškimi. Posebej izstopajo ženske, stare nad 65 let, med temi je tveganje za revščino kar 25-odstotno, le v malo boljšem položaju so upokojenke. V najslabšem položaju so, s 45-odstotno stopnjo tveganja revščine, ženske, ki živijo same.
Tatiana Golob
Renata Jakob Roban, specialistka zakonske in družinske terapije:
»Kaj je emancipacija ženske v razvitem svetu danes? Osvoboditev od prepričanja, da je ženska enaka moškemu, oziroma da mora moškega za vsako ceno preseči. Prava emancipacija se bo »zgodila«, ko se bo ženska ponovno povezala s svojo primarno naravo. Tudi v svetu še tako uspešne poslovne ženske je rezerviran prostor za tiho hrepenenje po varnosti in sprejetosti. Vprašanje je, koliko sodobna ženska še lahko prepoznava te impulze in jim sledi. Kako
(Foto: Tatiana Golob)
varno je danes zaupati svoji intuiciji in se ji prepustiti v vodstvo?
Kdo nas danes vodi in usmerja? Zunanji impulzi v potrošniški družbi so tako glasni, da ne slišimo svojih notranjih nagibov. Že Aristotel je govoril o tem, da se mora človek v življenju vedno znova vračati k sebi in svoji biti, ker mu samo to prinaša uravnoteženost za zdravo življenje. Kako dolga je pot do sebe? Se še lahko vrnemo? Je anoreksično dekle, sestradano do kosti, še sposobno opraviti to pot? Se bodoča mamica v poplavi oziroma cunamiju nasvetov, kako biti »fit« nosečnica, kako izbrati pravo porodnišnico, pravi voziček ali pravi vrtec, lahko osredotoči nase in na življenje v sebi? In po rojstvu otroka? Mož na porodniškem dopustu, ker ima njena poklicna kariera več perspektive? Koliko ljubeče nežnosti še lahko daje družini od »emancipacije« utrujena sodobna ženska?
Emancipacija ženske pomeni pravico do hrepenenja po ljubezni in predanosti, pravico do ranljivosti, pravico do iskrenega odnosa z moškim, pravico do materinstva. Dostojanstvo ženske je ravno v tem, da je ženska.«
4 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Aktualno
RAZVOJNI CENTRI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA
Regija uspešna na razpisu, lesna dejavnost v regiji ne
Ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič je preteklo jesen v okviru tretje razvojne konference lesarjev v Nazarjah napovedala boljše čase lesno predelovalni industriji tudi s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gospodarsko ministrstvo je za Razvojne centre slovenskega gospodarstva, kamor spadajo tudi centri za predelavo lesa, razpisalo preko 185 milijonov evrov sredstev.
21 MILIJONOV V SAVINJSKO REGIJO
Na razpis je prispelo 42 vlog in med 17 najboljših projektov je država razdelila 170 milijonov evrov. Po besedah ministrice naj bi bila nepovratna sredstva lepo porazdeljena po regijah in glede na vsebino.
V lesno predelovalno industrijo je šlo dobrih 25 milijonov evrov, prejemniki teh sredstev pa so iz Gorenjske, Koroške in Notranjsko-Kra-ške regije. Gorenjska je od razdeljenih milijonov dobila največ sredstev, in to 23,87 odstotka, sledi pa ji Savinjska z 12,41 odstotka.
USPEŠNI NA PODROČJU ENERGETIKE
Največji kos pogače je v Savinjski regiji pripadel projektu hčerinskega podjetja Premogovnika Velenje PV Invest, ki je bil izbran kot razvojni center za energetiko. Za Razvojni center energija (RCE), v konzorcij katerega je vključenih 17 partnerjev, jim je uspelo pridobiti 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Člani konzorcija, med katerimi so Premogovnik Velenje, Termoelektrarna
Šoštanj, Gorenje gospodinjski aparati Velenje in drugi, med njimi tudi Energetika Nazarje, bodo z ustanovitvijo Razvojnega centra energija celovito obravnavali in konkurenčno krepili področje energetike v državi ter na evropskem in ostalem mednarodnem prostoru.
NEUSPEŠNI V LESARSKI PANOGI
»Gonilna sila pri povezovanju podjetij za prijavo na razpis je bilo združenje za lesarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na področju regije SAŠA je sicer zelo malo povezovanja med lesarskimi podjetji, in to je ključen razlog za tako majhno zanimanje. K neudeležbi na razpisu so botrovali tudi razpisani pogoji in sama zahtevnost razpisa. Razvojni centri potrebujejo za svoje delovanje zaledje podjetij, ki so pripravljena na horizontalno in vertikalno sodelovanje ter nenazadnje koordinatorja in gonilno silo pri povezovanju,« je povedala predstavnica za stike z javnostmi podjetja Gorenje Elizabeta Biluš.
»Gorenje Notranja oprema je izpolnjevala pogoje za razpis skupaj s skupino podjetij oziroma s par-
Lesno predelovalna industrija v dolini kljub velikim lesnim zalogam peša
(Foto: Štefka Sem)
tnerji, s katerimi se je prijavilo nanj. Zaradi omejenih finančnih možnosti in specifičnih zahtev razpisa je
kasneje od razpisa odstopilo,« je še povedala Biluševa.
Štefka Sem
GORENJE NOTRANJA OPREMA
V Nazarjah ne bo sprememb
Gorenje Notranja oprema načrtuje v srbskem mestu Zaječar vzpostavitev enega dela proizvodnega programa kopalnic, ki se zdaj proizvaja v Šoštanju, in sicer je načrtovana proizvodnja kopalniških umivalnikov iz umetnih mas. Zaradi selitve enega dela programa se bo število zaposlenih na šo-štanjski lokaciji predvidoma v drugi polovici leta zmanjšalo s seda-

njih 132 na približno 50.
V skladu z dosedanjo prakso si bo Gorenje prizadevalo zagotoviti zaposlitev presežnih delavcev iz Šoštanja znotraj Skupine Gorenje. Glede na pozitiven trend prodaje programa, ki ga Gorenje Notranja oprema proizvaja v Programu pohištva v Nazarjah, spremembe na tej lokaciji niso načrtovane.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Z razvojnim programom bodo seznanili tudi občane
Zadnjo sejo rečiškega občinskega sveta so posvetili predvsem dvema točkama. Kot so sklenili že na predhodnih sejah, so se svetniki seznanili s potekom priprave občinskega prostorskega načrta in s predstavitvijo razvojnega programa občine za obdobje od leta 2009 do 2013. Seznanitev s programom je bila zlasti namenjena novim članom občinskega sveta.
Pri obravnavi razvojnega programa se je izkazalo, da so nekateri projekti že realizirani ali niso več aktualni, te bi bilo potrebno izvzeti. Vnesti pa bi bilo potrebno nekatere
novosti, ki so se v tem času pojavile. Svetniki so tudi menili, da je treba program podrobno predstaviti vsem občanom, da bo jasno, katerim ciljem gre slediti. Pri tem so sprejeli dva sklepa, in sicer so naložili občinski upravi, da ažurira razvojni program in da se tega predstavi občanom v sklopu razgrnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), pa tudi z drugimi oblikami obveščanja.
Župan Vinko Jeraj je pojasnil, da so k pripravi občinskih prostorskih dokumentov pristopili že kmalu po ustanovitvi občine, to je leta 2007. Od takrat dalje je bil OPN v pripravi
večkrat obravnavan na delovnih te-
nami imajo te polovico ali še več
lesih občinskega sveta, enkrat tudi na samem občinskem svetu. Občina je v zvezi s tem veliko komunicirala s pristojnimi ministrstvi. Sedaj oblikovani odlok o občinskem prostorskem načrtu pa je bil posredovan v obravnavo statutarno pravni komisiji 15. februarja, vendar ga je ta v prvi obravnavi zavrnila. Ministrstvo za okolje in prostor ima sedaj en mesec časa za odgovor na pripombe.
»V občini manjka prebivalcev,« pravi Jeraj. Od tega števila je odvisen tudi obstoj vrtca, šole, pošte ... V primerjavi s podobnimi obči-
prebivalcev v osrednjem kraju, v samem trgu Rečica pa prebiva le okoli 30 odstotkov rečiških občanov. Tako so sredstva, ki jih občina namenja za prevoz v šolo, dokaj visoka.
Interes občine je torej, da privabi nove prebivalce ali zadrži dosedanje tudi tako, da jim ponudi ustrezna gradbena zemljišča. Pri tem so svetniki menili, da je treba pregledati možnost gradnje na že sedaj zazidljivih parcelah znotraj trga, preden se pozidavi nameni nova zemljišča.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
ID
Gospodarstvo
GOSPODARSTVO SAŠA OBMOČJA O HITRI CESTI
Tretja os življenjskega pomena za tukajšnje
prebivalstvo
Mestna občina Velenje in Savinjsko-šale-ška gospodarska zbornica (SŠGZ) sta v Velenju pripravili srečanje z resornimi ministri, gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti o umeščanju trase tretje razvojne osi. Oglasili so se predstavniki Civilne iniciative Braslovče, kakih posebno novih dejstev glede uničenja kmetijskih zemljišč ni bilo slišati. Osnutek državnega prostorskega načrta za hitro cesto Šentrupert-Velenje gre v javno razpravo 10. marca.
POSTOPKI TEČEJO
Na srečanju sta sodelovala minister za promet dr. Patrick Vlačič in minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnic, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan pa se je opravičil. Minister Žarnic je dejal, da so tokratni govorniki na nek način že začeli javno razpravo. V resnici se bo ta začela ob javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta trase hitre ceste, to bo 10. marca. Dostavil je še, da so se postopki na njegovem ministrstvu začeli septembra leta 2007, sedaj bodo zaključeni, saj bo glede načrta imela zadnjo besedo vlada, ki ga bo tudi sprejemala.
BRASLOVČANI NEENOTNI
Braslovška civilna iniciativa je predstavila -
NAGRADE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Sodelujoči na srečanju o tretji razvojni osi v Velenju (Foto: Marija Lebar)
po njihovih besedah - zadnje številke o tem, koliko naj bi stala izvedba sedanje variante hitre ceste, in ponovno poudarila, da naj bi cesta potekala na relaciji Velenje-Arja vas, kar naj bi bilo znatno ceneje. Na te besede se je odzval minister Vlačič in opozoril, da omenjeni podatki niso uradno potrjeni in sam ni seznanjen z njimi. Na vprašanje o tem, kdaj se bo gradnja dejansko začela, je minister odgovoril, da je težko odgovoriti, saj na to vplivajo številni različni dejavniki. Na ministrstvu postopek peljejo v skladu z zakonodajo in predpisi.
Oglasil se je Janez Herodež iz Braslovč in de-
Mirko Strašek prejemnik prestižne nagrade med gospodarstveniki
V sredo, 2. marca, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v Cankarjevem domu v Ljubljani podelila nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2010. Prestižno nagrado je prejel tudi Mirko Strašek, direktor podjetja KLS d.d. z Ljubnega ob Savinji.
KLS je pod vodstvom Straška v zadnjih 15 letih postalo eno najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v evropskem in svetovnem merilu. Podjetje odlikuje izjemna tržna in razvojna naravnanost, rast dodane vrednosti in prihodkov na zaposlenega je visoko nad povprečjem panoge. Visok delež prodaje na tujih trgih kaže na močno izvozno usmerjenost. Prejete mednarodne in domače nagrade potrjujejo uspešnost podjetja. Podjetje je lani prejelo regijsko zlato gazelo in srebrno gazelo v državnem merilu za eno najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji. Mirko Stra-šek je aktivno udeležen v raznih oblikah povezo-
vanja na regionalnem nivoju in prejemnik zlatega občinskega priznanja Občine Ljubno.
Podelitev nagrad GZS ima dolgoletno tradicijo. Nagrade so letos podeljevali 43-tič in spadajo med najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji. Letos je nagrado prejelo sedem gospodarstvenikov iz sedmih regij in sedmih različnih panog, iz vrst velikih, srednjih in malih podjetij. Nagrajenci GZS velik poudarek dajejo razvoju in se zavedajo pomena dolgoročne strategije. Podjetja, ki jih vodijo, niso le poslovno uspešna, temveč praviloma zadoščajo najbolj zahtevnim merilom odličnosti, inovativnosti in družbene odgovornosti ter povezanosti z lokalnim okoljem. Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrade zbornice prejelo 287 gospodarstvenikov in 18 gospodarstvenic. Več o tem v prihodnjih Savinjskih novicah.
Štefka Sem
jal predstavnikom civilne iniciative, da s tem, ko nasprotujejo strokovno umeščeni hitri cesti, prevzemajo veliko odgovornost. Pozval jih je, naj povedo, kdo sploh je iniciativa, saj nikakor ne predstavlja mnenja vseh Braslovčanov, ki niso vsi proti predlagani trasi.
OGROŽENA DELOVNA MESTA
Težave gospodarstva zaradi neustrezne prometne infrastrukture in zamaškov na sedanjih prometnicah je podčrtal predsednik Odbora za razvoj SAŠA regije dr. Milan Medved. »Očitno je naštevanje podatkov in dejstev za nekatere premalo. Smo gospodarsko močna regija, sodobna cestna povezava je ključnega pomena, osporavajo pa nam jo tisti, ki sami že živijo ob avtocesti ali pa v njeni neposredni bližini. Imamo ambicije in vizijo, kaj bomo počeli čez 30, 40 let, ko premoga ne bo več dovolj. Dodam naj še, da na Premogovnik dnevno dobivamo prošnje za delovna mesta tudi iz tistih okolij, ki se krčevito branijo nove ceste. Kako naj se ti ljudje vozijo v službo?«
O položaju svojega podjetja glede dostopnosti zaradi neustrezne cestne infrastrukture je govoril tudi direktor sektorja gospodarjenje BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gor-jup: »Smo le ena od štiridesetih tovarn v sklopu Bosh Siemens, pa redki, ki nimajo ustrezne infrastrukture. Smo zelo kakovostni proizvajalci, prav tako so kakovostna naša delovna mesta. Zaposlujemo že skoraj 1.200 sodelavcev, med njimi je 150 inženirjev in drugih visoko izobraženih kadrov. Verjemite, da bi bili marsikje po svetu veseli take proizvodnje in bi selitev sprejeli z obema rokama ter poskrbeli za ustrezno okolje, še posebej v času, ko se zaposlenost viša in je pomanjkanje delovnih mest. Nehajmo se pogovarjati, zakaj trasa ne, pač pa kdaj cesta bo!«
6 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
C
Gospodarstvo, Politika, Iz občin
Drago Bahun iz Gorenja je povedal, da so sedanje prometne težave zanje velika ovira. Tretja razvojna os je ključnega strateškega pomena. Čeprav želijo večino proizvodnje nadaljevati na sedanji lokaciji, pa so vprašljiva številna delovna mesta, če bodo prisiljeni proizvodnjo seliti v okolja, ki imajo zanje več posluha in se hitreje odzivajo na take potrebe.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZASKRBLJENA
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je dejala, da zbornica kot predstavnica tukajšnjega gospodarstva ves čas tvorno sodeluje pri umeščanju tretje razvojne osi, ki ni samo hitra cesta, pač pa kompleksna razvojna priložnost za skladnejši regionalni razvoj. Hitra cesta je tukajšnjemu gospodarstvu - ne samo šaleškemu, tudi zgornjesavinjskemu - življenjskega pomena. Pripomogla bo k novim
delovnim mestom, k razvoju turizma in preprečila beg možganov iz regije.
Dodala je, da v zbornici z zaskrbljenostjo spremljajo vedno nove poskuse posameznih interesnih skupin, ki nasprotujejo strokovnim rešitvam umestitve hitre ceste v prostor tudi z namenom, da bi upočasnili postopke ali gradnjo celo ustavili, za kar se poslužujejo tudi zavajanja in neresnic. Regija zaradi prometnih povezav, ki ne ustrezajo današnjim potrebam, vse bolj postaja rezervat. »Imamo legitimno pravico terjati ustrezno cestno infrastrukturo ne samo za šaleško, pač pa tudi za zgornjesavinjsko gospodarstvo, kjer so tudi veliki zaposlovalci, izvozniki in »gazele«.«
Direktor SŠGZ Franci Kotnik je poudaril, da brez ustrezne cestne povezave ne samo, da ne bo novih delovnih mest, tudi sedanjih kmalu ne bo več. O nujnosti čimprejšnjega pričetka gradnje pa je spregovoril tudi poslanec Jakob Presečnik.
OBČINE ENOTNE V PODPORI
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je dejal, da nasprotniki sicer niso proti avtocesti, so pa proti sedaj začrtani trasi, ki jo je umestila stroka in jo na pobudo civilne iniciative pomaknila bolj desno pod obronke hribov, da se izogne degradaciji najboljših kmetijskih zemljišč, kar bo gradnjo seveda podražilo. Po njegovem ni mogoče razmišljati o tem, kakšen bi bil promet, če bi hitra cesta »povozila« sedanjo iz Velenja proti Arji vasi in bi tam bilo gradbišče, ko so že zdaj stalni zamaški. »Če traso kakorkoli odmikamo od sedanje, jo hkrati odmi-kamo od Zgornje Savinjske doline.«
V imenu županov je spregovoril še šoštanjski Darko Menih, oglasil pa se je še velenjski podžupan Srečko Meh. Ta je postregel s konkretnimi podatki o naraščanju prometa v zadnjih štirih letih in ocene o trendih do leta 2015. »Za naše plače gre, za naše otroke in za naš razvoj.«
Marija Lebar
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Iz upravičenih razlogov lahko ima državljan tudi
dva potna lista
Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah, ki bo začel veljati 5. marca letos. Če bo državljan izkazal upravičen interes, bo lahko pridobil še drugi - dodatni potni list. To bo dobrodošlo za državljane, ki iz poslovnih ali drugih razlogov potujejo v države z vizumskimi režimi in v države Bližnjega vzhoda, kjer žig ene države v potnem listu povzroči težave pri vstopu v drugo.
Drugi potni list bodo lahko dobili le državljani, ki bodo ob predložitvi vloge za tako listino lahko dokazali interes tako, da bodo vlogi priložili na primer potrdilo delodajalca ali pa z izjavo posameznika, da opravlja delo v državah Bližnjega vzhoda ali kjer imajo vizumski režim. Tako Slovenija sledi praksi drugih držav, med njimi tudi članic Evropske unije.
Zakon prinaša tudi možnost vročitve potne listine že pri izdelovalcu. To pa takrat, ko je iz upravičenih razlogov hitra izdelava in vročitev nujno potrebna.
Na novost so se pripravili tudi na Upravni enoti Mozirje. Kot pravi načelnica Milena Ci-
POPRAVEK INFORMACIJE
V 8. številki Savinjskih novic smo na strani 11 objavili članek z naslovom Svet prezrte umetnikove realnosti in pod fotografijo zapisali, da je Emeriku Bernardu ob odprtju razstave čestital tudi predsednik KUD Utrip Sandi Oblak, kar pa ni pravilno, saj je Oblak podpredsednik omenjenega društva. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo

Načelnica Milena Cigale je povedala, da povečanega števila vlog za potne liste ne pričakujejo (Foto: Marija Lebar)
gale, so obvestilo objavili na plazmi v prostorih upravnega centra in na svoji spletni strani. »Pred leti smo imeli primer, ko je stranka zamenjala potni list iz razloga, ker je imela v njem vizum ene države, nameravala pa je potovati v drugo državo, kjer bi zaradi tega lahko imela težave,« je povedala načelnica in dodala, da povečanega števila vlog za potne liste sicer ne pričakujejo, menijo pa, da bodo nekaj potnih listov na ta račun le izdali.
Marija Lebar
OBČINA SOLČAVA
Dela po načrtih, odprtje Nove Rinke aprila
V Solčavski Novi Rinki nameščajo opremo, potem ko so ostala obrtniška dela že skoraj končana. Svečano predajo tega večnamenskega objekta načrtujejo v začetku aprila. Pričakujejo, da bo tako bolj zaživela sama vas Solčava.
Župan Alojz Lipnik je povedal, da je pohištvo iz kakovostnega in na pogled mikavnega solčavskega macesnovega lesa. Pohištvo je izdelano po meri in je unikatno, vendar bo služilo tudi kot razstavno prodajni eksponat. Podobnega si bodo obiskovalci lahko naročili pri izdelovalcu v skladu s svojimi željami in potrebami.
Dela v objektu potekajo v skladu z načrti, hkrati pa so v Centru Rinka - zavodu za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega že podrobno dodelali vsebine, ki jih bodo ponujali obiskovalcem. Poleg stalne razstave o Solčavskem bo zaživela gostinska ponudba, prodajalna domačih pridelkov in izdelkov, pa tudi turistično informativni center, kjer bodo gostom predstavili tukajšnje naravne lepote in etnografske, kulturne ter ostale zanimivosti. Gostom bodo tudi svetovali, kako najti lokacijo ali znamenitost, ki jih zanima. V Novi Rinki bo prostor za občasne likovne razstave, manjšo dvorano pa bodo ponudili za različne seminarje.
Marija Lebar
Savinjske novice šf. 8,25. februar 2011 7
Iz občin
OBČINA NAZARJE
Bodo v vseh treh krajevnih skupnostih novi
predsedniki?
Minuli teden so v vseh treh nazar-skih krajevnih skupnostih potekali zbori krajanov. Potem ko je občinski svet potrdil spremembe statuta, so občani na zborih neposredno volili člane krajevnih odborov. Občina je pripravila tudi predavanji o ravnanju z odpadki in o samozaščiti.
Prvi zbor je bil v ponedeljek, 21. februarja, v Šmartnem ob Dreti. Udeležilo se ga je okoli 90 krajanov in dvorana gasilskega doma je bila skoraj premajhna za vse. Županja Majda Podkrižnik je izrazila zadovoljstvo nad tolikšno udeležbo in predlagala dnevni red ter potek volitev. Prisotni so predlagali, kdo naj bi zastopal
Predstavniki občine so prisluhnili krajanom Šmartnega ob Dreti
(Foto: Marija Lebar)
OBČINA GORNJI GRAD
Uredili delovanje zaščite, reševanja in pomoči
V preteklih letih je občina Gornji Grad uspela organizirati sistem zaščite in reševanja na območju občine. Sestavili so ustrezen občinski štab civilne zaščite, ki uspešno deluje in se povezuje tudi navzven, s posameznimi štabi so že izvajali skupne štabne vaje in sodelovali na raznih izobraževanjih. Izdelali in uskladili so načrte zaščite in reševanja ter glede na doseženo so zadovoljni, je povedal župan Stanko Ogradi. Zaključni del zakonodajnega poglavja, ki bo normativno urejal sistem in način delovanja zaščite, reševanja in pomoči ( ZRiP) v občini, so obravnavali svetniki na peti seji.
Odlok o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja je predstavil predstavnik pogodbenega izvajalca podjetja Pro-zir Darko Koželj. Le-ta je omenil, da je za občino izdelana ocena ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja. Dodal je, da je civilna zaščita dobra podpora gasilcem in ostalim enotam, ki delujejo v okviru občine. Štab civilna zaščita se aktivira v primeru izrednih razmer in koordinira delo vseh služb, ki pomagajo pri odpravi posledic. Predvsem pomembno je, da ima civilna za-
njihov zaselek v novem krajevnem odboru. Ko so bili zbrani poimenski predlogi, so o vsakem glasovali vsi prisotni. Tako so izbrali devetčlanski krajevni odbor. Na članstvo v novem odboru ni pristal dosedanji predsednik Bojan Štrukelj, torej bodo imeli v Šmartnem v vsakem primeru novega predsednika.
Po končanih volitvah in obeh predavanjih so krajani županjo seznanili s problemi, kot sta poplavna varnost in izgradnja kanalizacije, nekaterim oddaljenim domačijam pa še ne dostavljajo pošte in ne odvažajo smeti. Na račun občine je bilo slišati tudi nekaj kritičnih besed, so se pa vsi strinjali, da so zbori krajanov potrebni in dobrodošli.
V	Kokarjah je bil zbor krajanov naslednji dan. V krajevni odbor ni bil izvoljen noben občinski svetnik. Volili so sedem odbornikov. Krajani so izrazili zadovoljstvo s tako obliko odločanja o pomembnih javnih stvareh. Zbora so se udeležili v velikem številu, potožili pa so tudi zaradi pošte, ki se na oddaljene kmetije ne dostavlja.
V	Nazarjah, kjer je bil zbor krajanov v četrtek, 24. februarja, udeležba ni bila tako številčna. V krajevni odbor ni bil izvoljen noben član občinskega sveta, je pa bil v odbor izvoljen prejšnji predsednik Matej Pe-čovnik. Prisotni iz zaselka Prihova so izrazili težave, ki jih povzroča manjši hudournik, in glede ekološkega otoka.
V	desetih dneh po volitvah bo županja sklicala seje krajevnih odborov, kjer bodo člani izmed sebe izvolili predsednika. »Zadovoljna sem, da so zbori za nami, da so krajani povedali, kaj jim leži na srcu, in so neposredno izvolili krajevne odbore, ki imajo nekatere pomembne dolžnosti,« je povedala županja Majda Podkrižnik. »Take oblike srečevanja z občani se bomo še posluževali, bo pa vedno združena tudi s kakšnim predavanjem o temah, ki se tičejo nas vseh.«
Marija Lebar
Darko Koželj je spregovoril o organiziranosti civilne zaščite v gornjegrajski občini
(Foto: Štefka Sem)
ščita poverjenike v vseh zaselkih, ki lahko sporočajo ugotovitve poveljniku, ta potem posreduje informacije regijskemu centru za obveščanje. Poverjeniki, ki jih je v občini štirinajst, s poveljnikom komunicirajo preko mobilnih radijskih postaj, ki pa jih na žalost ni dovolj za vse in občina bo poskušala nabaviti manjkajočo opremo.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Potrdili nova člana v sveta zavodov
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje, med ostalimi nalogami predlaga občinskemu svetu tudi kandidate oziroma predstavnike ustanovitelja v organe javnih zavodov. Pri pregledu odlokov o ustanovitvi javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Mozirje, je komisija ugotovila, da je potrebno razrešiti predstavnika Občine Mozirje, in sicer Darjo Planinšek v svetu Javnega vzgojno-izobraževalne-
ga zavoda Mozirje (JVIZ) in Romano Kleine v svetu Vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje (VIZ).
Zaradi razrešitve dosedanjih predstavnic so imenovali nove predstavnike v oba sveta zavodov. V zvezi s tem je komisija predlagala občinskemu svetu nova kandidata, Jakoba Vačovnika v Svet JVIZ Mozirje in Romana Čretnika v Svet VIZ OŠ Mozirje. Občinski svet je oba kandidata potrdil.
Štefka Sem
_
8 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Šolstvo, Organizacije
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER (MIC) VELENJE
Predstavili primere sodobnih praks Gimnazije
Velenje
V sklopu Šolskega centra Velenje je tudi gimnazija, kjer so pričeli s projektom posodobitve svojih programov. V četrtek, 17. februarja, so na MIC-u pripravili festival primerov dobre prakse, na katerem so prikazali nekatere od številnih primerov, ki so nastali v zadnjem času.
Učitelji in dijaki so predstavili interdisciplinarno zastavljeno ekskurzijo v Baskijo in južno Francijo, umetnostnozgodovinsko ekskurzijo na Dolenjsko, projekt Vzgoja za enake možnosti spolov, projekt dotik vode, kjer so obravnavali kemijske vidike pitnih, tekočih in komunalnih od-
Utrinek s festivala v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Velenje
(Foto: arhiv Gimnazije Velenje)
padnih vod. Govorili so o projektu Evropska šola, o projektu Soigra pri slovenščini, uporabi filma pri pouku nemščine, o umetniškem večeru dijakov in o debatnih dogodkih.
Na velenjski gimnaziji so pričeli s projektom posodobitve gimnazijskih programov, ki bo trajal vse do leta 2014. V teh letih bodo spodbujali čim več takšnih pristopov, ki bodo dijake pritegnili, da bodo radi sodelovali in bodo postali vsakodnevni del šolske prakse. »Iz široke palete možnosti v veliki meri izbiramo medpredmetno povezovanje in timsko delo pri pouku, projektih, umetniških večerih, ekskurzijah in drugih dejavnostih obveznih izbirnih vsebin. Vedno več pouka izvajamo tudi s pomočjo sodobne informacijske tehnologije, kar pomeni učenje na daljavo preko spletnih učilnic, uporabo in izdelavo filma ...,« je bilo rečeno na festivalu. Na tak način se trudijo, da bi bilo znanje dijakov čim boljša popotnica za nadaljnji študij.
Učitelji, starši in drugi povabljeni, ki so se festivala udeležili, so bili nad predstavitvami navdušeni. Na gimnaziji bodo takšen festival ponovno organizirali ob koncu šolskega leta, saj želijo rezultate uspešnosti preverjati in jih predstaviti javnosti.
Marija Lebar
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Leto v znamenju srebrnega jubileja
Zakon o preprečevanju korupcije, ki onemogoča občinskim svetnikom, da bi bili na čelu društev, ki so porabniki občinskih sredstev, so na Rečici ob Savinji vzeli resno. S položaja predsednika turističnega društva je prav zaradi tega razloga odstopil Toni Strnišnik, ki je član re-čiškega občinskega sveta. Na mestu predsednika je Strnišnika na podlagi sklepa občnega zbora društva zamenjal Siniša Todorovic.
Pri pregledu dela, ki ga je predstavil Strnišnik, je bilo opaziti, da so bile naloge društva v celoti realizirane in finančni primanjkljaj preteklega delovnega obdobja saniran. K temu so pripomogli trdo delo organizatorjev in dobro obiskane prireditve, ki so jih rečiški turistični delavci pripravljali skozi vse leto. Najbolj odmevne so bile Od lipe do prangerja s spremljajočim programom, Lenartov sejem in Žive jaslice. V poročilu je Strnišnik poudaril, da ničesar ni tako dobro narejeno, da ne bi bilo boljše, in zagotovil, da se bodo v upravnem odboru, v katerem je ostal kot član, potrudili, da bi svoje delo izboljšali. Tako je že zaživela njihova spletna stran td-recica.si. V občinski utrip bodo prinesli svežino s prireditvami, ki bodo zapolnila mrtvilo spomladanskega in poletnega časa.
Toni Strnišnik (levo) je čestital Siniši Todorovicu ob prevzemu vodstva rečiškega turističnega društva (Foto: Marija Šukalo)
Da so se zadeve lotili z vso vnemo, priča podatek iz plana dela, ki ga je predstavil novi predsednik Todorovic. Tako bosta na Rečici ob Savinji ta mesec maškarada in pozneje kulinarični sejem zgornjesavinjskih dobrot. Slednji bo izveden, če bodo dopuščala finančna sredstva.
Od sredstev, predvsem pa od zagnanosti in entuziazma posameznikov, je bilo odvisno tudi delo v preteklosti društva. TD Rečica je namreč februarja praznovalo srebrni jubilej, zato je bila okrogla obletnica društva priložnost, da so se rečiški »turisti«« zahvalili za vso požrtvovalnost nekdanjim predsednikom, ki so s svojim trudom in veliko mero trme reševali probleme, ki so nastajali ob organizaciji prireditev. Priznanja za delo v društvu so prejeli dosedanji predsedniki Jože Skončnik, Vinko Jeraj, Vida Orlovic, ki je tudi častna predsednica, Vekoslava Klemenak in Jožica Jeraj.
Marija Šukalo
POPRAVEK INFORMACIJE
V 8. številki Savinjskih novic je v članku o Konjerejskem društvu Zgornje Savinjske doline zapisano, da se srečujejo s finančnimi težavami, saj jim občine, z izjemo Rečice in Nazarij, niso preveč naklonjene. Ob občini Rečica jim je naklonjena le občina Mozirje in ne Nazarje, kot je zapisano. Za napako se opravičujem.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011 9
Organizacije, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Nejevolja zaradi neurejenega statusa gasilca
Ljubenski prostovoljni gasilci so se 19. februarja zbrali, da po-vzamejo lanskoletno delo in obelodanijo načrte za letos. Njihov predsednik Slavko Fludernik je v poročilu o preteklem delu izpostavil, da so se ob vseh lanskih klicih »na pomoč« odzvali zelo hitro in strokovno.
Fludernik se je dotaknil mačehovskega odnosa države do gasilcev. »Že nekaj časa se sprašujem in se bom tudi v prihodnje, za kašno ceno smo prostovoljni gasilci operativci na voljo tej družbi z vsem, kar imamo, in to dobesedno, skupaj z našim zdravjem in življenjem. Sprašujem se, ali naša krovna gasilska organizacija res ni v stanju, da bi nam zagotovila osnovne pogoje za naše delo. V Sloveniji prostovoljni gasilec operativec ni prepoznaven kot pogumna oseba, ki svoje poslanstvo opravlja častno in predvsem predano z dušo in telesom, ki zna z različnimi veščinami in mirnostjo reševati kaotične situacije. Laiki si ne zna-
jo predstavljati, koliko truda in odrekanja je potrebno vložiti, da postane gasilec sposoben operativec z vsem svojim znanjem, razumevanjem različnih situacij, in ne nazadnje, da je pripravljen tvegati več kot kdorkoli v mirnodobnem času. Je torej prostovoljni gasilec operativec v naši družbi junak ali be-
Predsednik društva Slavko Fludernik je v govoru okaral odnos države do prostovoljnih gasilcev
(foto: Štefka Sem)
dak?« je bil kritičen Fludernik.
Poveljnik Tomaž Vrečar je povzel intervencije in pohvalil vse, ki so se trudili in se izobraževali. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric je prav tako izpostavil pereče probleme, s katerimi se ukvarjajo v gasilskih vrstah. Župan Franjo Naraločnik je prepričan, da se bo dobro sodelovanje z društvom izražalo tudi v prihodnje, kajti brez gasilcev ni zaščite in re-
ševanja. Domače gasilce je še posebej pohvalil za pomoč pri prireditvah v kraju, kjer skrbijo za redar-sko službo.
Društvo, ki bo v letošnjem letu praznovalo 125-letnico, je prejelo posebno priznanje Gasilske zveze Slovenije za pomoč pri jesenskih poplavah, sami pa so številnim članom podelili priznanja in napredovanja.
Štefka Sem
ČEBELARSKA ZVEZA SAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA
Strokovno izpopolnjevanje je njihova stalnica
V tukajšnjo čebelarsko zvezo je združenih enajst čebelarskih društev, ki imajo 332 čebelarjev z okoli 3.700 čebeljimi družinami. Predstavniki društev in organov zveze so se v petek, 25. februarja, zbrali v Mozirju, da pregledajo delo v letu 2010. Pripravili so načrte za letos, podelili pa so tudi odlikovanja Antona Janše.
Minulo leto je bilo sodeč po poročilu predsednika Franc Šmerca za Čebelarsko zvezo SAŠA izjemno delovno. Že v začetku leta so začeli s pripravami na vseslovenski čebelarski praznik, ki so ga pripravili s finančno in siceršnjo pomočjo Mestne občine Velenje v maju. Dogodek je bil odmeven, udeležil se ga je tudi predsednik vlade Borut Pahor. Ob tej priložnosti so v mestni knjižnici čebelarji postavili tematsko razstavo o čebelah in medu. Uspeli jim je tudi zbrati dovolj donatorskih in sredstev svojih članov, da so na svečanosti razvili prapor, ki ga doslej niso imeli.
Poleti so začeli in jeseni končali projekt Spoznajmo čebelarsko zvezo SAŠA, v okviru katerega so izdali brošuro z učnim gradivom za čebelarske krožkarje. V drugem delu so poslikali večino čebelnjakov članom na svojem območju s poudarkom na starih čebelnjakih. Izdali so tudi video s to tematiko. To je bil projekt sodelovanja med LAS Zgornje Savinjske in LAS Šaleške doline, za katerega so uspeli prido-
Predsednik zveze Franc Šmerc
(foto: Marija Lebar)
biti evropska sredstva.
Posvečali so se strokovnemu izobraževanju svojih članov. Predavanja so vedno dobro obiskana. Tako bo tudi letos. V Mozirju namreč poteka tečaj za odrasle čebelarje - začetnike, na katerega se je prijavilo kar 70 slušateljev. Na več šolah so uspeli uvesti ali obuditi čebelarske krožke, sodelovanje poteka v obojestransko zadovoljstvo.
S čebeljimi pridelki in izdelki iz medu so sodelovali na mednarodnih tekmovanjih, kjer so osvojili visoka priznanja, kar potrjuje dobro kakovost tukajšnjega medu. Stalno skrbijo za zdravje svojih čebel. Naštetemu se bodo posvečali tudi letos, še naprej pa bodo delali na dokončanju čebelarskega centra v Lučah.
Marija Lebar
©
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Ljudje in dogodki, Kultura, Čestitke
Odstirali skrivnosti in zgodovino grafičnega poklica
Galerija Mozirje je v torek, 22. februarja, gostila večer o zgodovini tiskarstva. Večer poimenovan Od inkunabule do knjige sta organizirala Knjižnica Mozirje in Savinjske novice. Prisotne je skozi zgodovino popeljal narodopisec in publicist Aleksander Videčnik, z njim pa se je pogovarjal glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik.
Iznajdba tiskarstva je odprla človeštvu pot v civilizacijo. Videčnik je popotovanje skozi zgodovino tiskarstva začel na Kitajskem kot zibelko tiskarstva. Nadaljeval je v Evropi z Gu-tenbergom, izumiteljem tiska s premičnimi kovinskimi črkami. Najbolj se je posvetil Mohorjevi tiskarni v Celju, katere zgodovino je soustvarjal tudi sam. Od leta 1936 je delal kot stavec v omenjeni tiskarni, kjer je spoznaval skrivnosti »črnega poklica«. Ni pozabil omeniti, da je bila tiskarna informacijski center v času pred drugo svetovno vojno, njeni delavci pa kulturno gibalo Celja. Dotaknil se je tudi kalvarije vojne, ki je usodno posegla v zgodo-
vino tiskarne. Vojna je pomembno vplivala tudi na njegovo življenjsko pot, saj jo je bil prisiljen nadaljevati v tujini. Zanimiv pregled zgodovine tiskarstva je pri prisotnih porodil številna vprašanja o grafičnem poklicu, na katera je Videčnik odgovoril z anekdotami iz življenja grafičarjev.
Za ilustracijo zgodovine tiskarstva je bila postavljena dokumentarna razstava. Poleg različnih tiskovin so bili razstavljeni tudi eksponati, ki so se uporabljali pri tiskanju. Razstavo so dodatno obogatili člani Filatelističnega društva Žalec z zbirko znamk na temo tiskarstva. Za glasbeno kuliso večera so poskrbeli člani moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka.
Roman Mežnar
Z Aleksandrom Videčnikom (levo) se je pogovarjal glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik (Foto: Tatiana Golob)
VOKALNA EKSTAZA OBNORELA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO
Perpetuum jazzile razprodal mozirsko športno
dvorano
Na zadnjo februarsko soboto je bil v Športni dvorani Mozirje koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile. Pevke in pevci so pripravili skoraj 1.200 glavi množici uro in pol uživanja v melodijah, s katerimi osvajajo odre širom Evrope in tudi dlje.
Perpetuum jazzile je ponovno dokazal in upravičil svoj sloves trenutno daleč najuspešnejše in najbolj iskane glasbene skupine v Sloveniji. Koncert je bil razprodan teden dni pred začetkom, razprodani so tudi ostali njihovi koncerti, ki jih bo skupina odpela v naslednjih dveh mesecih. Z močjo interneta, skupnosti videoposnet-kov na strani Youtube in socialnega omrežja Fa-cebook se njihov sloves nezadržno širi. Močni ritmi, bogate harmonije, energični zvoki njihove-
Pevke in pevci so iz skladbe v skladbo dvigovali razpoloženje (Foto: Benjamin Kanjir)
ga izvajanja in predanost malenkostim omogočajo pevcem izvabljanje glasbene ekstaze. Za njihov uspeh gre zahvala dosedanjemu umetniškemu vodju Tomažu Kozlevčarju in vsakemu pevcu posebej. Z novim umetniškim vodjem Pe-drom Karlssonom nameravajo pevci vse skupaj še nadgraditi in še bolj približati občinstvu.
Pevke in pevci so iz skladbe v skladbo dvigovali razpoloženje. Vmes je za navdušujoč intermezzo poskrbel Sašo Vrabič, ki je pripravil kratko beatbox delavnico za obiskovalce. Tempo koncerta se je stopnjeval vse do zadnje pesmi, Avsenik medley, ki je občinstvo dokončno dvignila na noge.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 9,4. marec 2011
Organizacije, Oglasi
NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC
Anarhija na področju voženj v naravnem okolju se
nadaljuje
Sledi vožnje po Travniku, ki se nahaja v območjih zavarovane narave, kot sta Naravni rezervat Smrekovec in Natura 2000 (Foto: Lojze Gluk)
Planinci, gozdarji in lovci, včlanjeni v Naravovarstveno zvezo Smrekovec, so bili prepričani, da so pristojne državne institucije končno doumele resnost njihovih opozoril o neustreznem odnosu nekaterih posameznikov in celo skupin do narave. Konec novembra so iz medijev izvedeli, da je Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ugotovila, da pravna ureditev z uredbo ni ustrezna in da je področje voženj v naravnem okolju potrebno regulirati z zakonom.
Sprejem zakona je našel svoje mesto v normativnem delovnem programu vlade, pripravo in sprejem zakona je konec januarja obljubil tudi okoljski minister dr. Roko Žarnic. Vožnje z adrenalinskimi vozili v naravnem okolju pa
se nadaljujejo. Svoje sledi v naravi puščajo motorji in štirikolesniki, pozimi pa so posebej vidne sledi voženj z motornimi sanmi. Z njimi je prepredeno celotno Smrekov-
ško pogorje vse do Raduhe. Čeprav pravila vožnje z adrenalinskimi vozili niso povsem dorečena predvsem za vožnje po neregistriranih gozdnih cestah, pa vožnje v
zavarovanih območjih narave zagotovo predstavljajo grobo kršitev obstoječe, še veljavne uredbe. Tudi Ksenija Povše iz podjetja Ski & Sea d.o.o., prodajalca tovrstnih vozil iz Ločice ob Savinji, je že pred časom pisala o kodeksu voznikov motornih sani, toda dejanske razmere dokazujejo, da ga vozniki ne spoštujejo.
V Naravovarstveni zvezi Smre-kovec bodo nadaljevali z različnimi oblikami in vsebinami ozave-ščanja obiskovalcev Smrekovca. V kolikor obljubljen zakon ne bo pripravljen in sprejet, pravijo v zvezi, da bodo prisiljeni verjeti, da v Sloveniji za ustrezno ureditev tega področja ni prave politične volje in da je država le mačeha v odnosu do narave.
IB
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Namenu predali
Nazarski gasilci so v soboto, 19.	povedal, da je bilo minulo leto eno februarja, redni letni obračun de- najaktivnejših, odkar predseduje la združili z otvoritvijo novega pro- društvu. Predstavil je nabavo nove-
stora. V sedanji društveni dvorani	ga kombija in prenovo večjega de-
so zagradili nerabljeno površino	la strehe na gasilskem domu. Pri in jo spremenili v čajno kuhinjo. Si- tem so opravili veliko delovnih ur,
cer pa je to le prva v vrsti letošnjih	društvo pa je prenovo tudi financi-aktivnosti, ki jih poleg rednega de- ralo. Omenil je prostorsko stisko v lovanja še načrtujejo. Spregovori- garaži, zaradi katere so se odločila sta jim predsednik Gasilske zve- li letos zgraditi prizidek. ze Zgornje Savinjske doline Janko Izčrpno poročilo o delu operati-Žuntar in županja Majda Podkri- ve je podal poveljnik Boštjan Ciga-žnik. Podelili so priznanja in v član- le. Lani so opravili 24 intervencij,
ske vrste sprejeli več mladincev.	od tega 20 tehničnih intervencij, in
Predsednik Roman Krajner je	sicer: trinajst posredovanj v prome-
novo pridobitev
Nazarski gasilci so na občnem zboru v društveni dvorani predali namenu novo čajno kuhinjo (Foto: Marija Lebar)
tnih nesrečah, pet pri nevarnih snoveh, dve posredovanji v vodi. Bila sta dva dimniška požarna, veliko časa in energije pa so porabili za pomoč ob septembrskih poplavah.
»Če poleg časa na samih intervencijah upoštevamo še čas za čiščenje opreme in pospravljanje po intervencijah, se število opravljenih ur suče okoli tisoč. Stroški tega so po ceniku Gasilske zveze Slovenije malo manj kot 31.000 evrov,« je dejal poveljnik. Pomagali so devetim težje poškodovanim, žal pa niso
mogli pomagati petim ljudem; dva sta izgubila življenje pri utopitvi, trije pa v prometnih nesrečah.
Poveljnik Cigale je bil v svojem poročilu tudi kritičen. Posebej se je dotaknil poplavne varnosti v občini. Po njegovem bi se morali problemi poplav reševati takrat, ko je voda najnižja, in ne takrat, ko je pred vhodnimi vrati. Omenil je še tekmovalne uspehe nazarskega članstva in številna izobraževanja, ki so se jih udeležili, in kar bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
C
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Zgodovina nazarskega samostana je več kot zanimiva, še bolj pa preteklost frančiškanov, ki jih je v Bosni zatekla okupacija Turkov, ki seveda frančiškanom in sploh kristjanom niso bili naklonjeni, še več, pričelo se je preganjanje redovnikov tega reda, ki je bil v Bosni očitno kar precej razširjen. Tako bi sklepali, saj so prvi pribežali že kmalu po prihodu Turkov v kraje, kjer so frančiškani delovali. Viri navajajo, da so v Ljubljano prišli leta 1233, v Novo mesto leta 1469, v Nazarje pa 1632. leta.
Še sedaj imenujemo hrib, na katerem je škof Hren leta 1624 zgradil kapelo, Gradišče. To mu je uspelo šele, ko mu je fevdalec Žovneka Sigmund Waggensperk, ki je bil zadrt protestant, podaril to vzpetino. Kapelo je zgradil po vzoru kapele v Lore-tu in jo namenil za svetišče Matere Božje.
Ker se je v dolini vse bolj širila evangeličanska vera, je v sklopu protireformacije tedanji ljubljanski škof Rajnald Scarlichi, ponudil oskrbo kapele na Gradišču redovnikom bosansko-hrvaško-kranjske province reda frančiškanov. 1. januarja 1633 jo je njim tudi uradno izročil v last.
Frančiškani so se takoj lotili izgradnje samostana na Gradišču, med gradnjo so stanovali v gradu Vrbovec, ki ga je škof Hren prej odkupil in je bil cerkvena last. Leta 1639 pa so se redovniki že preselili v novo zgrajen samostan.
SAMOSTANSKA KNJIŽNICA
Ko se je gvardijan p. Bernard Goličnik odločil urediti knjižnico, ki je bila še iz povojnih časov le zasilno shranjena in seveda tudi ogrožena zaradi vlage, je zaprosil uglednega knjižničarja Jara Dolarja, da se je lotil tega zahtevnega dela.
Brez dvoma so vojni dogodki, okupacija in potem boji okoli samostana omogočili odnašanje knjig oziroma tudi uničevanje tega kulturnega bogastva. Ob koncu članka za knjigo Grad Vrbovec Nazarje je Jaro Dolar zapisal tudi tole: »Čeprav nazarska knjižnica ni najbogatejša med samostanskimi knjižnicami v Sloveniji, ima vendar nekaj zelo zanimivih knjig, ki jih upravičeno štejemo med zaklade slovenske kulturne dediščine.«
Danes je frančiškanska knjižnica v Nazarjah zelo obiskana, ne le od romarjev, tudi potovalne agencije jo redno vključujejo v svoje programe.
SAMOSTANSKA LEKARNA
Kdaj točno je bila ustanovljena, ni mogoče ugotoviti. Verjetno so na sploh samostani imeli svoje »ranocelnike«, ki so lahko pripravljali tudi razne zdravilne pripomočke. Vendar je podatek, da se leta 1695 omenja kot ranocelnik in lekarnar v
nazarski frančiškani in njihove javne
ustanove
Nazarjah brat Tadej Windisch, zelo pomemben. Generalni zbori frančiškanskega reda so sproti dopolnjevali organizacijo lekarniške in zdravilske dejavnosti v samostanih. To so potrdili denimo že na zboru leta 1354 v Narboni. Potrditev tega najdemo v glasilu zdravnikov Lječnički vijestnik 1/1907, kjer navajajo tole: »Vikar bosanske frančiškanske province Ivan je leta 1260 ozdravil na smrt bolnega madžarskega provinciala ...«
Za nazarski samostan so pomembni podatki, ki jih je zbral zagrebški kanonik Barle, sicer Slovenec po rodu, da so v Nazarjah bili znani ranocelni-ki in lekarnarji: brat Salamon Lipold, brat Kancian Rack, brat Filip Močilar, izrecno pa omenja samostanskega zdravnika patra Aleksandra Pergerja, ki je leta 1736 v Nazarjah tudi umrl. Baje je imel že svoj laboratorij in je slovel kot dober v tem po-
odličen pevovodja. Omenimo naj še enega dolgoletnega učitelja, to je gotovo bil brat Norbert Gregl, ki je učiteljeval kar celih 30 let, vse do leta 1892. Zanimivo, Gregl je imel že tedaj učiteljski izpit. Seveda ne nameravamo navesti vseh učiteljev nazarske frančiškanske šole.
Zapisano je, da sta posebna prijatelja nazar-ske šole bila gornjegrajski dekan Jožef Florjan-čič in šolski nadzornik dr. Franc Močnik, ki sta leta 1865 nadzorovala šolo in sta pri tem ugotovila, da sta tako pouk kot vzgoja v nazarski šoli zelo v redu.
Po končani prvi svetovni vojni je prišel za učitelja in ravnatelja pater Hubert Marovt, ki je do tedaj učil v Novem mestu. Zaradi velikega števila učencev so nazarsko šolo povečali in delovala je kot dvorazrednica, in to od leta 1928 dalje. Svetni uči-
Fotografija prvega oddelka šole iz leta 1913
klicu. Naj omenimo, da še danes v lekarnah poznajo Lipoldov obliž, ki izvira iz nazarske lekarne. Salamon Lipold je stopil v frančiškanski red leta 1764, vodil pa je nazarsko lekarno kar celih 58 let. Tedaj je imela status javne lekarne.
ŠOLA FRANČIŠKANOV V NAZARJAH
Do leta 1941, ko je okupator zasedel naše kraje in tudi nazarski samostan, je bila zelo uspešna frančiškanska šola. Cela vrsta pomembnih ljudi je prihajala iz te šole v srednje in nato tudi na visoke šole. To velja še posebej poudariti.
Okrožni urad v Celju je leta 1785 poslal samostanu v Nazarje pisni predlog za ustanovitev šole. Pater Donat Samlen, gvardijan frančiškanov v Nazarjah, je takoj pristopil k pripravam za osnovno šolo, ki bi jo vodili bratje in patri frančiškanov. S poukom so pričeli 26. februarja 1786. Do tedaj so v samostanu že imeli privatno šolo za ukaželjno mladino. Kot prvi učitelj se navaja brat Prekop Bergman, po rodu Čeh. Poučeval je do leta 1818. Ljudje so cenili njegove pedagoške in glasbene sposobnosti, bil je namreč tudi
telj Dolžan je poučeval kratek čas, saj je bil leta 1941 vpoklican na orožne vaje. Šolska obveznost je trajala osem let, tudi za najbolj oddaljene učence. Šolskih otrok je bilo v zadnji letih pred okupacijo med 125 in 135, saj je bila nazarska šola organizirana tako kot vse druge javne šole, pač po zakonih, ki so v tedanji državi veljali.
Šolo je več kot 134 let vzdrževal samostan, nekaj malega je potem prispevala tudi rečička občina za stroške učil. Od leta 1938je vse stroške nazarske šole krila Dravska banovina. Do leta 1920 pa so poučevali bratje in patri brezplačno.
Okupator je takoj po prihodu razgnal frančiškansko bratovščino in številne frančiškane izgnal iz dežele. Kot je zapisal pater Hubert Ma-rovt, so samostan izropali in požigali knjige ter šolsko opremo. Omenil je, da je v vrtu kar 14 dni gorelo. Po letu 1945 je oblast ukinila šolanje v samostanu Nazarje. Tako je bilo samostanske šole v Nazarjah konec, in to po 155-letnem delovanju. To je le bežen sprehod skozi delovanje ugledne frančiškanske šole v samostanu.
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011 13
Nasveti, Oglasi
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2011:
-	nagrada Občine Mozirje,
-	zlata plaketa s priznanjem.
2.	Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:
ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE
se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.
ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja.
3.	Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.
Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino:
-	osnovni podatki o predlagatelju;
-	podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;
-	obvezna obrazložitev predloga;
-	vrsta priznanja;
-	podpis vlagatelja.
4.	Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.
O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.
Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje.
5.	Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje.
6.	Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah na naslov :
Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 25.3.2011.
OBČINA MOZIRJE
Razmišljam globalno, delujem lokalno
Bodeča žica
Spoštovani bralec!
Nedvomno so pašne planine sestavni del naše pokrajine. Planinska paša je še vedno pomemben gospodarski dejavnik za številne kmetije, ki na planinskih pašnikih preko poletja okrepijo svojo živino in drobnico ter razbremenijo travne površine okoli domačij.
Planine so okras in popestritev gorskega in podgorskega sveta ter predstavljajo tradicionalno rabo tega prostora. Brez planin bi bil svet Menine planine, Kašne planine, Veže, Raduhe, Smrekovca in
ob koncu pašne sezone ne da spustiti na tla.
To narekuje tudi sodobna zakonodaja, saj pravilnik o varstvu gozdov v svojem 40. členu prepoveduje postavljanje novih ograj in vzdrževanje starih z bodečo žico. Bodeča žica lahko močno poškoduje tako živino kot divje oziroma prosto-živeče živali. Podobne so smernice oziroma zahteve zavoda za varstvo narave, kadar daje svoje mnenje o posegih v območja varovane narave in tudi kmetijska svetovalna služba svetuje lastnikom postavljanje trižične električne ograje, ki ži-
Ograja iz bodeče žice je pozimi in Ograja, pri kateri so žice po koncu poleti težko prehodna in nevarna paše snete in jih pozimi prekrije ovira. (Foto: MD)	sneg. (Foto: MD)
drugih manj raznolik in privlačen. Nenazadnje so zaradi planin v te predele speljane številne poti, ki jih s pridom uporabljajo planinci in izletniki.
Žal pa pri pohodih vse prevečkrat naletimo na oviro in past v obliki bodeče žice, s katero ponekod še vedno ograjujejo pašne površine. To je seveda nevarno za živino, divjad in ljudi. Vsekakor pravilno in prav je, da so pašne površine od gozdov ločene z ograjo, da živina ne uhaja v gozd oziroma izven urejenih pašnih površin, ker bi po eni strani lahko delala škodo in se po drugi strani poškodovala ali izgubila. Vsekakor pa ni prav, da nekateri pašnike še vedno ograjujejo z bodečo žico. Poleg tega je ta žica pritrjena na nosilne kole tako, da se je
vali ne poškodujejo, a jo učinkovito odvrača, po končani pašni sezoni pa se žice enostavno spustijo na tla in so pokrite s snegom manj nevarne za divjad ter ljudi. Nasprotno je bodeča žica v snegu lahko prava past za divjad, včasih tudi za človeka. Kolikor mi je znano, občine v javnih razpisih v strošek nakupa opreme za nadzorovano pašo ne priznavajo več stroška nakupa bodeče žice, kar je seveda dobro in pohvalno.
Zagotovo postavljanje in vzdrževanje ograje iz bodeče žice v naravi ni etično in ne humano dejanje. Zato bi bilo smotrno odstraniti vse stare ograje iz bodeče žice ter jih nadomestiti z bolj humanimi.
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
14 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
C
Nasveti, Organizacije
Kmetijska zemljišča, 1. del
URŠKA KRAJŠEK,
samostojna pravnica v Banki Celje d.d.
Glede na dejstvo, da je v naši okolici ogromno kmetijskih zemljišč, in ker za promet oziroma za razpolaganje z njimi veljajo nekatera specifična pravila, vam v tokratni in v eni od naslednjih številk predstavljam, katera zemljišča se štejejo kot kmetijska in katere so specifike pravnega prometa (prodaje) z njimi. Oboje navedeno pa je urejeno v Zakonu o
kmetijskih zemljiščih.
Katera zemljišča so kmetijska? Najenostavnejša opredelitev je ta, da so to tista zemljišča, ki so glede na naravne značilnosti primerna za kmetijsko obdelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd. Glede na njihove naravne lastnosti, lego, obliko in velikost parcel se kmetijska zemljišča delijo na:
-	najboljša kmetijska zemljišča, to so tista, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo,
-	druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.
Najboljša kmetijska zemljišča so glede na naravne lastnosti: ze-
mljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije (l. kategorija), zemljišča, na katerih je delno otež-kočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin (ll. kategorija), zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (npr. sadovnjaki, vinogradi), ter zemljišča, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo. Glede na lego, velikost in obliko parcel pa so najboljša kmetijska zemljišča tista, ki so oblikovana v komplekse.
Katera zemljišča so pomembna
za kmetijsko pridelavo, za stavbna, vodna ali za drug namen, se določi v planskih aktih države ali lokalne skupnosti.
Kmetijska zemljišča je potrebno uporabljati skladno z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali katero drugo degeneracijo. Kmetijska zemljišča imajo kar nekaj omejitev, ki veljajo predvsem za gozdove (npr.: lastnik mora dopustiti, da po njegovem neobdelani površini hodijo ali nabirajo plodove tudi drugi ljudje). Pomembno je tudi, da so kmetijska zemljišča obdelana, sicer lahko lastnikom ali uporabnikom le-teh sledijo sankcije.
S zgoraj zapisanim sem vam predstavila, kaj vse sodi pod pojem kmetijskih zemljišč, prihodnjič pa o razpolaganju z njimi.
PAŠNA SKUPNOST MENINA GOSPODNO-GLOBACE
Izvolili novega predsednika
Največja pašna skupnost v Zgornji Savinjski dolini Menina Gospodno-Globače je 24. februarja izvedla redni letni občni zbor. Člani pašne skupnosti so pregledali dosežene rezultate predhodnega obdobja in si zastavili cilje za novo pašno sezono. Izvolili so novega predsednika in organe pašne skupnosti. Največ glasov za predsednika so namenili Janezu Presečni-ku, hkrati pa razrešili s funkcije dosedanjega dolgoletnega predsednika Ivana Presečnika.
Slednji je pašno skupnost uspešno vodil od leta 1986 do 1993 in zatem še od leta 1995 vse do letos, kar ni bilo vedno lahko. Pašna skupnost šteje kar 45 rednih članov, ki pasejo svojo živino poleti na obsežnih pašnikih Menine. Vsako leto se prepase okoli 250 glav goveje živine različnih kategorij in okoli 30 kobil z žrebeti na površini 258 hektarov.
V letih predsedovanja Ivana Pre-sečnika so potekali intenzivni pogovori z Nadškofijo Ljubljana za pridobitev lastninske pravice. Prišlo je do podpisa delno usklajenega dogovora o koriščenju površin, ne pa tudi lastništva. Kot predse-
dnik je vodil obsežno administracijo, da je lahko pašna skupnost uveljavljala sredstva, ki jih za pašo nameni država in Evropska unija. Denar, ki so ga prejeli, so vedno vračali na planino - za temeljito obno-
kih na planini.
S svojimi organizacijskimi sposobnostmi je organiziral številne prireditve na planini. Največjo zaslugo pa ima pri veličastni obele-žitvi 100-letnice Pašniške zadru-
Franc Prek (levo) je dolgoletnemu predsedniku Ivanu Presečniku v zahvalo v imenu članov pašne skupnosti izročil spominsko sliko
(Foto: Marko Jelšnik)
vo pastirske koče, številna vodna zajetja, obnovo ograje, postavitev kanadskih vrat, solnic, čiščenje pašnika, zatiranje zajedavcev in za sanacije ob nepredvidenih dogod-
gih članov, hkrati pa kot preudaren in neizprosen borec ni odstopal od pravic, ki so jih na planini pridobili že predniki. Člani pašne skupnosti so mu v zahvalo in v spomin na dolgoletno uspešno vodenje podarili sliko.
Kmalu bo pust pregnal zimo, Menina bo ozelenela in pričakala živino s sočno pašo. Čar Meni-ne privablja vse več turistov, ki pa se premalo zavedajo, da je planina lepa tudi po zaslugi pridnih kmetov pašne skupnosti Menina Go-spodno-Globače, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo za ohranjaje kulturne krajine. Da se površine ne zarastejo, bo tudi v bodoče delo novega predsednika in celotne pašne skupnosti, prav tako pa tudi posluh lastnikov.
SMO
ge Gornji Grad, ko mu je k sodelovanju uspelo združiti vse pašne skupnosti v Zgornji Savinjski dolini. Prav tako je bil vedno pripravljen prisluhniti dobrim idejam dru-
Prijateljstvo je kot zlata verižica, ki se hitro pretrga. Lahko se jo sestavi, a na njej vedno ostane vozel.
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
115)
Organizacije
OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA
Za rejce drobnice pripravljajo tudi izobraževanja
Društvo ovčerejcev Raduha združuje 62 članov iz vse Zgornje Savinjske doline, ki so se minuli petek zbrali v Lučah, da pregledajo svoje lanskoletno delo. Naredili so načrte za letos in prisluhnili predavanju o zajedavcih pri drobnici.
Z ovčerejo se ukvarjajo tudi drugi, ki niso člani društva, skupaj 118 rejcev s staležem okrog 3.950 živali, je povedal predsednik društva Ivan Pečovnik. Društvo je za svoje člane lani pripravilo nekaj izobraževanj tako s področja pravilnega vodenja registra za drobnico kot tudi o pripravi jedi iz mesa drobnice.
Sodelujejo v slovenski zvezi rejcev drobnice, ob različnih dogodkih pa tudi z ostalimi društvi tako
v dolini kot po državi. Udeležili so se srečanja na Rogli, kjer so bila tudi strokovna predavanja. »Z društvom Komen smo sodelovali na cvetno nedeljo in na Jožefovem sejmu na Ljubnem, kjer naši rejci predstavljajo rejo drobnice in njene proizvode. V mesecu oktobru smo se udeležili promocijske prodaje na turistični prireditvi na Lenarto-vem sejmu na Rečici ob Savinji,« je med drugim naštel Pečovnik.
Vsako leto pripravijo tudi strokovno ekskurzijo, ki jo združijo z ogledi dobrih praks s področja svoje dejavnosti. Tako bo tudi letos, ko se nameravajo še bolj posvetiti promociji uporabe kakovostnega mesa drobnice v kulinariki, še po-
Ivan Pečovnik: »Meso drobnice dobiva v kulinariki vse več veljave«
(Foto: ML)
sebej na turističnih kmetijah. Tukaj sicer nastopi težava, saj morajo biti živali, namenjene mesu za prodajo, usmrčene v registriranih klavnicah, ta pa je za naše območje v Kamniku.
Poleg izgub, ki jih med drobnico povzročajo na paši različne ro-parice, je nekaj poginov pripisati tudi zajedavcem, o čemer je predaval mag. Janez Kunc. Poudaril je primerno in pravočasno zdravljenje, selekcijsko odbiro in preventivne ukrepe. Sicer pa so, kot pravi Pečovnik, tukajšnje ovce pretežno je-zersko-solčavske pasme in dokaj zdrave. K temu pa še pripomore dobra planinska paša.
Marija Lebar
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA
Današnji čas nenaklonjen prostovoljnemu delu
Solčavski prostovoljni gasilci so se v soboto zbrali na občnem zboru. Predsednik Gregor Preprotnik je pohvalil mlade člane, ki so zelo aktivni in so bodočnost društva. V poročilu je omenil očiščevalno akcijo, v kateri so sodelovali, prav tako so očistili in uredili notranjost in zunanjost gasilskega doma. Poleg izobraževanja in udeležbe na tekmovanjih v letošnjem letu planirajo zamenjati kritino na gasilnem domu in urediti podstrešje ter pričeti aktivnosti za nakup novega kombija.
Poveljnik društva Matjaž Krivec
Na občnem zboru rečiškega planinskega društva so ugotovili, da vseh nalog iz preteklega obdobja niso realizirani. Po besedah predsednika Stanka Gašpariča se je zataknilo pri nabavi opreme za varovanje na pohodih po gorah. To bodo rešili v letošnjem letu. Da se radi podajajo po slovenskih vrhovih, je pričalo poročilo vodniškega odseka, iz katerega je bilo razbrati, da so vsi planirani izleti realizirani. Markacisti so očistili in označili planinske poti v domači občini.
Za spodbujanje veselja do gibanja v naravi so v rečiškem vrtcu
Poveljnik društva Matjaž Krivec je pohvalil delo operativnih članov
se je vsem operativnim članom društva zahvalil za njihovo hitro in dobro posredovanje, kadar je potrebno. Za majhno društvo, kot je solčavsko, je to še posebej pomembno. Povzel je vaje in tekmovanja, katerih so se udeležili. Poleg tega je omenil, da so pomagali pri organizaciji kolesarske tekme kot redarji in obiskali vrtec ter šolo, kjer otrokom predstavijo svoje delo.
Župan Alojz Lipnik je pohvalil njihovo delo, investicije, ki so se odvijale na gasilskem domu, sedaj kažejo lepo podobo doma in okolice.
Župan je izrazil veselje, ker je v solčavskih gasilskih vrstah toliko mladine, je pa poudaril, da današnji čas in tempo življenja nista naklonjena društvom in prostovoljcem, saj hiter tempo življenja dopušča vse manj časa za prostovoljne dejavnosti. V imenu Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline se je zbora udeležil predsednik nadzornega odbora Ivan Krefl, ki je omenil lani sprejete novosti gasilske službe. Za aktivno delo v društvu in opravljene tečaje so bila podeljena priznanja.
Štefka Sem
rezultatu
in osnovni šoli pripravljali različne aktivnosti. Najmlajši so ob pomoči staršev osvajali bližnjo okolico, osnovnošolci pa so se podajali v bližnje višje hribe, ob tekmovanjih pa se urili v orientaciji in planinskih veščinah.
Tudi v letošnjem letu bodo poskušali realizirati zastavljen program, saj sedaj ob pozitivnem rezultatu »lažje dihajo« kot so v preteklosti, so poudarili ob zaključku zbora ter podelili priznanja ob zaključku lanske akcije 30 vrhov za 30 let.
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Lažje delo ob pozitivnem finančnem
Predsednik rečiške borčevske organizacije Franc Roman Jeraj (levo) je Stanku Gašpariču izročil priznanje za dobro sodelovanje med društvoma
16 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Ljudje in dogodki, Šport, Čestitke
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Rezultatsko dober februar za Nejca Naraločnika
Dvanajstletni Nejc Naraločnik je član Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje in tekmuje v kategoriji mlajših dečkov. Po slabšem začetku sezone je na tekmovanjih v mesecu februarju ponovno dokazal svoje zmagovalne sposobnosti.
Na dveh tekmah v supervele-slalomu za veliko nagrado Arge-te, ki šteje kot državno tekmovanje, je bil na Ošvenu dvakrat drugi. Prvo zmago v letošnji sezoni je dosegel na tekmovanju vzhodne regije na Golteh v superveleslalomu. Dan
Naraločnik je ponovno dokazal svoje zmagovalne sposobnosti.
za tem je ponovno zmagal na šolskem prvenstvu Zgornje Savinjske doline v veleslalomu prav tako na Golteh. V preteklih dveh sezonah je bil Naraločnik tako rekoč serijski zmagovalec, saj je redno zmagoval tako na državnih kot drugih tekmah, a mu je naslov skupnega prvaka obe leti preprečila poškodba. Letošnjo sezono je pričel manj uspešno, a trenutni rezultati kažejo na vse boljšo formo mladega smučarja z Ljubnega ob Savinji, ki ga trenira Bojan Napotnik.
Štefka Sem
NAVIHANKE PRAZNUJEJO DESET LET DELOVANJA
Ob praznovanju koncert in nova zgoščenka
Navihanke že deset let razveseljujejo poslušalce in obiskovalce glasbenih prireditev. Priljubljeno skupino sestavlja pet deklet: Tamara Gobec, Sonja Hercog, Jasmina Šmarčan, Maša Uranjek in Bernarda Podlesnik z Ljubnega ob Savinji. Deset let delovanja bodo proslavile z izdajo nove zgoščenke in koncertom, ki bo v petek, 11. marca, ob 20. uri v večnamenski športni dvorani v Podčetrtku. Na koncertu se jim bodo pridružile tudi bi-
Prvih deset let bodo Navihanke proslavile s koncertom v Podčetrtku.
vše članice in številni glasbeni gostje. Na novi zgoščenki Navihank ne manjka skladba za študente Študentska je težka, niti zadnja popularna skladba v duetu z Boštjanom Konečnikom Obljubi mi in njihove uspešnice iz prejšnjih let. Poslušalci zgoščenke bodo lahko uživali ob dveh zanimivih priredbah in venčkih skladb, s čimer bodo presenetile tudi na promocijskem koncertu.
Štefka Sem
OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Tudi med zimskimi počitnicami je bilo na naši šoli en dan poskrbljeno za aktivno preživljanje počitniškega dopoldneva. Plesno-ustvarjalne delavnice smo začrtali že med jesenskimi počitnicami, zato so nekateri kar z nestrpnostjo pričakovali, s čim jih bomo učiteljice presenetile tokrat.
Ker se bliža pustni čas, smo torek, ko smo se dobili, obarvale malce podobno pustu. Za uvodni pozdrav smo zaplesali našo plesno himno, nato pa so se mlajši učenci 1.
Zimske ustvarjalne delavnice
in 2. razreda pomerili v šaljivem pustnem kvizu, si izdelali vsak svojo naobrazno pustno masko in se naučili novi ples. Staršem so zaplesali ob koncu, na skupni predstavitvi.
Starejša skupina učencev iz 3. in 4. razreda so se zadeve lotili malce bolj kompleksno. Iz odpadnega materiala vrečk, lončkov, vrvi, gumbov, kartona ... so si izdelali celotno unikatno opravo - obleko in klobuk in se nato na zaključku predstavili staršem na povsem novi modni reviji. Odkrili so, kako ze-
lo izvirna je lahko obleka za krajše dopoldne ali popoldne, ali celo za pusta, pa zanjo ne potrebuješ niti centa, le malo domišljije, pa še doma lahko malo pospraviš, saj ti pri
njeni izdelavi pride res vse prav. Aktivno dopoldne je minilo prehitro, bilo je nadvse pestro in zanimivo -tako za otroke kot tudi za učiteljice.
MV
Starejša skupina učencev je iz odpadnega materiala vrečk, lončkov, vrvi in kartona izdelala unikatno opravo ter se predstavila na modni reviji.
Savinjskenovice št. 9,4. marec 2011 17
Kotiček za voznike, Oglasi
VOZILI SMO: NOVA MAZDA 5 CD116 TX
ISA
Uporabnosti in varnosti se je pridružila
še lepota
i i i
i*]
W < - ^
a#


u ^ 11
E-Sf-*
■—o n
s£f J
1 a
■is
i u
V začetku letošnjega leta je na slovenske ceste zapeljala nova mazda 5 - oblikovno prenovljena, osem centimetrov daljša, z boljšo aerodinamiko in ojačano karoserijo. Na voljo je z dvema bencinskima motorjema (1,8i in 2,0i) ter 1,6-litrskim dizlom, kakršnega je imel tudi testni avto iz salona AS Skornšek iz Velenja.
Maska nove petice je sedaj stilsko usklajena z ostalimi modeli iz Mazdine flote. Valovita bočna linija poteka vzdolžno vse do zadnjih luči in ponazarja gibanje zračnega toka. Temna stekla zadaj optično skrivajo četrti stebriček, ki zagotavlja boljšo trdnost tega zares privlačnega enoprostorca.
Oblikovne prenove je bila deležna tudi notranjost, kar je najbolj opazno na armaturni plošči, volanu, merilnikih in konzoli s prezračevalnimi elementi. Sredinski sedež, ki je pri prejšnji generaciji petice pomenil inovacijo, so podaljšali in odebelili. Poleg mizic za naslonjali so v notranjosti namestili kar 45 različnih odlagalnih mest in ohranili sistem zlaganja sedežev, imenovan karakuri.
Vsi motorji so varčnejši od predhodnikov. Dizelski štirivaljnik, ki je bil vgrajen v testno vozilo, zmore 116 KM in 270 Nm navora, kar pri povprečni porabi 5,2 litra na sto prevoženih kilometrov zadostuje za pospešek 13,7 sekunde do 100 km/h in najvišjo hitrost 180 km/h. Povsem zgledne številke, saj mazde 5 ne kupujejo športno navdahnjeni vozniki, pač pa ljudje, ki potrebujejo uporaben, prostoren, zanesljiv in varen avtomobil.
Paketi opreme so v osnovi trije: CE, TE in TX. Prvi med drugim že vključuje elektronski nadzor stabilnosti, ročno klimatsko napravo, električno nastavljivi ogrevani ogledali in električni pomik stekel. Oprema TE pomeni dodatno usnjen volan z upravljanjem avdio sistema, potovalni računalnik, zložljivi mizici za sedežema in avtomatsko klimo, oprema TX pa je bogatejša še za senzorske brisalce, parkirne senzorje, tempomat in ogrevana sprednja sedeža. Za električno pomična drsna vrata na bokih in ksenonske žaromete je treba izbrati paket TX plus, GTA pa z ostalimi dodatki mazdo 5 postavi na 17-palčna kolesa. Vožnja z novo mazdo 5 je nadvse prijetna tako za voznika
(Foto: Franci Kotnik)
kot za potnike, zato ob prihodu na cilj, tudi po daljšem potovanju, ne boste utrujeni. Če razmišljate o nakupu tovrstnega avtomobila, naj vam zaupam, da znaša cena mazde 5 z opremo TX v kombinaciji z dizlom CD116 od 21.400 do 26.500 evrov.
Franci Kotnik
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
Pridobivanje članstva je njihova stalna naloga
Kljub temu da so lani največ napora vložili v nabavo nove gasilske avtocisterne, šmarški gasilci niso zanemarili svojih rednih dejavnosti. Zato je bilo leto 2010 zanje zelo razgibano in delovno, je bilo rečeno v poročilu predsednika Mira Brezovnika na občnem zboru društva. Upravni odbor se je posebej zahvalil tistim, ki so s svojim delom najbolj vidno pripomogli k uspešni realizaciji načrtov, med drugim tudi županji Majdi Podkrižnik in prejšnjemu županu Ivanu Purnatu.
Za nabavo cisterne so v denarju in materialu - predvsem lesu -krajani in donatorji darovali več kot 13.000 evrov, za kar so jim gasilci hvaležni, saj je prejšnja cisterna že dopolnila 24 let starosti. Lani so se lotili še adaptacije garaže, pri tem je sodelovalo 22 gasilcev, ki so skupaj opravili več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Društvo ima tudi več desetin
Upravni odbor se je posebej zahvalil tistim, ki so s svojim delom najbolj vidno pripomogli k uspešni realizaciji načrtov društva
(Foto: Marija Lebar)
gasilske mladine, za katero zgledno skrbijo. O njihovih tekmovalnih dosežkih pričajo številna osvojena visoka mesta, še posebej pa je omembe vredna uvrstitev na dr-
žavno tekmovanje. Tekmovali so tudi veterani in člani. Slednji so po-
leg rednih aktivnosti sodelovali na več vajah, ki so jih pripravili v društvu ali pa skupaj z drugimi drušlvi v dolini.
Poveljnik Aleš Bric je povedal, da so lani sodelovali v nekaj intervencijah, med katerimi je bil dimni-
ški požar in požar gospodarskega poslopja v sosednji občini. Največ dela pa jim je zadala septembrska poplava, ko so bili v intervenciji kar tri dni. Črpali so vodo, razdeljevali protipoplavne vreče s peskom in varovali cestno zaporo zaradi poplavljenega cestišča. V poplavah so opravili 167 ur, celotna intervencija je po ceniku Gasilske zveze Slovenije ocenjena na 12.200 evrov. Za to intervencijo so na občnem zboru prejeli posebno priznanje zveze. Poveljnik je omenil tudi izobraževanje. V različnih oblikah je sodelovalo kar 41 gasilcev.
V imenu Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je spregovoril poveljnik Slavko Bric. Podelili so priznanja za dolgoletno službovanje in napredovanja v čin ter v društvo sprejeli devet novih članov. Krajši kulturni program so pripravile gasilske mladinke.
Marija Lebar
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Ko bom velik, bom zdravnik, frizer ...
Ko bom velik bom zdravnik, frizer, učitelj, gasilec, policist, vojak ... To so bile želje skupine Ježki iz Vrtca Ljubno ob Savinji. Na temo Kaj bom, ko bom velik? smo spoznavali poklice.
Na začetku smo se najprej pogovarjali o poklicih njihovih staršev, kasneje smo spoznavali še poklice v bližnji okolici vrtca. Obiskali smo frizerski salon, pekarno, trgovino, optiko, pošto. Frizer-
ke so vse otroke sfrizirale, optičar-ka nam je predstavila napravo za pregled oči. V pekarni smo si ogledali peč in ostale zanimivosti, prav tako tudi na pošti in v trgovini. Vsi so nas zelo lepo sprejeli in si vzeli čas za nas.
V vrtec smo povabili medicinsko sestro, ki nam je omogočila prihod urgentnega rešilnega vozila, kar je otroke še posebej razveselilo. V igralnici nam je predstavila svo-
Reševalec je pokazal in predstavil notranjost urgentnega rešilnega vozila.
Igra vlog »pri zdravniku« je otroke zelo navdušila.
je delo, zunaj pa nam je reševalec pokazal in predstavil notranjost vozila ter na koncu vključil še sirene. Otroci so pri tem zelo uživali in igra vlog »pri zdravniku in v rešilcu« se je nadaljevala celo dopoldne.
Obiskala nas je tudi slaščičar-ka, ki je skupaj z otroki pripravila in okrasila torto. Po kosilu smo jo z veseljem razrezali in z velikim užitkom pojedli. »Njam«, kako je bila dobra.
To pa še ni vse. Povabili smo še gozdarja, ki nam je s pomočjo goz-
darskega orodja, materiala iz narave in slikovnega gradiva predstavil svoj poklic, in čevljarja, ki nam je pokazal svoje orodje in izdelavo ter popravilo čevljev.
Otroci so tako imeli možnost, da so lahko že zelo zgodaj razmišljali o svoji poklicni prihodnosti. Slednja pa je zanje še tako zelo daleč in prepričana sem, da se bodo njihove želje iz leta v leto še spreminjale.
Metka Rudnik
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Vv
Oglasi
DRUŠTVO ZA KULTURO ODNOSOV SPES
Razgibani počitniški dnevi
Društvi SPES in Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline LAS sta v okviru projekta LEADER v času zimskih počitnic pripravila druženje za otroke, ki se je odvijalo na Ljubnem ob Savinji in v Logarski dolini. Projekt Domači kraj je pokrit s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vodja projekta Renata Jakob Roban je bila nad udeležbo in odzivom otrok zelo zadovoljna, prav tako so bili zadovoljni starši, katerih otroci so brezskrbne počitniške dni tako preživeli ustvarjalno.
Aktivnosti otrok na srečanjih so bile vsak dan drugačne. Spoznali so kuhinjo domačih babic, katero je v zavetju stare Fašunove hiše na Ljub-
Osnovna šola Ljubno ob Savin je gostila otroke na plesni delavnici
(Foto: Štefka Sem)
nem predstavila Klara Orešnik. Med	ne po načinu naših babic. pripravljanjem pečene prosene ka- Ljubenska osnovna šola je go-
še z javorovim sirupom v posodi ča-	stila otroke na plesni delavnici, ki
stitljive starosti, so otroci prisluhnili	sta jo vodili Romana Pavlovič in
zgodbam o kaši in pripravljanju hra-	Antonija Krumpačnik. Poplesava-
nje ob ritmih glasbe je otroke povsem prevzelo in ob zaključku so se lahko ponosno predstavili s pravo koreografijo. Slikarsko srečanje je vodila Slavica Tesovnik. Otroci so pokazali svojo kreativnost in likovno ustvarjalnost ter ustvarili čudovite izdelke. Navdušeni so bili, ko jih je obiskal Artur Štern, ki je v družbi otrok pokazal svoj drugi jaz. Ob prebiranju zgodbe o Guku, ki jo je sam napisal in opremil z risbami, so udeleženci srečanja pozorno prisluhnili zanimivi pripovedi. Zaključek srečanj je bil v Logarski dolini, kjer je bilo vreme odlično za sankanje in druženje ob vročem čaju. Pravemu užitku na snegu so se pridružili tudi številni starši.
Štefka Sem
SREDIN VEČER PLANINSKEGA DRUŠTVA NAZARJE
O turni smuki in sončnih vzhodih
Predzadnji sredin večer nazar-skega planinskega društva je bil namenjen predstavitvi turne smuke. Predavanje, ki je bilo popestreno z lepimi zimskimi fotografijami, je pripravil Marjan Ostruh, član društva in navdušen gornik ter smučar.
Skozi fotografije s svojih podvigov turne smuke so zbrani prisluhnili Ostruhovim izkušnjam in doživetjem. Zbrane je med drugim popeljal v zgodnja jutra na Menini planini, Veliki planini in Raduhi. Govoril je o vzponih v jutranjem mraku ali
še trdi temi proti visokim vrhovom, kjer turnega smučarja pričakajo prvi sončni žarki in, če je sreča na njegovi strani, tudi ravno prava snežna podlaga. Kolikor je mogoče v besedah, je razložil, kakšen sneg je potreben za varno smuko, opozoril je na ustrezno varnostno opremo in pravilno obnašanje v gorah, ki lahko turnemu smučarju reši življenje.
Najboljše razmere za turno smuko so šele od marca ali aprila dalje, torej ravno v tednih, ki prihajajo. Dolgi vzponi na vrh zahteva-
Marjan Ostruh je predstavil turno smuko (Foto: TG)
jo dobro kondicijo in potrpežljivega pohodnika, a pogled na barvit sončni vzhod, poplača tako vzpon kot (pre)hiter spust v dolino. Turna smuka postaja vse bolj popularna, kot pa pravi Ostruh, je oprema draga, zato se splača le-to najprej sposoditi in se prepričati, da smučarju ta zvrst smuke res ustreza. Vseskozi pa se je potrebno zavedati nevarnosti snežnih plazov, ki lahko za turnega smučarja predstavljajo hudo nevarnost.
Tatiana Golob
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Tesen poraz proti mariborski ekipi
Odbojkarice OK KLS Ljubno so minulo soboto v 1. kolu razigra-vanja ekip gostile ekipo Maribora, doživele minimalni poraz in s tem osvojile prvenstveno točko. Tekmo so veliko bolje začele gostujoče igralke, saj je po dveh setih kazalo na gladko zmago igralk iz Maribora.
Samo v začetku prvega seta je bila igra še izenačena, nato pa je sledilo nekaj slabih sprejemov servisa domačink in set so zanesljivo dobile gostje, kar se je ponovilo tudi v drugem. Tretjega so bolj odločno začele domače igralke, odlič-
Kljub borbenosti so Ljubenke zabeležile poraz na domačem parketu
(Foto: Franjo Atelšek)
no servirale ter vodstvo držale do konca seta. Tudi v četrtem je bila igra v znamenju domače ekipe, saj je uspela izenačiti rezultat v se-tih na 2:2. Vendar ljubenskim igralkam športna sreča ni bila naklonjena, saj jim v petem setu ni uspel še zadnji korak do tako želene zmage, ker so bile po vseskozi izenačeni igri na koncu bolj zbrane gostujoče igralke, odbojkarice OK KLS Ljubno pa so se morale zadovoljiti z minimalnim porazom z rezultatom 2:3 (18:25; 19:25; 25:20; 25:19; 14:16).
Franjo Atelšek
20 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Šport
GTC GOLTE
Ekipa Luč zmagovalec gasilskega veleslaloma
V soboto, 19. februarja, je v organizaciji Gasilske zveze Prebold na Golteh potekalo smučarsko tekmovanje za gasilce Savinjsko-šaleške regije. To je bil peti tradicionalni veleslalom, na katerega se je prijavilo 184 tekmovalcev - gasilcev, med njimi številni Zgornjesavinjčani. Tekmovali so v devetih posameznih kategorijah. Kljub lepemu vremenu in ugodnim pogojem -tudi finančnim, ki so jih gasilcem zagotovili na Golteh, je bila udeležba tekmovalcev občutno manjša od lanskoletne.
Med mladinkami do 16 let je zmagala Kristina Kramar (PGD Mozirje), druga je bila Klavdija Voler (Luče). Mladinci do 16 let: prvo mesto Klemen Hriberšek (Rečica ob Savinji), drugo mesto Rok Pavlovič (Okonina). Članice B2: prva Ida Bitenc
(Pobrežje ob Savinji), druga Ivica Kumer (Luče) in tretja Marjeta Robnik (Luče). Članice A1: prvo mesto Klementina Voler (Luče), drugo Mojca Bitenc (Pobrežje ob Savinji) in tretje Špela Kumer (Luče).
Med člani B2 je Ivo Kumer (Luče) zasedel drugo mesto in Franc Finkšt (Pobrežje ob Savinji) tretje mesto. V kategoriji članov B1 je zmagal Aleš Bric (Šmartno ob Dreti), ki je s 33,26 s dosegel tudi najboljši čas tekme. Drugi je bil Henrik Pavlovič (Okonina) in tretji Mirko Kramer (Luče). Med člani A1 je zmagal Viktor Matijovc (Luče), drugi je bil Lovro Matijovc (Luče).
Tekmovali so člani 27 prostovoljnih gasilskih društev, med katerimi je zmagala ekipa iz Luč. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa PGD Pobrežje ob Savinji, Okonina je bila četrta, Radmirje je za-
sedlo deseto mesto. Mozirje, Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti so si z osvojenimi 100 točkami delila 12. mesto, Gorica ob Dreti je bila trinajsta, Gornji Grad pa je zasedel 19. mesto.
Marija Lebar
SMUČARSKI SKOKI
Pikl na tekmah celinskega pokala
»ž»

Zmagovalna ekipa Luč v družbi z drugimi tekmovalci
Primož Pikl
Namesto na svetovno prvenstvo na Norveško je najuspešnejši zgornjesavinjski skakalni as Primož Pikl z reprezentanco B odpotoval na Poljsko, kjer je na tekmah celinskega pokala v Zakopanih osvojil dvakrat 15. mesto. Padec forme v nepravem času ga je na žalost oddaljil od ekipe, ki Slovenijo zastopa na svetovnem prvenstvu, se bo pa bržkone poskušal uvrstiti na finale svetovnega pokala v Planici in tako rešiti svojo dokaj povprečno letošnjo sezono.
Franjo Pukart
FUTSAL
Veterani Glina remizirali v Bosni
Na povabilo družine Danojevič in ekipe veteranov iz bosanskega Prnjavora se je nazarska ekipa starejših nogometnih navdušencev z veseljem odzvala vabilu in odigrala prijateljsko srečanje v osrčju Republike Srbske. Tekma je bila izredno napeta in dinamična, kjer so na eni strani domačini izkoriščali prednost domače dvorane in igro z vratarjem, na drugi strani pa so jim zgornjesavinjski veterani vračali z izdelanimi akcijami in dobro kondicijsko pripravljenostjo.
Po dveh urah igre je bil rezultat poravnan, visokih in pravičnih 12:12 pa je bila še najboljša popotnica za družabno srečanje, ki se je zavleklo dolgo v noč. Ob slovesu sta se ekipi dogovorili, da se po ukinitvi vizumov za bosanske državljane naslednja tekma prvič odigra tudi v Nazarjah, priprave nanjo za mesec marec pa so že v teku.
Franjo Pukart
Zgornjesavinjski veterani so se izkazali z izdelanimi akcijami in dobro kondicijsko pripravljenostjo
(Foto: Jože Funtek)
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
I2D
Šport
2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
Dober odpor Webra in poškodba Metulja
Zaradi bolezni precej okrnjena postava Nazarčanov se je morala precej potruditi, da je strla odpor žilavih in tehnično dobro podkovanih Škofjeločanov. Zdesetkanost ekipe pa ni bila edina težava domačega stratega, saj se je ob koncu polčasa še huje poškodoval kapetan in najboljši strelec lige Blaž Metulj. Toda tudi vse te nevšečnosti niso mo-
gle preprečiti ponovnega uspeha Zgornjesavinjčanov, ki se jim je tokrat še kako obrestovalo dobro delo z mladimi. Slednji so ob pomoči izkušenih Supina, Hrena in Vaska Kuglerja odigrali odlično ter s fanatično borbenostjo in uigranostjo na koncu še povečali rezultat. S predstavo svojih soigralcev je bil bržkone zadovoljen tudi Robi Funtek, ki
Igralce KMN Nazarje Glin je po koncu tekme obiskal soigralec Robi Funtek (drugi z leve), ki je prestal težjo operacijo srca in se počasi poskuša vrniti na nogometna igrišča (Foto: Franjo Pukart)
je prišel pozdravit in bodrit ekipo po prestani zahtevni operaciji. Vsi skupaj mu seveda želimo čim hitrejše okrevanje in vrnitev v ekipo.
Po tedenskem premoru bo vodilna ekipa drugoligaške futsal druščine gostovala na vročem par-
ketu dvorane v Velikih Laščah, 18. marca pa v nazarski športni hram prihaja ajdovski Kix. To srečanje bo zagotovo zelo pomembno, saj bi si z zmago »graščaki« že na široko odprli vrata kvalifikacij.
Franjo Pukart
KMN Nazarje Glin : KMN Weber Škofja Loka 6:2 (4:2)
Strelci: 0:1 Langerholc (1), 1:1 Metulj (2), 2:1 Metulj (3), 3:1 Urtelj (11), 4:1 Hren (12), 4:2 Marn (14), 5:2 Urtelj (31), 6:2 V. Kugler (33).
KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Urtelj, V. Kugler, Metulj, Hren, Cigljar, Mekiš.
Rezultati 17. kroga:
Nazarje Glin : Weber 6:2, Kebelj : Slovenske Gorice 6:4, Kix Ajdovščina : Velike Lašče 3:3, Zavrh Masind : Maribor Branik 6:3, Tomaž : Benedikt 1:3, Prosta ekipa - Viktorbit eBlagajna :
Lestvica po 17. krogih:
1. Nazarje Glin 36, 2. Benedikt 33, 3. Kebelj 29, 4. Viktorbit eBlagajna 24, 5. Kix Ajdovščina 23, 6. Slovenske Gorice 21, 7. Velike Lašče 21, 8. Zavrh Masind 16, 9. Maribor Branik 15, 10. Weber 14, 11. Tomaž 12.
Lista strelcev:
29 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 24 Siniša Brkič (Viktorbit), 21 Gorazd Fri-drih (Kebelj), 19 Blaž Živko (Slovenske Gorice), 18 Danilo Pukšič (Benedikt), 11 Boštjan Oblak (Nazarje Glin) ...
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Energijo s prejšnje tekme pretvorili v novo zmago
Sobotna košarkarska tekma je Nazarčanom prvič letos prinesla niz dveh zaporednih zmag. Tokratna žrtev je bilo moštvo Fenomeni iz Ljubljane, ki je na prvi tekmi dveh tekmecev v 6. krogu prvenstva slavilo z dvema točkama razlike.
Tokrat zmagovalca ni odločala tesna končnica. Igralci Nazarij so prenesli zmagovalno energijo iz prejšnje tekme in nadigrali goste kljub zdesetkani igralski zasedbi. Manjkal je Bitenc, Gostečnik ni stopil na parket, Krivec pa je nastopil kljub zdravstvenim težavam. Strelsko je izstopal Vodončnik, ki je nasprotniku nasul kar 27 točk. Pomagala sta mu Valenčak in Zadravec, oba z dvomestnim številom zadetkov. Ključ do zmage je bila v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi tekmami dobro odigrana obramba v drugem polčasu. Gostujoči košar-
karji se razen Snoja (25 točk) niso uspeli razigrati, domačini pa so v zaključku tekme nadzirali rezultat. Predstavnik gostujočega moštva je sicer imel pripombe na sojenje, vendar le-to ni bilo razlog njihovega poraza.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Jutri Nazarčane čaka gostovanje pri Posavju iz Krškega. Krčani so v prvem delu prvenstva v Nazarjah odnesli zmago. Mogoče bodo Nazarčani prenesli zmagovalno energijo tudi na gostovanje in nadaljevali zmagoviti niz.
Roman Mežnar
Nazarje : Fenomeni 72:60
(18:14, 13:16, 20:14, 21:16)
Strelci (Nazarje): Rednak 6 (2-3), Gostečnik, D. Ermenc, Zadravec 13 (7-9), Krivec 7 (1-2), Vodončnik 27 (4T,1-3), L. Blatnik, F. Blatnik 3 (1-2), P. Polčnik, Plaskan, Hostnikar, Valenčak 16 (4-5).
Rezultati 2. SKL vzhod:
17. krog: Nazarje : Fenomeni 72:60, Union Olimpija mladi : Posavje Krško 47:71, Bistrica : Lastovka 74:62, RODD : Terme Olimia Podčetrtek 94:87, Radenska Creativ : Calcit Basketball (2. marec), Ježica : Vrani Vransko 91:80.
Lestvica po 17. krogu:
1. Radenska Creati (-1) 31, 2. Bistrica 31, 3. Terme Olimia Podčetrtek 30, 4. RODD 30, 5. Ježica 26, 6. Posavje Krško 25, 7. Calcit Basketball (-1) 24, 8. Lastovka 23, 9. Vrani Vransko 23, 10. Fenomeni 22, 11. Nazarje 21, 12. Union Olimpija mladi 17.
www.fotoknjiga.net
22 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
C
Črna kronika, Zahvale, Oglasi, Informacije
Bila si zlata žena, mami in babica. Sedaj si tam, kjer ni več bolečine in skrbi, a za tabo je ostala velika praznina in neizmerna bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice
Irene TRATNIK
iz Nove Štifte 24.9.1961 - 15.2.2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvaležni smo prav vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše ter prinašali cvetje in sveče.
Hvala tudi župniku Alojzu Ternarju za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku Rafku Žerovniku, pogrebni službi Anubis ter Tomažu Podlesniku za odigrano Tišino. Še posebej pa zahvala sestri Slavki z družino, staršema, pogrebcem, snahi Vesni ter Potranskim Lidiji in Boštjanu Žerovniku.
Žalujoči mož Ivan, otroci: Slavko, Denis, Tadej z družino in Sara, mama Fanika, ata Slavko ter sestra Slavka
z družino.
R»)iWM.iST.yji
i
Dob ni k Franc & Jani, s.p„ Topol šica 104c, 3326 Topolšica
■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV,
■ OKENSKIH POLIC in c5 - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
rt,:

'660.
'-fes
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
Novitete v Knjižnici Mozirje v februarju 2011
LEPOSLOVJE:
Wall, William: Taka je dežela, Douskovâ, Irena: Tudi Onjegin je bil Rus, Witkowski, Michal: Kraljica Barbara, Khoury, Raymond: Znamenje, Giffin, Emily: V srcu stvari.
STROKOVNA LITERATURA:
Vok: recepti, ki se jim ni moč upreti, Koidl, Roman M.: Prasci : zakaj vedno znova naletim na napačnega, Schultz, Alex: Izdelajmo letala iz papirja.
MLADINSKA LITERATURA:
Mennen, Patricia: Zmajček in Trmica, Gardner, Sally: Rdeča ogrlica, Harvey, Sarah N.: Plastika, Sedgwick, Marcus: Poplava in podočnik, Sage, Angie: Sirena.
Č R N A K R O N I K A
•	POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL
Nazarje: 25. februarja ob 15. uri je na regionalni cesti pred tovarno BSH Hišni aparati na Prihovi prišlo do prometne nesreče s pobegom. Oškodovani voznik osebnega avtomobila se je izogibal nasproti vozečega osebnega avtomobila temno zelene barve, po vsej verjetnosti znamke Ford Mondeo, neznanih registrskih številk. Pri tem je zapeljal z vozišča in podrsal po zaščitni ograji, neznani voznik pa je odpeljal naprej v smeri Nazarij. Policisti prosijo morebitne priče te nesreče, da pokličejo na policijsko postajo Mozirje na telefonsko številko 839-1880 ali na anonimno telefonsko številko 080-1200.
•	V DIMNIKU SO SE VNELE SAJE
Gornji Grad: 26. februarja dopoldan so se v dimniku stanovanjske hiše v novem naselju v Gornjem Gradu vnele saje. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad.
•	PLAZ ODNESEL PLANINCA
Turska gora: 26. februarja je prišlo pod Tursko goro do gorske nesreče. V Turskem žlebu se je sprožil manjši snežni plaz, ki je pod seboj spodnesel in približno 200 metrov daleč odnesel planinca. Aktivirana je bila gorska reševalna služba ter helikopterska enota Slovenske vojske. Ponesrečenega so na kraju oskrbeli soplezalci in člani gorske reševalne službe, nato je bil s helikopterjem prepeljan v bolnišnico Celje. Ugotovljeno je bilo, da je utrpel hude telesne poškodbe, zato je ostal na zdravljenju.
•	NEPRIDIPRAV ODPELJAL AVTOMOBIL
Lepa Njiva: V času med 26. in 27. februarjem je neznani storilec izpod kozolca v Lepi Njivi odpeljal osebni avtomobil reg. št. CE 97-71C, znamke Ford Fiesta, rdeče barve. Vozilo je bilo ukradeno z originalnimi ključi, ki so bili v vozilu. Nastala materialna škoda znaša 300 evrov.
A
Pomlad prišla bo, Oče tebe že eno leto ni, Grob tvoj drugi dom je, Rože ga krasijo, Edino upanje je, Še se srečamo, A ne mine dan, da ne bi Misel nate poletela, Odkar te med nami ni.
Težko je živeti, ker Edino tebe ni.
V SPOMIN
Peter KOVAČ
29.6.1941 - 5.3.2010
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011 23
Za razvedrilo
VSE ZA SALO, VSE ZA SMEH Jože Mlinar, idejni vodja prireditve Pokaži kaj znaš:
»Ne morem odreči želji, da naj pokažem, kaj znam, če sem že druge spravil v to. Videti je, da vsi uživamo. Naredim še obrat ali dva, preval, pirueto in salto, potem pa naj me kak talent poskuša preseči. Težko bo tistemu, ki bo moral nastopiti za mano.«
VESELA PREDAJA POSLOV
Toni Strnišnik, nekdanji predsednik rečiške-ga turističnega društva (levo): »Čestitam, Sini-ša, postal si novi predsednik!«
Siniša Todorovic, njegov naslednik: »Hvala, hvala.«
Toni: »He, he. Čaka te žuljavo delo. Hvala bogu za protikorupcijske zakone, zaradi katerih jaz ne morem več biti na tej funkciji.«
POZNAVALCA RAZMER
Na koncertu vokalne skupine Perpetuum Jazzile v mozirski športni dvorani sta bila tudi Jon (levo) in Izak Kanjir. Najbolj izmed vsega ju je prevzel beatboxer Sašo Vrabič, kateremu sta po koncu koncerta na vsak način hotela seči v roko. Oba mladeniča sta dejala, da bosta postala beatboxerja, s tem pa prišparala denar za inštrumente in glasbeno šolo in ga raje namenila za čokolado.
[24J
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Križanka, Oglasi


r;*. . C «■■» «S.

c^kírÁ: - v Î.V -übt
SLOVENSKI
FILMSKI SNEMALEC RUDI
KRAJ NA GORIŠKEM
ZVOK DOLOČENE VIŠINE
NAJMOČNEJŠA IGRALNA KARTA
UMORJENI ITALIJANSKI PREMIER ALDO
NAMEŠČANJE ŠALA OKROG VRATU
FONTO-LOGIJA
NEKDANJA PERZIJA
ZNAMKA TISKALNIKOV
PESEM GREGORJA STRNIŠE
ODMEREK ZDRAVIL
JAPONSKI DENAR
NAMEČEK (REDKO) BALETNI PLESALEC VIDMAR
AMERIŠKI ASTRONAVT EDWIN ZRAK (ANG.)
avtor P. L.
SPOJINE AMONIAKA
FINSKO JEZERO
RAZSTRELJE-VALEC
DRŽAVAV JZ AZIJI 16. IN 4. ČRKA
PEVEC RUDAN
PREBIVALEC APAČ
VERA V DUHOVE
GR. BOG. ZEMLJE JED IZ KROMPIRJEVEGA TESTA
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
PESNIK TORKAR
ARHITEKT MIHEVC
AMERIŠKI IGRALEC JAMES
SLIKARKA KOBILCA
AM. NOGOMETAŠ SIMPSON
UREJEVALEC IZLOŽB
REBEKA DREMELJ
LOČILO, KI OZNAČUJE PREMI GOVOR
SODOBNIK KELTOV
SLOVENSKA ŽENSKA REVIJA
MESTO V TURČIJI (ORIG.)
JUŽNOAMERIŠKI JASTREB
Križam I e
UGAIÏ E
MINI SLOVARČEK
VIROSLOVJE - fontologija AMINI - spojine amoniaka
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
fR
A K IF N
OSE
E N
O Z O
Lit M I
i A N
V S1 SE
JED IZ KROMPIRJA IN MOKE
NASELJE PRI TOLMINU
Sote
ID ^ L
is
E A
NAJVIŠJI MOŠKI GLAS
MILANSKI NOGOMETNI KLUB
SEC :
I N N
R S #
K A
I www.lotoknjiga.net
QtnwnjatHô
Upe tvemtkel
OLIKA
POMARANČA
MOUNT
Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek,	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Brkec se ne da
4. marec	ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju Zabava za vse generacije
	ob 13.00. Smučišče v Lučah Šaljiva tekma v pustnem veleslalomu
	ob 13.30. Športna dvorana Nazarje Občinsko prvenstvo Nazarij v namiznem tenisu 20H
Sobota,	ob 14.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : Brežice (U14 vzhod)
5. marec	ob 19.00. Solčava Pustna prireditev Vinarska
	ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju Velika gala maškarada
	ob 21.00. Kulturni dom Gornji Grad Tradicionalno pustovanje
	ob 14.00. Pred Občino Rečica ob Savinji Rečiški pust 2011
	ob 14.00. Kulturni dom Gornji Grad Pustovanje za male šeme
Nedelja, 6. marec	ob 15.00. Karnevalski šotor v Mozirju Otroška maškarada
	ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Otroška maškarada
	ob 15.00. Večnamenska dvorana Radmirje Otroška maškarada
	ob 9.30. Kulturni dom Mozirje Predavanje Pridelovanje solatnic, paradižnika in paprike ...
Torek, 8. marec	ob 15.00. Mozirski trg Velika mednarodna karnevalska povorka
	ob 17.00. Karnevalski šotor v Mozirju Zabavni program z maskami iz karnevala
Sreda,	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Rozi je zaljubljena
9. marec	ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zvitorepek in tri jajca
Četrtek, 10. marec	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke
ŽIVALI - PRODAM
Telice simentalke in čb, visoko breje, pašne,
prodam; gsm 041/239-017.
Prodam brejo telico, v 9. mesecu, simental-
ko; gsm 041/249-213.
Prodam teličko, mešanko - simental-
ka - sivc, staro 1 teden; tel. 584-60-39 ali
041/881-276.
Prašiče mesnate pasme, za dopitanje ali zakol, prodam; gsm 041/619-372.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim teličko, staro do 3 tedne, za nadaljnjo rejo; gsm 031/567-361.
DRUGO - PRODAM
Prodam domače želodce; gsm 040/745350.
Prodam neškropljen bel in rumen jedilni krompir, smo iz Bočne; gsm 030/657-997. Prodam previjalno mizo z banico ter otroško posteljo 70 x 140, bele barve; gsm 031/711988.
Prodam moško obleko, št. 32, podaljšan kroj, primerna za birmo; gsm 041/354-568. Prodam fantovsko obleko, št. 44, črna, cena po dogovoru; gsm 041/324-410. Drva, suha, metrska, cepljena, bukev in gaber, prodam; gsm 031/585-735. Traktorsko prikolico, kiper, 5 ton, dvoj-
na kolesa, v dobrem stanju, prodam; gsm 041/354-597.
Prodam silažne in suhe bale; gsm 031/844119.
Prodam nov 100-litrski bojler; gsm 031/765605.
Prodam 2 platišči, 15 inč, na 6 vijakov komplet od soda za gnojevko; gsm 041/783-440. Prodam puhalnik grič; gsm 051/366-124. Prodam traktor tomo vinkovič, TV 818, letnik 1989; gsm 041/966-397.
DRUGO - KUPIM
Kupim otroški stolček trip-trap; gsm 031/520-220.
Kupim manjšo cisterno za kurilno olje, prodam pa leseno okno, 100 x 100 cm; gsm 041/324-409.
NEPREMIČNINE
2-sobno stanovanje v Nazarjah oddam v najem; gsm 070/813-575. 2-sobno stanovanje, garaža, vrt v hiši, opremljeno, oddam v Gornjem Gradu; gsm 041/722-860.
Oddam 1-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/619-148. Prodam stanovanje v Mozirju, 115 m2, obnovljeno, lastno ogrevanje, 125.000 eur; gsm 031/741-954.
1-sobno stanovanje s kabinetom, opremljeno, 35 m2, telefon, central. ogrevanje, v Lačji vasi, prodam; gsm 051/206-045.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
POMOČ STAREJŠIM NA DOMU
Za dodatne informacije pokličite na 041 599 340 ali www.pet-ka.si. ČISTA PETKA, Petja Vrečar s.p., Tičjek 19, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE
Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591.
Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA!
A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881.
Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ
Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063.
Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. CODEX SHOP LEŽAJI
Prodaja ležajev, verig, tesnil, jermenov, filtrov, zavornih sistemov za motorna kolesa, motornih olj shell ... Gsm 041/415-026.
Mateja Petrin Moličnik s. p., Varpolje 23, Rečica ob Savinji. ATLASPROFILAX - CENTER MOZIRJE
Enostavna, preverjeno učinkovita nemedicinska metoda za preventivo in samozdravljenje. Naročilo za tretma atlasa in informacije na gsm: 031/672-175. Mario Žibret - Atlasspecialist, www.atlasprofilax-slo.si. MARIO5, d.o.o, Ljubija 124, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER
Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525.
Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
26 Savinjske novice št. 9, 4. marec 2011
Oglasi
POZEJDON TL'hftbM
mil'^lw' lhjtl
ZnJru^it mozlr|e
Odhod avtobusa ob 7.00 12 Nazarij. Vožnja proli Gorenj slu in naprej čez r dvaniki predur ru avstrijsko Kgruiko do BulrLct; ob Zilji. V ;¡uirii¿u Aile Post nam bo prijazna domačinka Pepea Dr umi predstavila etnološke inatllnostr Ziljske doline, življenje Slovencev ra Xoraikem, štehvanje ... Ü tpm il hnjno nupcial i rudi fi Im i n sp okrepiš 117 dom ačinn prolaripiti. Po ogledu farne cerkvc sv. Martina so bomo odpeljali po gorski testi na D ob rac, ki je S svojim 2 166 metri najvišji vrh Koroške. Vo>rjo pu li.b kri: dolgi cesti tomo pričeli v kraju Moltschach na 550 metrih nadmorske višine m ju konta li na višini 1,732 m pod Dobraíem. Odpirali s a nam bodo čudoviti razgledi na Karavanke, J u I ijske Alpe In celotno telo viko kotlino. V popoldanskih ora h bomo nadaljevali fiot do Vrbshega jezera, kje' bo dovolj čiiiii a^lnd, nakar so bomo podali naiaj prati domu. Prihod v Zgornjo Sav mjsko <Jol ino v veče rni h u rah.
Na avtobusu ie prostora le je la nekaj srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanja. Med pravočasno prispelimi pravilnimi ndqnvnri na vprašanja Kdaj so Savinjskp novirp pnstale irinaj-^trlnpvnlk \ leta 1992} smo iz žrebab Mari jo iu žnik, fi admi rje ¿0, Ljubno ob Savi nj i.
Z nekaj sreče lahko potujete i nami tudi vil Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, marca 2011, na naslov: Savinjske nnvicp, Savinjska rp^ra J, íi31 Nararjp. Meri pravofasno prispelimi prav I ni mi rešitvami borno izžrebali naročnika SN, ki mu za iziet ne bo treba odšteti nilit^nta!
Izlet za naročnike Savinjskih novic
v soboto, 7. maja 2011
BISTRICA OB ZIUI - BELJAŠKA ALPSKA CESTA VRBSKO JEZERO
Nagradno vprašanje
KUPON ŠT. 3
Katerega leta so Savinjske novice postale tednik?
a)	1999
b)2000 C) 2001
Obkrožite en odgovor
lune in priimek: Moj naslov:
Te I .IG S M:_
Izpolnjen kupoltü*k nylepite riu dnpivi u) in ptfiljiLu na naslov: Savinjske novice. Savinjska ocata 4. Nazarje


-	vezave diplomskih nalog
(srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico)
-	izdelava publikacij in tiskovin
(vizitk, vabil, letakov ...
-	plastificiranje
-	grafično	in ČRNOBELO
oblikovanje
Navdihuje me arhitektura, umetnost, [¡lasba. Väe£ so mi stvari, ki niso povprečno in ljudje-, ki sleči ¡ü lastni viziji.
glauni ot- IkovaiK. Ki a Mowrs Corji
K1A,
KIA - Največ za Vaš denar!
AS AVTOMOBILE SKORNSEK d.0.0
Cesta Simona Blatnika 20 Velenje, 03-891-90-77
www,skornsek.kia.si
www. ve \ eja park.
Pogoji in [ifivih riiigfiiflfw igrr* ODPfi.Jl <vi£
Nagradna IgM potrka
¿On .Onjarnjasof nagradna «jri jt NC VELEIAPAHK. ' WG projekti ranjt d.a.o. Vivavikova 5S, 1D00 (_| ubija n,b StHJ c. 11'n» Ijhko vli. k< bodo fidjiJineir- do ii.Ofl.JUH pravilno izpolni"! Kupon In oddal; v avte v avli NC VELEJAFAHK. N i! kup nf fH^oJ ¿a sodelovanje. ¡iefcin|<* hi. ¿i.Crt.ioM v avli NC VELEJ APAft C. Izirfbanet jo zo preii3~m nagradi o&imzan I-ii- flirinO priiOtEfl
."lebii. v i(i>ii\oi i.vifes.iii« m, a,-
poruvMi V IUJCILj i zakonom D davčnem pmiepku (UMhot iS it:25/2005i mora fizinfio diibii pfedloiln ™oJio dAvino (KUKO, Sodelujoči v nagradni igrt loglaiajn z uporabo osebnih podatkov bn se itnnjojo, da |lm podifr:^ pwjckTirsn|e djttO iariVrn potllja obvestila o svojih [ržan :',kih aktluno-rtih Več o ptjgorh in pravilh njgraflne igfe OOfiLJI Mi ni 1NFO loitf.V NC vi LflAPAftK ali na wwA-Vf<tEijapa rV mri. Kuponom on pfl)U rtft iprijmiiFrto
Nasföv 4
Telefon
Podpis * (i podpisom se strinja m s pravili nagr&dne igre.)
Podatki označeni z * so obvciml