Štev. 223.
V LJubljani. v soboto, dne 1. oktobra 1910.
Leto xxxvm.
== Velja po pošti: s
Za celo lato naprej . E 30'— bi pol leta > . » IS'— sa četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 z« Nemčijo oeloletao » 29-— za ostalo lnosemstva »36*»
== V apravništvu: =
Za eelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » U'20 za četrt» » , » 5-00 za en meseo » . » 1-90
S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne 8L 10 v.
mserati: i
Enostolpna peti tirata (72 ma): sa enkrat ... . . p« 19 v m dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . > • »
T reklamnih notloah enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratna* objavljanja primeren popust.
; Izhaja:;
vsak dan, izvzomšl nedelj ta praznike, ob 5. ari popotdM.
03!" Uredništvo }a v Kopitarjevi nliol štev. O/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankIrana planu sa le = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Kooltarlovl nllol štev. 6. t* = Sprejema naročnino, Inserate in reklamaolje. = ===== Upravnlškega telolona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 16 strani.
Mladi in stari.
»Ta stara je bolna,
ta mlada leži.«
Že nekaj časa sem se vleče v liberalni stranki oster prepir med starimi in mladimi; posebno se je poostril ta boj, odkar je začelo izhajati v Ljubljani glasilo mladinov, ki je glede sredstev, s katerimi se bojuje proti načelom naše S. L. S. še bolj strupeno, kakor je »Slov. Narod«, glasilo starinov. Nekaj mladih, delaželjnili ljudi, se je emancipiralo na naših vseučiliščih od naših starih liberalnih očakov, pod imenom narodnega radikalizma, si ustanovilo svoja aka-demična društva in sestavilo svoj program na podlagi Masarykovega evolu-cijonizma in prišlo na domača tla liberalno stranko pomlajat in reformirat. Turki imajo svoje mladoturke in liberalna stranka je dobila v svojo sredo »mladine«. Naša liberalna stranka je imela zmiraj to nesrečo, da je bilo ob njeni politični postelji preveč zdravnikov; najpreje jo je lečila »Akademija«, potem »Učiteljska tovarišija« in nazadnje so pristopili prosvetni »mladini«, ki so jej hoteli vliti novega življenja, pa so si sami pri tem kri zastrupili. Dr. Tavčarju noče iti v glavo, da bi bilo vse njegovo delo. v katerem je osivel, piškavo in gnjilo, zato je vse te doktorje kratkomalo odklonil. Ne moremo reči, da ni med mladini nekaj znanja, nekaj talentov, tudi nekaj idealnega stremljenja; nekateri so se hoteli izkazati v politiki, drugi v gospodarskem delu, tretji v ljudski izobrazbi; vrgli so se predvsem na gospodarsko polje, kopirali našo gospodarsko organizacijo, hoteč pri tem dobiti varno oporo in ozadje za svoje politične manevre. Pozabiti ne smemo, da so hoteli v svoji vihravosti in mladostni neprevidnosti sezidati v enem letu to, kar si je slovensko ljudstvo z velikimi žrtvami in z velikim trudom v 20. letih ustvarilo. Da se jim ta gospodarski di-letantizem ni posrečil in da se bodo ti vratolomni gospodarski poizkusi prej ali slej žalostno končali, vendar tj; ni bilo usodno in merodajno za takclk^a-vern izid njih gibanja, pač pa Irugi momenti, katere hočemo pribiti v al-
Sedemdesetletnica Fran GerMča.
Dne petega tega meseca bo poteklo sedemdeset let, kar je naš priljubljeni slovenski skladatelj Fran Gerbič ogledal v Cerknici, trgu na Notranj skem, luč sveta. Zibelj mu je tekla v hiši tik poleg župnijske cerkve, kjer so ga istega dne krstili na ime sv. Frančiška Seraf., in lepo ubrani akord cerkniških cerkvenih zvonov je bil prvi harmonični pozdrav sveta, ki mu je donel dan na dan v njegovo zibel. Štariši so mu bili Jože Gerbič in Margareta rojena Obreza iz dobroznane stare rodbine cerkniške, katere sled gre več stoletij nazaj. Njegov oče je bil mesar in posestnik in posebno priljubljen živino-zdravnik in je kot tak slovel daleč naokoli. Naš Francelj, kakor so ga imenovali starši, je imel še štiri brate in dve sestri. Trije bratje in ena sestra Pa so umrli še v otroških letih. Zlata doba otročjih let je potekla Franceljnu v očetovski hiši in šest let star je začel hoditi v cerkniško ljudsko šolo. Napredoval je dobro in je bil vedno konec leta v zlati knjigi med odličnjaki m stariši so z veseljem gledali svojega sinčka, ki je po šolski skušnji nesel domov lepo vezano knjižico, znak pridnega učenja. Že takrat je kazal jako dober posluh in imel lep sopranov glas ni navzlic temu, da se takrat na ljud-
bum vsem onim, ki še dandanes po naši domovini šarijo pod pretvezo ljudske izobrazbe.
Mladini so hoteli priti do besede in igrati prvi inštrument. »Ich bin zu alt, um nur zu spielen, zu jung, um ohne Wunsch zu sein.« Pri vsem tem pa jih je vodilo ne požrtvovalna in nesebična ljubezen, iz katere zajema vsak ljudski pionir moči za svoje delo, ampak golo samoljubje. Samoljubje jih je gnalo med ljudstvo in samoljubje jih je poka-zilo. Kako bi izobraževali ljudstvo, ko so povsod samo sebe iskali. Zadnji dogodki v liberalni stranki, so nam jasno odkrili, da se ni šlo ne za načela, ne za »mestno avtonomijo«, ampak za same osebnosti, zato, kdo bo na vrhu. Zato tudi v liberalni stranki ni nobene solidarnosti, nobene discipline, ampak cvete intrigantstvo in nezaupanje na vseh koncih in krajih. Čudno pri takih razmerah je edino le to, da se liberalna stranka vsakih pet let, kakor na Ogrskem v novi uniformi ne pokaže.
Zadnji dogodki nas nadalje uče, da je preobrazenje in pomlajenje liberalne stranke prazno delo; isto, kakor da bi slepec slepca vodil! Isto orožje, ki se ga poslužujejo stari liberalci proti nam, so tudi mladi proti starim sukali, namreč laž in spletke. Zato se je tudi vse skupaj s tako mizerijo končalo. Razvoj kranjskega liberalizma^ sploh kaže, da med našim ljudstvom ni tal za ta importirani artikel. Kdor med našim ljudstvom pod pretvezo ljudske izobrazbe z liberalno kramo šari, ta bo prej ali slej uvidel, da »Kranjec moj mu osle kaže.«
Glavni udarec pa, ki je zadel liberalno stranko, je pa tisti, ki je prišel od bivšega župana Ivana Hribarja; on je s svojo dvorezno politiko razbil edinost liberalne stranke in pospešil razkol. On je enkrat »mladin« enkrat »starin«; kakor ravno kaže. On stoji zmerom na sredi, kakor boginja pravičnosti in se zmerom nagiba tja, kjer misli, da bo na vrhu. Pred pravdo je bil na strani mladih, sedaj se zopet k starim pomika in tako je razočaral vse, mlade in stare. Zato je najnehvaležnejša stvar na svetu za mlade in stare, za njegovo osebo se eksponirati. In tako se je zgodilo, da je namesto, da bi se »vsa sloga glede na njegovo osebo ohranila«, ravno njegova oseba slogo razdrla. To je bilo zmerom
skih šolah še ni podučevalo petje, je že kot sedemletni deček sekundiral pevkam pri cerkvenem petju. A ta doba je kaj hitro potekla in leta 1851. se je moral naš Francelj napotiti v Ljubljano, kjer je dovršil 3. in 4. razred normalke z dobrim uspehom. Nato je vstopil v realko in dovršil 1., 2. in 3. razred realke z odliko. Ker tedaj še ni bilo višjih letnikov realke, je vstopil leta 1856. v preparandijo, dasiravno so mu profesorji toplo priporočali, naj si izvoli radi nadarjenosti v risanju za svoj poklic inženirstvo in gre na tehniko. A ljubezen do glasbe ga je premagala, ker je mislil, da bo v preparan-diji imel več prilike, baviti se podrobnejše ž njo. Tedaj jo bil na preparan-diji učitelj glasbe Ivamilo Mašek in on je mlademu Gerbiču, ki je tedaj ravno končal mutiranje in dobil lep, obsežen tenorov glas, prvi rekel, da nosi v svojem grlu zaklad. Pri njem je naš komponist dobil prvo podlago teoretičnega znanja in pravilnega solo-petja. Isto-tako se je začel tukaj vežbati v orgla-nju in klavirski igri. Na tej podlagi se je pozneje sam nadalje učil. V tej dobi je tudi nastopal v filharmoničnem zboru, kjer sta bila tedaj člana tudi izvrsten tenorist Jan Bučar in pa dr. Lovro Toman. Takrat se je v filharmoniji pelo še tudi slovensko in dirigent je bil dobro znani Anton Nedved.
Po dokončanih študijah na prepa-randiji je bil Gerbič nameščen kot nad-učitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Kot tak je tudi vodil orglanje in potje
tako, kadar se ne dela načelna, ampak osebna politika. To je poglavje iz knjige slovenskega liberalizma, v kateri je napisano, kako je liberalna pomlad umrla brez cveta in brez sadu.
Pogodld na Špamslra.
Velik utis je napravila izjava bur-bonskega princa. Jaime, ki jo je priobčil v pariškem listu »Figaro«. Vse katoliško misleče patriote na Španskem je globoko ganila ta izjava, v kateri princ Jaime označuje sedanjo proticer-kveno politiko na Španskem kol začetek propada dosedanje monarhične države. Min. predsednik Canalejas je nato pregovoril prejšnjega konservativnega ministrskega predsednika Mauro, da je izjavil, podpirati sedanjo vlado proti »klerikalno - karlistični« obstruk-ciji. Vendar pa se bo večina konservativnih politikov zelo premislila, predno bo sledila Mauri. Tudi stališče episko-pata je ravnotako energično in trdno. Škof v Tuy-u energično zavrača v javni okrožnici na ministrskega predsednika njegovo trditev, da je papež inozemski vladar, ki si hoče podjarmiti notranjo državno uredbo Španske. Škof pravi, da sveti oče ni za katoliško Španijo noben inozemski vladar, ampak oče vseli vernih Špancev. Nadškof Guisasala v Valenciji izjavlja v nekem pastirskem listu, da je postopanje vlade namenoma kršitev cerkvenega miru; Cerkev pa bo sprejela ta boj in branila, svoje pravice. Škof Gnadasegni iz Luidad Real pravi v svoji okrožnici, da katoliki ne morejo trpeti, da bi vlada postopala s cerkvenimi zadevami tako, kakor da bi ne obstajala več stolica sv. Petra. Škof v Osnu piše v svojem obrambnem pismu čisto odkrito, da imajo fra-mazonske lože ves vpliv na Canalejasa ter da so mu te framazonske lože naravnost diktirale takozvane reformne zakone. Gre se torej za I o, ali bodo verni Španci priznali ložo kot svojo duševno vladarico. Kardinal nadškof v Tole-du je v posebnem pozdravnem pismu odobril protestna zborovanja 2. oktobra; isto so storili nadškof v Valado-lidu, Taragoni in Granacli, ki so v svojih pismih na odbore katoliških organizacij sicer povdarjali, naj varujejo protestne skupščine strogo svoj cerkven značaj, da pa naj vsak pošten Španec
v cerkvi. V to dobo padajo tudi njegovi prvi poizkusi v kompoziciji; tako je izšla v tej dobi leta 1861. v tisku njegova kompozicija pod naslovom »Glasi slovenski«, obsegajoča več zborov in četverospevov in tri pesmi za solospev s spremljevanjem klavirja. Kritika in občinstvo je ta prvi poizkus ka j simpatično sprejela in pesmi so se pele povsod, kjer je kak moški zbor priredil kako zabavo. Z vseh strani je dobival mladi skladatelj vspodbude in pozive, naj nadaljuje svoje delo. Tako posebno so ga nagovarjali, ko se je mudil na Bledu, naj izrabi svoj kompozicijski talent in svoj krasni tenor in naj se poda na konservatorij, da nadaljuje svoje glasbene študije. Ta nagovarjanja in predlogi so bili mlademu glasbeniku kaj všeč, popustil je svoje učiteljsko mesto v Trnovem in se podal v Prago na konservatorij, kjer je študiral od 1864. do 1867. leta. Tu se je posvetil predvsem solopetju, kompoziciji in klavirju. Nadalje se je tamkaj učil tudi v harmoniji, kontrapunktu, oblikoslovju in instrumentaciji, v katerih predmetih mu je bil učitelj sloveči teoretik Josip Krejči. V dobi svojih kon-servatorijskih študij je izdajal v periodičnih mesečnih zvezkih za naše organiste »Liro Sionsko«, obsegajočo cerkvene napove za razne cerkvene praznike. Ta list se je našemu občinstvu zelo priljubil in razširil širom po naši ljubi domovini. V Pragi se je Gerbič seznanil in sprijateljil s slavnim češkim pesnikom in pisateljem Janom
z vso svojo močjo stopi v obrambni boj za svojo vero in svojo Cerkev. Podobne izjave so izdali škofje v Lodolovi, Lar-dixu, Geovni in Leridi, tako da se more reči, da je povsod na Španskem zavladal odločen, enoten odpor proti brezver-* ski vladni politiki, ki bo pač v stanu preprečiti, da se francoske razmere ne vselijo na Špansko.
„Slovenska Straža."
Podružnicam!
Še jo nekaj podružnic, ki še niso poslale zahtevanih imenikov, doneskov, in poročil o ustanovitvi in sejah. Prosimo v interesu reda in hitrega poslovanja, da to store prihodnji teden, ker sredi oktobra bo v Ljubljani seja glavnega odbora in do takrat moramo imeti natančne podatke o vsaki podružnici. V naši organizaciji smo navajeni na red in točnost; upamo, da tudi v tej zadevi.
Podružnice!
Naše delo je nabiranje novih članov, agitacija za naše blago: užigalice, računske listke, narodne koleke in ka-vino primes, ki se prodaja na korist naših obmejnih Slovencev. Pristna je ta kavina primes le, ako iina na ovitku pečat »Slovenske Straže«. »Slovenska Straža« dobi od tega blaga lahko lepo število tisočev, samo če podružnice to hočejo. Agitirajte, priporočajte, kupujte!
Slovenska zemlja Slovencem! — Pozor kupci!
1.	Na Koroškem, tričetrt ure oddaljeno od mesta, je naprodaj posestvo. Lepa lega, 58 oralov in sicer IS oralov prav zaraslega gozda z velikim lesom, 58 bir posetve (1 hira 80 litrov), sočni travniki, okrog hiše lep sadovnjak. Redijo se štirje konji in 14 glav živine. Poslopja ne sicer nova, a v dobrem stanju. Zraven še ena hiša. Cena 22.000 K do 24.000 K. Več pove »Slovenska Straža« v Ljubljani.
2.	Ravnotam na Koroškem, majhna, a dobro idočn gostilna z malo bra-njarijo. Cena 8000 K. Več pove »Slovenska Straža« v Ljubljani.
3.	V istem kraju na prodaj posestvo, 35 bir posetve, redi se pet ali šest glav živine. Gozd še bol j mlad. Poslopje (hiša in hlev pod eno streho), je še
Nerudom in ostala sta celo življenje do smrti slednjega leta 1892. zvesta prijatelja. Tako je tudi prišlo, da je Ne-ruda, ki je svojega prijatelja obiskal na njegovem domovanju, v svojih spisih popisoval Kranjsko in Cerkniško jezero. Iz te dobe datira tudi njegovo znanstvo s slavnim ruskim skladateljem Balakierevom, ki ga j'1 navdušil za slovensko narodno pesem in s slove-čim češkim učenjakom in pisateljem Janom Erbenom.
Konservatorij je Gerbič dovršil z •odličnim uspehom leta 1867. in leto dni pozneje ga vidimo kot angažiranega tenorista za junaške partije pri operi »Narodnega divadla« v Pragi. A ni ostal dolgo tamkaj, že pol leta pozneje ga je vabil njegov prijatelj sloveči hrvatski pisatelj Avgust Šenoa, ki je bil tedaj dramaturg pri deželnem gledališču v Zagrebu, naj pride tjakaj pomagati ustanavljati hrvaško opero. Gerbič se je dal pregovoriti in odšel koncem jumja lota 1869. iz Prage. V Zagrebu je deloval čez devet let skupno s sedaj svetovno znanim baritonom J os. Kašmanom in skladateljem Ivanom pl. Zajcem. Tukaj se je tudi poročil s svojo še sedaj živečo soprogo Emilijo rojeno Danešovo, ki je bila v Zagrebu primadona hrvaškega gledališča. Kako priljubljen je bil Gerbič Zagrebčanom kot glasbenik, kažejo najbolje dejstva, tla mu je, občinstvo, ko je zadnjikrat nastopil v Meyerbee-rovi operi »Ilugenoti« kot Raoul, priredilo velike ovacijc in mu poklonilo
bolj novo. Cena 6600 kron "do 7000 K. Več pove »Slovenska Straža« v Ljubljani.
To velja vsemi
Če prodajaš posestvo, piši »Slovenski Straži«!
Če kupuješ posestvo, piši »Slovenski Straži«!
Če rabite slovenskega trgovca, pišite »Slovenski Starži«!
Če rabite slovenskega obrtnika, pišite »Slovenski Straži«!
Če jo na narodni meji slovensko posestvo na prodaj, čeprav ni tvoje, piši »Slovenski Straži«!
Sploh o vsakem narodnem, kulturnem in gospodar, stanju in potrebah obmejnih krajev po Koroškem, Štajerskem, Kočevskem. Goriškem in v Trstu, dopisujte redno in natančno »Slovenski Straži«!
S skupnim delom se bomo obranili in rešili!
Slomškov dar po 20 K:
136.	Frančišek Vovko, kaplan, Vrhnika, 20 K.
137.	Fran VVieser, prošt v Podkrnosu,
20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Jernej Vurkelc, župnik, Dobje, Štajersko, 10 K. — Valentin Jerše, kaplan, Poljane nad Škofjo Loko, 10 Iv. — Fran Habc, posestnik, Goče, 4 K. — Jakob Zupančič, župnik, Gotovlje, 10 K. — J. Grašič, župnik v Beramu, da počasti spomin pokojnega Maksa Jegliča v Trstu, 10 K. — Henrik Povše, Čatež, 1 krono. — Janez Vodopivec, kaplan, Čemšenik, 2 K. — J. Laznik, župnik, Št. Peter na Krasu, 2 K. — A. Abram, ku-rat, Št. Peter na Krasu, 2 K. — Ivan Šabec, posestnik. Št. Peter na Krasu, 2 K. — Anton Inkret, posestnik, Ivarčo-vina pri Mariboru, 3 K. — Pet prijateljev »Pri treh puhštabih«, 5 K.
Pet prijateljev »Pri treh puhštabih«, 5 K.
Društva za »Slovensko Stražo«:
Dekliška zveza pri Sv. Križu tik Slatine, 10 K.
Nabrano pri veseism omizju:
V Višnji gori od pristašev S. L. S. in narodno napredne, 4 K.
Vesela družba v župnišču v Piše-cali, 6 lv.
Na novi maši č. g. Mai*ko Kranjca v Sv. Petru niže Maribora nabral bogo-slovec g. Anton Peršnih, 13 K 24 v.
Spominjaj se svojega naroda in podpiraj »Slovensko Stražo«!
O teh scnzacijonalnih odkritjih jc »Slovenec« že poročal. Danes se nam o tem še poroča:
Ze davno se je svet čudil, ocl kod imajo ruski revolucijonisti svoje informacije o tajnostih ruske policije. V Parizu živi sedaj znani Burcev, ki izdaja list »Bilo jc«, nekak list za zgodovino ruske policije. Z največjo hladnokrvnostjo in mirom, kakor da bi prinašal podatke o kakšnemkoli dnevnem dogodku, prinašal je podrobnosti o raznih činih iz zgodovine revolucije, o ubojih, raznih napadih na državne osebe in blagajne itd. Vmes je pa prinašal razkritja izza kulis ruske policije, odkri-
val tajne policijske agente med revolu-cijonarji itd., on je odkril, da je znani
Azev, načelnik glavnega revolucijskega odbora, obenem uradnik ruske tajne policijo, on je odkril znanega llartinga, ki je bil član ruskega poslaništva v Parizu in je po naročilu ruske vlade napravil atentat na ruskega carja, ko je potoval po Francoskem. Ko je bil radi tega od francoske vlade obsojen v dosmrtno ječo, ga je potem ruska vlada rešila in jc potem pod drugim imenom nadaljeval svojo ulogo ruskega generala in člana ruskega poslaništva. Oba sta bila — mimogrede rečeno — Juda.
Vsa odkritja Burceva so se izkazala izvanredno točna in svet se je čudil, od kod ima on tako natančne informacije. Sedaj se je pa odkril njegov vir. Bil je to nek visok uradnik v oddelku za policijo ruskega ministrstva v Peter-burgu po imenu Leonid Menšikov.
Leonid Menšikov je bil v svojih mladih letih revolucijonar. Nekoč ga je pa policija vjela in izkazalo se jo, da je načelnik revolucijskega oddelka, h kateremu je on pripadal, bil najet od policije, da je izdajal svoje tovariše. Mlademu Menšikovu je postalo jasno, kako strašna reč za revolucijo so policijski provokatorji, ki se preoblečejo za revolucionarje in v njegovih možganih je dozorel sklep, da hoče uničiti provo-kacijo. Pri preiskavi so mu predložili, da ga oproste, ako stopi v tajno policijo in hoče izdajati svoje tovariše.
Mladi Menšikov je segel v roko in postal je tajni policijski agent. Izvrševal je svojo službo z največjo gorečnostjo, izdajal vse tovariše, kar jih je poznal in se povzpel v svoji službi od klina do klina vedno višje, dokler ni prišel na ministrstvo in dobil pristop v vse tajne arhive. Zdaj je pa začel delovati in izpisavati vse skrivnosti ruske policije. Nedavno je pa zapustil službo z bogatimi zakladi skrivnih vednosti, katere si je tam pridobil in sedaj hoče obelodaniti vse.
Pariški korespondent lista »Rusko-je slovo« je imel nedavno pogovor z Menšikovom. Povedal mu je, da je doslej izdal že okrog 350 imen policijskih pz-ovokatorjev med revolucijonarji. Nad 100 jih je naznanil socialnim demokratom in judovskemu »Bundu«, 25 socialnim revolucijonistom, 75 poljskim revolucijnim organizacijam, 4 kavka-škim itd. Dalje jc rekel, da hoče sedaj najprej priobčiti tajna poročila policijskih agentov Hartinga, Ratajeva in Račkovskcga. Potem hoče napisati »Črno knjigo ruskega osvoboditeljnega gibanja«, kjer bo priobčil nad 300 imen policijskih provokatorjev med rveolu-cijonarji. Priobčiti hoče vse tajne dokumente, imena oseb, njihova plačila, pobotnice od denarja, ki so ga prejemali itd.
LOČITEV ČEŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV OD KONSERVATIVCEV.
vedno bolj napreduje na Češkem. Na zadnjem zborovanju strankinega vodstva se jc sklenilo, da se praški dnevnik »Čech« ne priznava več kot strankino glasilo, pač pa se proglasilo kot glasilo krščansko socialnega gibanja tednik »Novy vek«, ki začne s 1. oktobrom izhajati pogostejše in za nižjo ceno. Kot urednik novemu glasilu se jc imenoval državni poslanec Vaclav Myslivec, ki je
izstopil iz uredništva »Čecha«. Za krščansko socialne kmete se jc ustanovil nov list »Selskd Obrana«, čegar prva številka jo izšla že 15. septembra. Predzadnjo nedeljo je bil v Lišovein krščansko socialni ljudski shod, ki se ga je udeležilo nad 3000 oseb, čegar namen je bil, razširiti organizacijo stranko na južnem Češkem. Na dan sv. Variava, 28. septembra, se je vršil v Pragi prvi kongres krščansko socialnega delavstva v zelo velikem obsegu. Krščansko socialna stranka se z vso resnostjo pripravlja za samostojen nastop v slučaju bližnjih volitev v deželni in državni _ a
NOVE VRSTE LETALNI STI|OJ.
Iz Pulja se poroča, da gradi v mornariškem arzenalu enoletni prostovoljec Michl letalni stroj, ki ga je sam iznašel. Vojaška oblast zelo podpira iz-najditelja, ki je dobil prostore za priprave v mornariškem muzeju kakor tudi v arzenalu na razpolago. Ogrodje letalnega stroja jc že končano ter meri v širini 11 metrov. V prihodnjih dneh bo iznajditelj že poskušal dvigniti sc v zrak. Motor jc izdelala tovarna za stroje v Dunajskem Novem mestu. Gotove posameznosti sc izdelujejo v posebnih prostorih, v katere celo višjim mornariškim dostojanstvenikom ni dovoljeno vstopiti. Te posameznosti so skrivnosti mladega iznajditelja, ki trcli, da bo v kratkem poletel iz Pulja na Dunaj s svojim novim letalnim strojem, če sc bodo obnesle praktično njegove teoretično novosti.
j Kaj jc z jeseniško šolo? Morda se že dolgo ni zidala kaka šola na Kranjskem tako, kakor se zida na Jesenicah. Ovira se je pletla iz ovire! Enkrat nesrečni sklep, da naj se zidati dve štiri-razrednici, drugič nedostajanje primernega prostora, ker je vsa dolina zamrežena od železniških prog, tretjič narodno nasprotstvo, četrtič zavist nekaterih malkontentov in preobračevalcev kozolcev itd. Večkrat nam je v tej zmešnjavi prišla na misel tista narodna: »Tri race, tri pure, tri bele gosi — so snoči letele mem' naše vasi; — h' b'le rade plesale, pa godca ni b'lo; — so godca dobile, prostora ni b'lo. — V enem kot je b'la brana, — v ta drugem drevo; — v ta tretjemu baba, — k' me gleda grdo!« — Vse je bilo res!
j In sedaj? Izvedeli smo, da je bil na Jesenicah pred nekaj tedni deželni odbornik in član deželnega šolskega sveta g. profesor Jarc, da se informira o stanju jeseniškega šolskega vprašanja. Iver je zelo vnet za rešitev tega pj-e-važnega vprašanja, jc bil sam na Dunaju pri delavskem in nauč. ministrstvu, ki se zelo ogreva za njegov načrt, kako naj sc izpelje jeseniška šolska zadeva.
j Kakšen bi bil ta načrt? Predvsem treba skrbeti za to, da dobi skoro izključno industrialen kraj, kakršne so Jesenice, praktično šolo, ki bo učence usposobljala za obrt, bodisi v tovarni ali pa za službe pri železnici; seveda morajo pa tudi kmečki otroci dobiti izobrazbe, ki bo primerna njihovemu stanu. Ker bi osemrazrednici nasprotovala postava, ki določa le šestletno
učno dobo, in bi se vsa ta zadeva zop>t zavlekla, naj bi se ustanovila šestraz-redna šola za dečke in deklice, obenem pa naj bi se zagotovil 'tudi prostor za slučaj, da jo treba razširiti v osemraz-rednico. Mesto sedmega in osmega razreda pa se sedaj ustanovi za dečke kovinarska obrtna šola, za deklice pa gospodinjska, ki bi jo posečala lahko tudi odraslejša dekleta.
j V kovinarski obrtni šoli bi se dečki priučili vseh temeljnih pojmov o železni industriji, tovarniškem mizarstvu, železniškem obratu, elektrotehniki itd. Tako bi jih šola res usposobljala za njihov prihodnji stan, v katerem bi mladeniči dobivali lahko mnogo boljša mesta, nego jih dobivajo po dolgem trudu, delu in čakanju sedaj. Taka obrtna šola bi bila najpraktičnejši sedmi in osmi razred. '
j V gospodinjski šoli bi se deklice in dekleta učile domačega gospodinjstva, ki je ravno za delavske sloje največjega pomena. Oziralo bi se seveda pozorno tudi na domače zdravstvo; zakaj gorje, če v industrijskih krajih s prenapolnjenimi in tesnimi stanovanji vzbukne epidemična bolezen! — Otroci, ki bi ostajali čez poldne v šoli, pa bi za male vinarje dobivali v gospodinjski šoli gorkega kosila. — Kako se bo vsa zadeva izpeljala seveda še nimamo gotovosti, vendar pa nam načrt gospoda profesorja Jarca ugaja. Ker pa vemo, da ima vsaka glava svojo pamet, naj bi se pravočasno oglasili tudi drugi in povedali utemeljeno svoje mnenje.
j Predavanje. Jutri, v nedeljo priredi delavsko društvo na Savi v svojem Domu skioptično predavanje o španskih bikoborbali, katere pojasnjuje 60 skioptičnih slik. Predavanje bo izredno zanimivo. Pričetek ob pol 9. uri zvečer.
j Glasbena šola ima svoje vaje v Domu ob sredah, in sicer nižji oddelek od pol 7. do pol 8. ure, višji pa od pol 8. do pol 9. ure zvečer.
Pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpliva sč svojim glasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača de-na |io kazen tisti, ki zanemari brez t elitnega vzroka to svojo sveto dounost.
srebrn lovorov venec, deželna vlada pa ga je imenovala za njegove zasluge za prvega častnega člana deželnega narodnega gledališča v Zagrebu, istotako ga je imenoval narodni zemaljski glasbeni zavocl v Zagrebu za svojega častnega člana.
Po odhodu iz Zagreba jc bil dve leti, doleta 1878, v svojem rojstnem kraju, kjer je pretrpel hudo pljučnico. Takrat se mu je nudil engagement k dvorni operi na Dunaju, a ga ni vzpre-jel, ker tedaj ni imel nemškega reper-toirja. V jeseni leta 1880 ga vidimo v Ulmu na Virtcmberškcm, kjer je bil kot prvi tenor pri operi pri občinstvu jako priljubljen in odlikovan pri vsaki priliki. Tamkaj je dobil mnogo ponudb na nemška gledališča, a vleklo ga je k Slovanom in sprejel je mesto prvega tenorja v Lvovu, kamor je prišel v jeseni leta 1881. Žalosten dogodek, ki sc jc pripetil v njegovi rodbini, pa je utrdil v njem sklep, da zapusti gledališko karijero. Težko liolni njegov sinček V iktor jc namreč ob petih popoldne za-tisnil svoje očesci k večnemu počitku in oče - jc moral s krvavim srcem hiteti v gledališče, da poje vlogo Baoula v »Ilugenotih«. — Kmalu se mu je nudila prilika, da izvrši sklep, ki ga je storil v tako bridkih urah. Lvovski konservatorij, kateremu je stal tedaj na čelu zadnji slavni učenec Chopinov, Mikuli, mu je ponudil mesto profesorja za solo-petje na svojem zavodu in Gerbič ga je sprejel, štiri leta sc je mudil Gerbič v Lvovu. Kako spoštova-
nje, priljubljenost in ugled je tamkaj užival kot glasbenik, profesor in skladatelj ne samo pri publiki, nogo tudi pri poklicanih faktorjih, jc razven neštetih častnih daril njegov odhod iz Lvova. Še na kolodvoru, kamor ga je spremljala nešteta množica občinstva in tudi najširši krogi poljskega plemstva, je skušal kuratorij Gerbica pregovoriti, da prekliče odpoved in sprejme mesto na lvovskem konservatoriju nazaj. Bilo je pač neskončno domoljubje in neomajljiv idealizem, ki ga je gnal iz tako odličnega, vplivnega in gmotno krasnega mesta v domovino, v skromno pozicijo, da sc tamkaj poprime trudapolnega dela orati glasbeno ledino na Kranjskem. In to je tudi vestno in s skrajno nesebičnostjo storil.
Petindvajset let je sedaj minilo, odkar je pot življenja pripeljala profesorja Fran Gcrbiča v našo sredino, v belo Ljubljano. O zaslugah, ki si jih je za svoj narod in za razvoj naše glasbene umetnosti pridobil, sc ne bodemo na dolgo in široko razpisovali, saj so Slovencem dobro znane in so globoko vrisane v celem našem glasbenem življenju. Poglejmo le šolo »Glasbene Matice«, katero vodi skozi 25 let in katero je povzdignil iz naprimitivnejših začetkov do današnjega razcvita. Daje ustanovitelj slovenske opere pri »Dramatičnem društvu«, v katerem je kot, kapelnik celo vrsto let deloval, jo tudi dobro znana stvar. Ozirati se pa na podrobneje na polju njegovega cerkvene-
ga kakor tudi prosvetnega skladatelj-skega delovanja nam ne pripušča skromno omejen prostor podlistka, bodi le omenjeno, da so njegova dela dosegla že op. 72, kjer se dostikrat nahaja v enem delu po dvajset in več komadov. Za to svojo delavnost in še posebno za svojo opero »Kres« dobil jc visoko priznanje v obliki vitežkega križca Danilovega reda.
Naš priljubljeni skladatelj slavi tedaj dne 5. t. m. kar troje jubilejev obenem. Obhaja sedemdesetletnico svojega rojstva, petdesetletnico kot komponist in pctindvajsetlctnico kot ravnatelj »Glasbeno Matice«. Slovensko glasbeno društvo »L j u b 1 j a n a« proslavi jubilej g. Frana Gerbica meseca novembra s posebnim koncertom. Mogočni in milostljivi Bog naj mu pocleli še mnogo let v korist in ponos naši glasbeni literaturi in našemu milemu narodu.
KNJIŽEVNOST.
Kmečka posojilnica. Spisal Andrej Žmavc. Cena 1 K. — Knjižico priporočamo vsakomur, ki se želi seznaniti s pravilnim poslovanjem posojilnic po Raiffeisnovcm načinu; za uslužbence in člane posojilnic pa je knjižica naravnost nenadomestljiv vademekum. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Za božja vola, gespudi sudniki! Kua sle pa zde j narecll?! A res nimate nubenga srca in usmilejna du Iblanc in Iblančanu, de čte du zadnga use ud kraja izručet u kremple kolar, ke že stuji pred Iblana in trka že clu na urata?
I)e' b bil tku hcclobn in tli Iblan-čanc iz tega sveta skumenderat, tega na verjamem, sej putemtakem b bli tud vi sami umes. Kaj vam je blu, de greste \i tem navarnem čase, ke ukul in ukul Iblane kolara devja, puvabet gespuda placrešpehtarja Ribnkarja kar za on ceu teden h seb na ta nov Zabjck na ričet. A na veste, de leži usoda Iblančanu u rukah tega gespuda? On sam iz mazincem pumiga, ua ma^
S^nl z našega potovavj iia vzhod.
Dasi že pozno, vendar sprejmite še nekaj o našem potovanju na Jutrovo, — saj tudi »Narodu« ne da žilica, da bi molčal, ampak mora še vedno gol-čati o našem romanju.
Obširnejše poročilo prinese »Bogoljub«, izide pa tudi v posebni knjigi; a nekaj poročila o našem potu bo zanimalo tudi take, katerim niti ta knjiga, niti imenovani list ne prideta pred oči.
Reči moramo: Hvala Bogu, romanje se jc popolnoma posrečilo! Tako posrečilo, da niti liberalni listi pri vsi svoji zlobi ne morejo ničesar drugega slabega povedati o njem, kakor nekaj neslanih opazk ali pa kako popolnoma na celem izmišljeno laž. Kako vadi bi nam bili s kolero preprečili pot! V svoji ljubeznivosti in skrbljivosti za javno blaginjo so klicali pved našim odhodom in pred povratkom zopet vse mogoče faktorje na pomoč, naj nas ne puste od doma, naj nas preiščejo od prvega do zadnjega, od nog do glave, naj nas zaprö v kvavanteno in ne vem kaj še vse. — Tako liberalni listi. In kako je bilo v vesnici? Niti najmanjše nevarnosti za kolero, niti najmanjše ovire zaradi nje! Na celem potu nam nikdo kolere niti v misel ni vzel, niti nam zaradi nje kake težave delal. V Jafi sploh nikdo ni vprašal po našem zdravstvenem stanju. Arabci so prišli, nas urno posadili v svoje velike čolne, pa smo so veselo zibali in gugali preko valov tje na obrežje svete zemlje. V Trstu je sicer prišla zdravstvena komi-misija na ladjo, preden smo izstopili. A šlo je gladko; v nekaj minutah je bilo vse opravljeno. — Tako je bilo s kolero, ki so jo skuhali možgani liberalnih žurnalistov. Eklatanten dokaz, koliko verodostojnosti zaslužijo in koliko vpliva imajo naši liberalni listi!
Kolera je bila torej srečno premagana. — Druga stvav, katere se nam je bilo bolj bati kakor koleve, je bila ta, da bi nam kdo — tudi bvez kolere — po poti ne umrl. To bi ne bilo prav nič čudnega pvi 540 ljudeh v tveh tednih. Tudi bi ne bila nobena posebna ne-sveča to. Toda še bolj veseli smo, da smo vsi živi in zdvavi. Celo naš sta-vosta, častiti stavček 82 ih let, Tomaž Zupan s Sela pri Breznici, ki jc pred dvema letoma obhajal že biserno poroko, zdaj pa vzel seboj 1000 kron, da bi ga, če bi umrl tjegrede, pokopali v Jeruzalemu, če pa nazajgrede, prenesli v zemljo domačo, — ni hotel umveti, ampak prinesel svoj tisočak nazaj in ga hrani za pogreb še danes. — Božja naklonjenost je bila z nami očividno.
Da nas je pri vsem morska bolezen precej imela, tega prav nič ne prikrivamo, pa nimamo tega za nobeno nesrečo. Ni bilo viharja, samo veter je pihal in ladjo lahno zibal. Nevarnosti nobene, a včasih malo sitno. No, pravi romavji si iz takega pvav nič ne stovc. Saj romavji ne potujejo samo za zabavo, — dasi zabava nikakov ni izključena. Na ladji je bilo dobvo pveskrb-ljeno za navavna in nadnavavna sved-stva, s katevimi srno si pveganjali dolg-
ma kolava na sved plača pred rotužam. Kdu u zdej skvbou, de uja brajnuke krumpiv u žeht skuhale in upvale, pvedn ga uja na plač prnesle? Kdu u zdej skvbou, de na uja Ipauke puma-ranče iz belem peškam Iblančanem za zrele predajale? Kdu u zdej skrbou za pudgane pu kanaleh in jh iz mlekarn napaju, iz takem mlekarn, ke želodcem Iblančanu na stri dobr, in kdu u zdej krakuskem vibčem kvote v Iblan-ca metu, ke u gespud placvcšpchtar en ceu teden lepu na varnem in se Iblančanem u pest smejali, ke uma trepetal u strahe pred kolava in se napajal iz umazanem mlekarn, iz nazvelem pu-maramčam i niz karkuskem krotam? Scvede, usega tega vi, gespudi sudniki, kc mate putent, de talate Iblančanem pravica, niste pumislel.
Puglcjte, gespudi sudniki! Imel ste u rukah gespuda hofvata Ploja, gespu-da dohtav Taučarja, in pu vrh še gespuda dohtar Trillarja; pa ne de h ud teh tveh cnga, al pa za moj tal, use tri puvabil za en teden, al pa u božjem imen za en ceu let h seb na košta in kvavtev; gespuda placvešpehtavja pa nam pusti, de h nas vavvu pved kolava, lakata in dvugem buleznem. Nu-benmu Iblančane h se na koucal pu teh tveh gespudeh. Za mešetarja b dubl že kašnga dvuzga, še bi prpvaunga, ket je gespud hofvat. Ta jezičneh dohtarju 1) blu pa tud še zmevi več ket pveveč u Iblan, če b tud gespuda dohtav Taučarja in gespuda dohtav Trillarja na varn kraj spravi.
Kua u še use iz tega vn pršlu, tu še sam Buh ve. Če le morte, gespudi
čas, da sami nismo vedeli, kdaj je minulo deset dni morske vožnje in s katerimi smo tudi hitro pozabljali težave morske bolezni. Na krovu je bilo postavljenih osem oltarjev misijonsko oblike, na katerih se je opravilo vsak dan do 70 svetih maš, pavkvat celo z asistenco, — pri glavnih delih sv. maše se je streljalo s kanonom. Dalje vsak dan dva govora: popoldne govov stvogo vevškega značaja, pridiga, popoldne govor poučne in zabavne vsebine, pri čemer smo se pavkvat prav pošteno smejali. Pa tudi sicer je bilo skrbljeno za zabavo: dva večera so spuščali mornarji s krova v zrak krasne rakete, streljali in žgali umetalni ogenj, dva-kvat so dali naši pevci v salonu »koncert«, h kateremu so bili povabljeni kapitan in oficirji. Vmes pa vsak dan »prosta zabava«, katere višek je bil bvez dvoma imenovanje novega guvernerja za Kreto, ki je bil obdan z vsemi insignijami svojega dostojanstva, pa tudi delil na vse strani razne službe in šarže. Slavnostni dnevi intvonizacije so sicev minuli, toda — kakor večeno — »titel ostane«. — Torej dosti molitve, pokore in dosti poštenega veselja.
Tretje, česar smo se skoro malce bali, jc bilo, da morda Jeruzalem v svojem sedanjem stanju ne bo naredil na nas dobrega vtiska. Tudi ta skvb je bila nepotrebna. Da, Jeruzalem je pač v nekem oziru razdrt in razdejan, a v drugem častit in veličasten. Kakor Rim in Lurd, je tudi Jeruzalem edini na svetu, — mesto, v katerem so združena največja nasprotstva, kakor duhovito pravi neki pisatelj: »Jeruzalem, ti edini, ti usodepolni! Kralj in berač! Mesto zmagoslavnih palm in potokov solza. Mesto veselja in joku. Mesto krvi in miru. Mesto smvti in življenja. Imenovano skozi vsa stoletja, poveličevano od enega konca zemlje do dvu-gega. Mesto zaželjenja milijonov, hrepenenja narodov zemlje!«
V cerkvi božjega groba ves ni vse, kakov bi si želel katoličan. A pri naši pobožnosti nas ni motil nikdo; svobodno smo se kvetali. Skoro vsi duhovniki so maševali ali na božjem gvobu ali na Kalvariji. In potem ta edinost važnih kvščanskih vevoizpovedanj v češčenju najsvetejših mest, to poteza-njc za pravice na svetih krajih, kakor na eni strani ni prijetno, pa na drupji vendar dobro vpliva in potrjuje v veri: Kar vsi iščejo, vsi ljubijo, vsi cenijo, vsi hočejo imeti, to mora pa res resnično biti!
Poleg cerkve božjega groba imajo pa katoličani mnogo drugih lepih cerkva, kakršnih navavnost večeno v Je-vuzalemu nismo pričakovali. Lep jc sv. Salvatov, župna cevkev jeruzalemska 1 pa patrijavhova stolnica, lepa d. Cerkve pa kakov so: Sijon, Lcce homo, sv. Štefan, takih je tveba iskati po svetu. Poleg tega je še več manjših katoliških svetišč.
Skupno božjo službo smo imeli tvikvat, in sicev vselej kav najsloves-neje: pvvi dan po prihodu, to je na Mali Šmaren, pvi božjem gvobu, v nedeljo Marijinega imena na Sijonu, zadnji dan precl odhodom v patrijav-
sudniki, nam pestite gespuda placvc-špehtavja Dolfeta saj tulk časa na frej nugah, de mine navarnast kolare in pa de u dubu Dolfe pvilka, še sojga pv-jatla Fiketa tku deleč prpvaut, de mu u šou delat dvušna med samotn zidou-jc ta nouga Zabjeka. Tulk časa mu še pestite; sej ta čas zna že tud kolava pujejnat.
Pa še za neki dvuzga b blu dobv, če b nam pusti Dolfeta na fvej nugah. Puglejte, ush lebevalneh zaupnku je sam še tviinšterdeset in še ud teh sa usi, kav je bi pametneh, klevekalci. Če jm še Dolfeta uzamete, pa jm ustane sam še dohtav Uvažen, Rohvmanu Fiki in pa prefesar Jug. Zdej nej pa še Jug enkat putegne, pa sa fuč in usa lebe-ralna garda se stupi, ket putr na sonce, kav b pa še ustal ud leberalcu, b jh pa djal u mestna ledenica, dc b jh pudgane sncdle.
Gespuda dohtar Taučarja že kav mvzu put ubliva, kedv se spounc, kua še use starinarje čaka, in če b mu gespud dohtar Trillar na dajau kurajže, b že zdauni scagu nad usm. Je pa tud res hedu, nej edn reče žc kar če, če se pumisl, kuku sa lezi starinari u lft, kokr sma učaseh še ket fantalini lezi na mlaj, kc je blu na vrh pouhn slad-kari in drugeh dubrot ubešeneh. 2e sa inislel, de jm use te dubrote na morja več udidet; žc sa stegval roke pu lili. Pa kav naenkat enmu, ke je biu ta nar bi navvh, ke se pa scer bvan usakch štependi, spudleti in puvine use ta druge, kc sa za nim plezal, na tla iz taka mučjo, de sa se kar u blat zaril du
batu. Pvvi in zadnji dan je imel gosp. knezoškof pontifikalno sv. opravilo z nagovorom, v nedeljo je bila — kakov že povočano — slovenska nova maša, prva na novovspostavljenem svetem Sijonu. — Ljubka izletna kraja sta Betlehem in sv. Janez (Ain Knin). Bot-lehem je po večini katoliški; sv. Janez zelena vaza sredi kamenite Judejo.
Na Oljski gori jc katoliška »cerkev očenaša«, na kraju, kjer je menda Zveličal1 apostole učil te kvatke in najlepše molitve. Na prostoru pred cerkvijo je na jako velikih in lepili kameni t i h ploščah začrtan »očonaš« v raznoterih jezikih; gotovo jih jc nad 30. Slovenskega ni vmes. Mi smo dali napraviti podobno veliko ploščo, vklesati vanjo slovenski očenaš in jo uvrstiti med drugojezične plošče, da daje na tem imenitnem mestu našo hvalo Bogu, ki nas je učil prave vere, pa tudi daje čast našemu slovenskemu jeziku pved vsem svetom.
Omeniti tveba še znamenitega čina, ki se jc izvvšil zadnje popoldne pved odhodom: veleposestnik g. Juvij Šenk z Jezevskega na Koroškem jc bil proglašen in potvjen za viteza božjega gvoba — z mečem jeruzalemskega kvalja Gotfrida Bujlonskcga. To zanimivo in sveto opravilo jc izvršil namestnik patvijavhov, posvečeni škof Piccavclo, v cerkvi božjega groba, ob asistenci sina novega viteza, g. Franca Šenka, kaplana v Črni na Koroškem.
Bodi dovolj teh podrobnosti I Kogar te stvari zanimajo, jih bo lahko bral obširnejše na drugem mestu.
Po vsem tem, kar smo videli in slišali, so naši udeležniki radi pozabili vse težave, ki so združene s takim potom ter so polni hvale in hvaležnosti, da jim je bilo dano videti toliko znamenite kvaje na zemlji. Ta zadovolj-nost se najbolj vazvidi iz besedi: »Zdaj pa začnite pripravljati takoj za drugo vomanje, pa bomo zopet šli!«
Palestina z Jeruzalemom je pač v mnogotevem oziru vredna, da se ogleda — zlasti za vernega kristjana in izobraženca, posebno seveda še za duhovnika. Z vevškega in tuvistovskega stališča obenem je veleintevesantna.
V novejšem času vaste zanimanje za Palestino. Vsi kvščanski narodi in države skušajo pridobiti si vpliv in posest v sveti zemlji. To je nekako mirno osvajanje, tiha križarska vojska za sveto deželo. — Francozi so, kakor marsikje drugod, tudi tukaj pvvi. V novejšem času pa vaste zlasti vpliv in moč Rusov, in zdi se, da tudi — Nemcev. To nam daje povod, da tudi mi nismo indifeventni do svete dežele. Če se Nemci ondi vazvijajo, ne smemo jim 'udi tam ne Slovani popolnoma pvopu-ščati polja. In če vazkolni Rusi s tako gorečnostjo pohajajo sveto zemljo, ne smemo zaostajati i katoliški Slovenci. Rusov prihaja vsako leto na tisoče, ki se vedejo zgledno-pobožno. Ruski ho-spic lahko naenkrat sprejme -iOOO romarjev, avstrijski pa — 100 (!) Lep jc, to se mu mora priznati, toda pvc-majhen.
Upati je, da bo po tem našem pv-vem skupnem potovanju, ko je nekako gaz narejena, tudi pri nas zvaslo zani-
vvata in dc ni nubenga upajna več, do b se še kevkat vn izkupal.
Kokr sa mladini vidi stavinavska nasreča, začel sa na tem pulitkavskem mlaje sami soja sveča; al jest, cviblam, de b mladinem vatal. Svumaki maja vridev le še mal pvccovt koža na vukah in pvemehke mežgane u glau, de b rnogl kevkat pvplezat saj du tiste višave, kokv sa pvlezl starinari. Kurajža maja, kurajža, sevedc bi na jezike; al taka kurajža mal pumaga, če dvuzga ni spvecl ne zacl nč. Gespud placvešpeh-tar Dolfi je že zafuvu dvejset kvonc na teden iz soja kurajža na jezike, kc jh jo mou u ta »Navodn tiskarn« kol pu-stransk zaslužek in čo u na ta viža u Ht plezu, u hmal še bi glubok u blate tiču, kokv zdej starinari tečeja. No, pa tu ni še ta nar več nasreča; gespud placrešpehtav, ko jo ubenem tud za žvinskega dohtar j a izučen, u lohka teh dvejst kvonc not pvnesu. Zo unkat, ko je bla Kludkatuva menežavija tuki, b lohka gespud Dolfi one par kvonc za-služu, kc mu jh jo Kludski punuju, čc gve enmo medvede zob zdvt, ko ga jc bolu. Pa gespud Dolfi jo biu tekat še mošk, ke je mou še u ta »Navodn ti-skarn« pustvansk zaslužek, in je med-veduva, črn večt: Kludkatuva punudba udklonu. No, pa soj ni bla ta menežavija ta zadna u Iblan in tud ta medved ni biu ta zadn, dc b ga zob bolu. K o dr se u pvhodnč gespude Dolfot spet taka pvložnast, punudla, u žo vodu, kua ma za strt, če b biu pa tud še tekat u kašnem cviblajn, nej pride pa pvašat za svet
manje za ta najbolj zanimivi kos zemlje. šli bodo posamezniki v manjših skupinah; gotovo pa jo, da to prvo skupno romanje ni bilo zadnje. — Mi bi lahko priredili vsaj vsako leto eno romanje na krajo, kamor kristjane najbolj vleče: Rim, Lurd, Jeruzalem. Ljudje želo toga. Storili pa tega ne bomo. Krotili bomo potovanjaželjnost našega ljudstva. Da bi pa nikdar ni-kamov no smeli iti v toliki množini, toga si pa ne bomo dali ubraniti od go-drnjačev, ki god o jo po Judeževoru receptu: Čemu ta potrata! Najmanj seveda od naših ljubeznivih nasprotnikov. Dokler gre iz slovenske zemlje vsako leto blizu 20 milijonov kron za nemško pivo, žganje in nepotrebno tuje vino in liberalni časniki nimajo o tem nič potožiti, marveč to brezmisel. no in brezvestno zapravljanje slovenskega kapitala še zagovarjajo in pospešujejo, toliko časa nam nima nikdo očitati zapravijivosti. Razlogov, ki tako potovanje opravičujejo, ne bomo navajali. Rečemo le: tako potovanje je dušni dobiček, vzpodbuda, poduk in zabava obenem, ki je od njo ni lepše in ki si jo sme vsak privoščiti, kdor si jo s svojim trudom toliko pridobil, da da to lahko zmore. Domovina in domoljubje ne bosta vslod tega nič trpela, saj čo se vrneš iz tujine, domovino tem bolj vzljubiš, — kakor smo tudi mi, zaglodavši zopet tvžaško obal, zapeli z živim občutkom: Domovina, mili kraj! Oj lopa naša domovina!...
Tržlške novice.
Vzrok draginje v Tržiču. »Naprej« milo toži o draginji, ki vlada po delavskih družinah v Tržiču. Nazadnje raz-kvije glavni vzrok bedo, ki izvira iz te dvaginje, in kaj mislite, kateri neki bi bil? Klerikalizem s svojimi nauki in postopanji. Ti nesrečni klerikalizem, kaj vse ima na. vosti! Seveda, »Naprej« jo pozabil malo z dokazi podpreti svojo trditev, pa saj jc to odveč; kar reče »Naprej« jc gotovo tako, naj si je že res ali ne. En svet, bi vendar radi dali vernim rdečkarjem. Klerikalizem uči tudi, da moramo biti trezni in da se moramo zlasti varovati žganja; žganjepitje jo izmed prvih vzrokov revščino. Za ta nauk se pa, kakor znano, ravno tvžiški sociji malo zmenijo. Poskusijo naj, kako bo, čc sc bodo po njem vavnali. Samo upanja je malo, da bi ubogali, ker še svojih prerokov nočejo poslušati, kadar jim prepovedujejo žganje. Trži-ški sociji, zapomnite si tudi to-le: če bi ves denar, katerega so soc. demokrati na zadnjem mednarodnem shodu v Ko-danju zmotali za najdražjo jedi in pija-. če, poslali vam, bi vas vse zavidalo, tako bi so vam dobvo godilo kljub seda-* nji draginji.
število delavstva. V predilnici jo izza časa napetosti med Avstrijo in Srbijo vsled aneksije število delavstva padlo za trideset odstotkov, kav je za ta kvatek čas silno veliko. Ali je tudi tukaj glavni kvivec klevikalizem?
Jeruzalemsko romanje jc tudi več Tvžičanov bolelo v svce. Tako pvoč motati težko pvisluženi denav, toliko časa nič zaslužiti; kam mova to pripeljati ubogo slovensko ljudstvo! Tako so zdi-hovali. Da jih vsaj nekoliko utolažimo, jim priporočamo to-lc v premislek. Človek sme s svojim denarjem prosto razpolagati; zakaj ga torej ne bi povabil za pot v Sveto deželo, čc ga to veseli in mu je to lahko mogoče? In če mu ga kdo dvugi da vade volje, ako ga sam nima, tucli pvav. Če si je sedaj v celem življenju morda prvikrat in zadnjikrat privoščil oddih od vsakdanjih skrbi za tri tedne, bi to menda tucli šc ne bilo tako hudo. Nekateri ljudje vse sproti zapravijo, drugi pa doma žive varčno in skromno in si tovej tu in tam pač smejo kaj več pvivoščiti, zlasti čo so jim nudi tako ugodna prilika kakov letos. Ali tisti, ki vas tako boli vomanje, vedno doma čepite za pečjo? Če lo movete, zapustite dom za nekaj dni, da se oddahnete, pa vam tega nihče no zameri. Zo iz toga stališča jc vomanje veliko vredno. Ampak dober kristjan v Sveti deželi išče šc kaj druzoga in tudi najdo toliko, da sc vso vaše turo in potovanja in zloti niti primerjati ne dajo s tem. Seveda mora imeti človek vero v srcu, sicer bi mu no svetovali tje hoditi. To bi si pvi vas več želeli, potem bi bil pa kmalu konec vašega zdiho-vanja.
Veselica v Tržiču. Ženski odsek »Ivat. izobvaževalnega društva sv. Jožefa v Tržiču« priredi v nedeljo 2. oktobra t. 1. v dvorani pri Bastelju veselico s petjem in igro »Najdena hči«. Vstopnina: Sedeži 1. vrste i K, II. vrste 80 v, ostali 60 v, stojišča 10 v. Začetek ob pol osmih zvečer.
O bodočnosti Avstrije
je napisal berolinski profesor Ilans Delbrück v Chlumeckijcvi »österreichische Rundschau« članek, v katerem uvodoma pove, da že dolgo pazno sledi avstrijski politiki. Mislil je, da bo splošna in enaka volivna pravica omilila narodni spor in da se bodo pričele ozdravljati razmere v državi. Ampak narodne strasti so tako močne, da so razdvojile celo mednarodno soc. demokracijo. Kljub temu splošna in enaka volivna pravica ni bila napaka. Peča se s soc. demokracijo, ki naj bi bila proti-strup pretirani narodnosti, ampak močnejše, kakor Marksovo načelo, je bilo tudi v soc. demokraciji močnejše idealno narodno načelo. Veseli ga, ker se je praktično pobilo pusto načelo o razrednem boju, kar ga veseli, a obenem obžaluje, ker so narodne sile v Avstriji tako močne, da je država brez moči. Nato se vpraša, kako izpeljati Avstrijo iz narodne krize. Odpovedalo je zadnje sredstvo, splošna in enaka volivna pravica. Vpraša, če naj se čaka toliko časa, da sila prisili narode do kompromisa. Pravi, da bi bile žrtve prevelike in da ni gotovo, če bi nastal po tej poti narodni mir. Sodi, da zato ni v Avstriji narodnega miru, ker koristi narodni boj vsemnarodom razun Nemcev. Mož pravi, cla se borimo Čehi in Slovenci zaradi boja. Pravi, da bi narodni mir koristil Nemcem tako v Prusiji, kakor v Nemčiji, ampak z narodnim bojem v Prusiji se ne peča, marveč le z bojem v Avstriji, ki naj bi se končal z uvedbo narodnega katastra in to kljub Herzo-vim izvajanjem v »Preusische Jahrbücher«, da imajo Nemci na Moravskcm po narodn. katastru škodo. Delebrück pravi, da bi mogel napraviti narodni mir v Avstriji le kak Bismark. Po njegovem bi se moral avstrijski Bismark popolnoma emancipirati od parlamenta in se naslanjati zgolj na krono, kar bi bilo v Avstriji lahko, ker avstrijski državni zbor ne zna premagati obstruk-cije. Pravi, da bi v Berolinu kmalu napravili red, če bi pričeli obstruirati soc. demokrati ali Poljaki. Avstrijsko nem-štvo mora iskati svojo boljšo bodočnost pri kroni, ne v parlamentu. Peča so z morebitnimi ugovori, da je bil čas, ko je krona hotela dati državi slovansko-klerikalni značaj in pristavlja, da se lahko zopet ožive take tendence. Krona ima največji interes, da nastane v Avstriji narodni mir. Priporoča, naj bi krona oktroirala narodne postave. Narodni mir je za Nemce ugoden. Doseže se le po kroni, zato se naj Nemci oklenejo krone, dajo naj ji srčnost, tako da uvidi, če odločno nastopi, bodo držali Nemci ž njo. — Dellbrück v svojem članku pozablja dve stvari. Prva je ta, da so ravno Nemci pričeli obstrukcijo v državnem zboru in da Nemci silijo avstrijske Slovane s svojo poncmčeval-no politiko v najhujšo obrambo svojih narodnih pravic.
Spomenik ponesrečenim vojakom.
Iz Gorice: Goriško veteransko društvo odkrije dne 16. oktobra na soškem mostu v Podgori spomenik vojakom, ki so leta 1846. utonili v Soči. Zanimivo bo morda za marsikoga izvedeti, kako se je dotična nesreča zgodila.
Jeseni leta 1846. vršile so se v goriški okolici divizijske vaje, katerih se je udeležil tudi deveti, leta 1808. ustanovljeni, sedaj 9. štajerski, lovski bataljon, ki je bil nastanjen v Kopru in čegar peta in šesta stonija sta bili za časa vaj razcepljeni v Podgori, Ločniku in Moši. Vaje so se končale v nedeljo, 18. oktobra z mašo na vežbališču. Omenjeni stotniji sta se na potu v svoja stanovanja morali prepeljati z brodom čez Sočo; šesta je prišla srečno na drugi breg. Ko pa je stopila peta na brod, udarilo je za njo tudi mnogo drugih ljudi, akopram je tem brodnik odsvetoval. ker je bil brod že itak prenapolnjen. Soča je bila jako narasla in deroča; brod je bil star in trhel, imel je tudi razpoko, ki se je med prevožnjo odmašila in voda je vanj vdrla. Ljudje so ac vsled tega rinili na drugi del bro-daf to je pa imelo za posledico, da jo brod razpočil in vse je padlo v vodo. Nekateri so splavali na suho, drugi so se obesli trem konjem bataljona za re-pove in grive, da so jih izvlekli iz vode, tretji so se oklenili desk razbitega bro-da in se tako rešili. Od približno 200 oseb, ki so bile na brodu in treh konj je utonilo 29 vojakov in okoli 21 drugih. Tn nesreča je obud občno žalovanje, ki se je posebno pc..«.zalo pri pogrebu vojaških utopljencev dne 20. oktobra, katerega je preskrbela goriška občina na svoje stroške. Rakve so položili iz vojaške bolnišnice v šolski ulici na štiri šesterovprežne vojaške črno prevlečene vozove ter jih peljali na mestno ,
pokopališče. Sprevod so spremljale mestna in tri vojaške godbe, udeležilo se ga je mnogo duhovnikov, cela posadka z generali in častniki, ki so se udeležili orožnih vaj, župan Bujatti z mestnim starešinstvom in meščansko gardo, vse oblasti in uradi ter neštevilen broj ljudstva vseh slojev. Ponesrečence so pokopali v skupnem grobu; nanj so postavili častniki bataljona spomenik in še posebej na vsak grob železen križ z imenom pokopanega. Drugi utopljenci so pokopani po raznih vaseh ob obrežju Soče in sicer tam, kjer jih jo izvrgla voda.
Ko se je opustilo staro goriško pokopališče na Tržaški cesti, izginil je tudi ta spomenik. Sedaj ne spominja nič več na to nesrečo, le stari ljudje še o priliki pripovedujejo o njej.
Zato je vse hvale vredno, da bo veteransko društvo v Gorici postavilo utopljencem spomenik z imeni utopljencev, da se tako ohrani spomin na nesrečo.
Slovensko gledališče.
Danes se otvori v ljubljanskem gledališču letošnja sezona z Medvedovo žaloigro »Ivacijanar«, katero je založila »Katoliška Bukvama«. Za našo dramsko umetnost moramo sprejeti kot vesel »omen«, da se otvarja sezona s tem delom. Slovstveni pomen te žaloigre krasni, opiljeni jezik, rodoljubni duh, ki jo preveva, popolnoma jugoslovanski milje, zasluži gotovo, da se igra vprizori na našem gledališču.
Seveda pričakujemo tudi z neko gotovo bojaznijo vprizoritve. Naše gledališče nima dovolj tehničnih sredstev na razpolago, da bi vprizorilo »Kacija-narja« z vsem onim zunanjim efektom, ki bi bil potreben. In naši umetniki, ali bodo zmogli svoje uloge? Naš najboljši komik g. Verovšek, ki je s takim uspehom igral »Martin Krpana«, igra sedaj junaškega Kacijanarja, sentimentalni ljubimec Nučič hladnega in ponosnega grofa Nikolaja Zrinjskega, spevokomik Povhe hladno mislečega grofa Franko-pana, mlada, nadarjena sentimentalna ljubimka VVintrova hladno in ponosno grofico Katarino. Naše gledišče ima pač premalo izvežbanega osobja, da bi bilo mogoče vse uloge primerno zasesti.
In v kakem slogu se bo igralo? V našem gledišču prevladuje realizem. A tu imamo pred sabo romantično literarno delo, ki semtertje spominja celo na staro grško klasiko! Realistično igranje bi lahko pokvarilo ves roman-tiški ustroj in celo igro potegnilo v smešno karikaturo.
Na vsak način želimo igri mnogo uspeha in mnogo obiska. Ta predstava naj bi bila merilo umetniških sil našega gledališča in umetniškega smisla in okusa našega občinstva.
Mapredna prostost na Vačah.
Dne 8. maja t. 1. se je na Vačah popolnoma nemoteno vršila sokolska slavnost. Prej in pozneje je imel nad-učitelj Blaganje s svojimi takozvanimi sokoli več izletov, a nihče jih ni motil, če bi se bili še tako pozno vračali, da-siravno naših ni malo. Celo cigani pridejo in odidejo od nas nemoteno. V nedeljo opoldne, 25. t. m., pa je v našem trgu počil glas: »Orli gredo v Moravče!« Poleg radovednežev se je začela na trgu zbirati tudi svojat, ki je zbadala mirno korakajoče Orle. Nad-učitelj Blaganje pa je vzel svoj hrešče-či rog ter s tremi trobentači zunaj !rga izzivalno trobil odhajajočim Orlom in so takoj nato vrnil. Na ljudstvo tako vedenje ljudskega učitelja ni delalo ugodnega vtisa. Kaj pravi k temu c. kr. okrajni šolski šolski svet v Litiji, pač ne briga tega trobentača. Tudi ne vemo, če visoki c. kr. deželni šolski svet odobrava tako demonstracijo. Pribije-mo pa to-le: Tisto popoldne so v gostilni pri županu in Konradu, kamor Blaganje zahaja, pili trije sicer mirni fantje z Gore. Kdor z Blagajnetoni ne občuje, nam da mir, četudi ni našega mišljenja. Ko pa so se po polsedmi uri zvečer vračali naši Orli po cesti pod Goro, je začelo na nekaterih krajih pod varstvom večernega mraka in grmovja leteti nanje debelo kamenje. Kdo je bil, ne bomo preiskovali. Ne samo v okolici, celo na Vačah je veliko mirnih ljudi in prijateljev naše mladinsko organizacije. Odkar pa je začel Blaganje šariti med odraslo in šolsko mladino, so nastale neznosne razmere. Krajno policijo v trgu Vače vzdržuje naše napredno županstvo. Lani pred občinskimi volitvami se je Blaganje izrazil, da bo novega župana imel pod svojo kontrolo. To županstvo je svojemu občinskemu svetovalcu Blaganjetu dalo dne 19. junija t. 1. zaupnico, a že prej dne 4. in 5. marca t. 1. po župniji zanj pobiralo podpise na poli z županskim pečatom. Takoj 6. marca v nedeljo ob
poldeseti uri zvečer je iz gostilne na Klancu se vračajoča družba sramotila Klančarjevo hišo, ki se nobeni strahovladi ne uklone. Tisto popoldne je šel tudi Blaganje v ono gostilno. Ko so šle nekatere članice Marijine družbe v nedeljo, dne 17. aprila t. 1., ob 1. uri popoldne na Savo k predstavi, se je Blaganje pred Gašperetovo hišo na Vačah na javni cesti za njimi glasno ro-gal in s petami od zadej tolkel. Koliko so nas od takrat naprej javno sramotili njegovi pajdaši in še celo šolski so-kolski naraščaj z raznimi psovkami, še nismo pozabili. Celo poslance, kakor dr. Zajca, Ravnikarja, dr. Lampeta in druge predavatelje so izzivali. Ko je šel 24. maja t. 1. kaplan čez trg obhajat, se je šolski sokolič A. Z. za njim na glavo postavljal. Šoloobvezni naraščaj je iz Blaganjetove telovadnice za kraj-nim šolskim predsednikom in katehe-tom osle kazal dne 6. junija t. 1. »Slov. Dom« je 30. julija t. 1. pisal jako sramotilno o hiši krajnega šolskega nadzornika in se izrazil, da so naprednja-ki naše ljudi navadili iti ob Ave-Mariji spat. Ponoči namreč patrulirajo po Vačah Blaganjctovi nedolžni mladeniči. Dne 16. junija t. 1. sta dva neznana lopova napadla ponoči s kamenjem krajnega šolskega predsednika. Kaj bo sodišče prisodilo tistima fantoma, ki sta 7. avgusta t. 1. zvečer s kamenjem napadla našega fanta, bomo poročali. Pa kakšen krik je zagnalo liberalno časopisje o klerikalnem »uboju«, ker je fant. v silobranu lahko ranil enega napadalca! Tudi o oni imenitni tožbi zoper napadanega Klinca, (štirikratni poti v Litijo ter o marsičem drugem ne bomo molčali. Pač pa ne bomo popisovali, kako so neznani zlikovci našemu kaplanu dne 11., 17. in 26. junija t. 1. ponoči prinesli stranišča na prag, 5. junija celo noč pred kaplanijo vpili, 14. junija okno ubili, 19. in 26. junija pa vrata zatvorili s kolom itd.
Opisane razmere so pač dosledno izvajanje programa proslulega liberalizma.
FRANCOSKA VODI ANGLEŠKO IN RUSIJO.
Izvolski, ruski zunanji minister, postane ruski poslanik v Parizu. Dosedanji pomočnik ruskega zunanjega ministra Sasonov pa postane ruski zunanji minister. Francozi so zadovoljni z novim ruskim poslanikom. Pariz je postal kar hipoma zbirališče odstopivših evropskih zunanjih ministrov. Izvolski, Tittoni, Perez, Caballero in Schon so zdaj zastopniki svojih vlad v Parizu, ki postaja središče takozvane tripelen-tente: Angleške, Francoske in Rusije, trozveze proti trozvezi Nemčija, Av-stro-Ogrska, Italija. Tripelentento je ustanovil in vodil rajni angleški kralj Edvard. Po njegovi smrti je mislil Izvolski, da vzame v roke vajeti trozveze, ampak stvar se je zasukala drugače in vodi jo zdaj denarno mogočnejša Francoska, upnik in bankir Rusije. Zato gledajo tudi vse države, da jih v Parizu zastopajo najspretnejši diplomati. Dejstvo, cla vodi zdaj tripelentento Francija, bo imelo posledice, cla se bodo ublažila nasprotstva med Angleško in Nemčijo, poostrila pa med Nemčijo in Francosko. Izprememba v političnem vodstvu tripelentento se je pokazala v iniciativi Francoske, ker so odklonili posojilo Ogrski francoski bankirji in se odkloni najbrže tudi posojilo Turčiji. Mogoče je v zvezi s preobratom v tripe-lententi poročilo, cla pride nemški državni tajnik v. Kinderlen - Waechter na Dunaj, kjer se posvetuje z Aehren-thalom o političnem položaju in ga ob tej priliki zasliši tudi cesar Franc Jožef. Morebiti je z izpremenjenim evropskim političnim položajem tudi v zvezi sedanji sestanek našega zunanjega ministra Aehrenthala z italijanskim zunanjim ministrom San Giulianom in z laškim kraljem Viktorjem Emanuelom.
PROSIMO VSE SOMIŠLJENIKE, NAJ AGITIRAJO ZA NAŠE VŽIGALICE!
Preskrbite, da se bodo povsod prodajale in rabile vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki se naročajo pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. Treba je tozadevne agitacije do poslednje vasi, ker bi bil to lahko velik dohodek »Slovenski Straži«. Tozadevno agitato-rično delo naj se razdeli, pritisne naj se na trgovine, na gostilne, na vse naše posameznike, posebno na gospodinje! Naročila sprejema In izvršuje »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki ima stalno zalogo. Pošilja se izvirne zaboje, to je 50 zavitkov po 100 škatljic, a tudi manj, toda le po železnici; pošta ne sprejema vžigalic in se na to opozorijo osobito manjši odjemalci, kojim nasvetu jemo, da si nabavijo iste pri bližnjem trgovcu; če bi jih ta ne imel, naj se ga prisili, da jih naroči. Pri naročilu naj se navede natančna Železniška postaja in zadnja pošta. Neznanim od-
jemalcem se pošilja samo proti pod-vzetju. Recite našim ljudem, naj si ne puste usiljevati drugih vžigalic; kadar jim kdo usiljuje druge vžigalice, naj zahtevajo odločno vžigalice za obmejne Slovence!
Dnevne novice.
+ O seji zdravstvenega sveta, ki se
je vršila dne 28. septembra, smo prinesli natančno in stvarno poročilo, v katerem smo konstatirali nečuvene krivice, ki so se prizadejale slovenskemu narodu. Najhujša krivica je bila pač ta, da je predsednik dr. Zupane predlog dr. Zajca o slovenskem jeziku kratko« malo inhlbiral. Dr. Zupane je celo trdil, da to stori kot predsednik in da ima za to kot predsednik vso pravico. Treba je pa javnosti sporočiti, cla je bil dr. Zupane izvoljen od članov zdravstvenega sveta in da mu zdravstveni svet te pravice doslej še v nobeni seji prisodil ni. To pravico si je dr. Zupane usurpiral, iz kakih nagibov in po kakih vplivih je to storil, hočemo razmotrivati; saj bo o teh dogodkih odmevalo v deželnem zboru in takrat bo dana prilika, da se stvar pojasni in da dobi užaljeno slovensko ljudstvo popolno zadoščenje. Če »Narod« trdi, da smo napadli uradnika dr. Zupanca, je to nezmiselno zavijanje in potvarjanje resnice. Dr. Zupane je kot izvoljeni predsednik zdravstvenega sveta javen funkcijonar javne korporacije in kot tak ravno tako odgovoren javnosti za svoja dejanja, kakor vsak drug član zdravstvenega sveta. Sicer bi se mi pa lepo zahvalili, če naj bi obveljala »Narodova« teorija, da bi smel uradnik deželne vlade žaliti slovensko ljudstvo. Če smo mi pribili krivice, ki jih je storil predsednik zch'avstvenega sveta slovenskemu ljudstvu, ne more pač nihče trditi, da je to napad na uradnika deželne vlade, kakršno breztaktnost si je pa »Narod« že večkrat privoščil in sicer privoščil ne iz narodnih, ampak iz zgolj strankarskih, sebičnih in osebnih razlogov. Sicer pa se ni vredno prekljati z ljudmi »Narodove« logike, S. L. S. bo izvoje-vala slovenskemu ljudstvu pravice v deželnem zdravstvenem svetu tudi brez »Naroda« in kljub »Narodu«. Pripomnimo še, da nas je javnost prav razumela, dokaz temu silno ogorčenje, ki vlada med narodno zavednimi krogi vsled škandala v zdravstvenem svetu.
-j- Popolnoma korektno in pošteno je bilo postopanje hofrata Ploja — tako tolaži hofrat Ploj v svojem listu svojo slabo vest. Slovenska javnost je seve skoro soglasno ravno nasprotnega mnenja in pred njo je hofrat Ploj razkrinkan vladni mešetar! Nekdo, ki je videl Hladnikovo obravnavo in videl nastop tržaških senzalov in je poslušal Ploja, je napravil precej glasno opazko: Senzal! In za nekakega vladnega senzala ima slovenska javnost hofrata Ploja! Ploj v svojem listu tudi piše: »Kar se je neprevidnega zgodilo proti njegovim nasvetom (!), ni njegova krivda.« Po našem mnenju je bila največja neprevidnost, razpravljati z vladnim poslancem Plojem in je bila tega mnenja tudi oseba, za katero se je šlo in ki mora Ploja prav dobro poznati — bivši župan Ivan Hribar! Ploj je vse-skupaj lepo potegnil. Sedaj pa vsi skupaj govore o »neprevidnosti« in »nemo-drosli«. S psovkami in podtikanji S. L. S. se hofrat Ploj ne bo umil! Če Plo-jev listič meni, »da hočemo na vsak način škodovati Ploju, ker je on še edini, katerega se vodje v S. L. S. — bojijo« (?!) — se presneto moti — ljudska stranka se brinje« v i h mož ne boji!
-+- Plojeva »provizija«, V javnosti se zelo razmotriva, zakaj je Ploj tako vneto opravljal senzalske posle za vlado. Nam je to čisto jasno. Ploj je enkrat za vselej sprejel mastno »provizijo« od vlade v — ustavljenju znane brinjeve pravde, kjer se je kazensko postopanje ustavilo le vsled odredbe državnega nadpravdnika v Gradcu pod direktnim vplivom tedanjega instičnega ministra dr. Kleina. Državni pravdnik v Ljubnem, ki je imel to stvar v rokah in ki je hotel na podlagi preiskovalnih spisov dvigniti proti Ploju obtožbo hudodelstva oskrumbe, izvršenega zoper mlado deklico, ni imel prostih rok, kajti kakor rečeno, državni nadpravdnik je prepovedal uložiti obtožnico. To je seveda velikanska prijaznost vlade napram gospodu hofratu in odslej ga ima vsaka vlada popolnoma v rokah, kajti akti dotične preiskave so spravljeni in — vladi na razpolago. Kadar se Ploj le nekoliko gane, se ga primerno opozori na obstoj teh b r i n j e v i h papirjev, in junaški hofrat zleze takoj pod klop, oziroma med brinje! In tak »političen talent« so slavili liberalci. Privoščimo jim ga — slovensko ljudstvo ga najodločnejše odklanja.
-f »Belokranjska železnica In dr-žavnozborske volitve«. Pod tem naslovom piše »Slovenski Dom« tako-le: »Dnevno časopisje je prineslo vest, da so natančni načrti za železnico Novo Mesto - Črnomelj - Metlika skoraj izdelani. Politični ogled železniške proge in razlastitveno postopanje se bo uvedlo še to jesen. Toda ta vest se je porodila v takem času, da ji navzlic naši najboljši volji ne moremo verovati, temveč da jo moremo smatrati za popolnoma navadno laž in beganje javnega mnenja.« Tako je torej; ministrstvo laže, naši poslanci lažejo, samo »Slovenski Dom«, o katerega obrekovanju je še dr. Tavčar izrekel jasno sodbo, ta pa ne laže nikdar! Ministrstvo pošilja že dve leti razne inženirje na Dolenjsko; izdalo je že par milijonov za progo, v najkrajšem času se bodo zemljišča odkupila, po katerih bo železnica tekla, ta pa samo za »špas«, kakor da bi ministrstvo ne imelo kam utakniti denarja, pa ga meče proč na Dolenjsko. Mislimo, da ima najprostejši Belokranjec več pameti v glavi, kakor jo ima tisti, ki je v »Slovenski Dom« to zapisal.
+ »Naši klerikalci najhujši nasprotniki belokranjske železnice.« To dokazuje »Slovenski Dom« na naslednji način: »Vsa Bela Krajina je naprednega mišljenja in se ne da ožemati od raznih klerikalnih koristolovcev, ki ne poznajo druzega, nego svoj lastni žep. Bela Krajina je gospodarsko zelo zaostala in je zelo zapuščena . . . Kakor hitro bi pa tekla železnica po Beli Krajini, bi se gospodarsko stanje belokranjskega kmeta zelo povzdignilo ... S tem bi se pa napredna in narodna misel v Beli Krajini le še bolj utrdila, ter se ocl tam razširjevala po celi Dolenjski. In vsled tega so klerikalci nasprotniki belokranjske železnice.« Kdo je pa kriv, da je Bela Krajina tako zapuščena, ali niso ravno liberalci, ki so imeli skoraj 20 let vso moč v deželi? Ves ta čas se ni živ krst zmenil za Belo Krajino! Še le sedaj, ko je Slovenska Ljudska Stranka dobila moč v deželi, se zidajo nove ceste, novi vodovodi, ustanavljajo vinarske zadruge, zida železnica. Noben liberalen poslanec ni še s prstom mignil za Belo Krajino in ti ljudje si upajo kaj takega pisati in sedaj po Beli Krajini slepe miši lovijo. Kdo je pa storil več za gospodarski preporod Dolenjske kakor ravno Slovenska Ljudska Stranka, ki ustanavlja posojilnice, razne živinorejske, prešičerejske in pašniške zadruge in na milijone za kranjskega kmeta žrtvuje. Kdo je ustanavljal Kmečke Zveze, izobraževalna društva, ali ne Slovenska Ljudska Stranka!
+ »Klerikalni državni poslanci so
delali na Dunaju na vse mogoče načine zoper dolenjsko železnico; in spletka-rijo proti nji«, nadaljuje ta perfidni listič: »če bo vlada dala to železnico, tedaj jo bo dala proti volji naših klerikalcev«. Vsak, kdor zna do pet šteti, mora znati, da so se ravno naši ljudski poslanci z vsem svojim vplivom, ki ga imajo na Dunaju, zavzeli za to železnico in da so vedno na vlado pritiskali, da to železnico gradi. Liberalci na Dunaju tako nič ne pomenijo in ko bi naših poslancev ne bilo, bi železnice tudi ne bilo. Ravno naši poslanci so bili tisti, ki so vladi zagrozili, da bodo vedno proti nji glasovali, ako nam te železnice ne zida. Koliko se je trudil naš poslanec dr. Šusteršič in Šuklje za pri-boritev te železnice in sedaj pa te debele laži, katere trosijo liberalni agitatorji po Beli Krajini; . iz teh laži j bo vsak Belokranjec spoznal, koliko so vredne te liberalne vesti in pisava »Slovenskega Doma«. Kakor sedaj po listih proti nam lažejo, tako lažejo in farbajo tudi sami vso Belo Krajino in — sebe. Zato bo vsak zapisal pri prihodnjih volitvah na svoj volivni list kandidata uaše ljudske stranke: profesorja Ev-gen-a Jarc-a!
+ Dalmatinske železnice. Dalmatinska poslanca dvorni svetnik pl. Vu-kovič in dr. Tresic-Pavičič sta bila te dni pri železniškem ministru Wrbi na Dunaju, da se informirata o nameravanih zvezah z dalmatinskimi železnicami. Železniški minister je izjavil, da o novem projektu Knin-Novi ne more ničesar določnega izjaviti, ker se tozadevno še niso vršila pogajanja z ogrsko vlado. V splošnem pa je svetoval VVrba poslancema, naj se obrneta na ministrskega predsednika barona Biener-tha. Baron Bienerth je dejal poslancema, da vlada z vnemo pospešuje zgrad-oo dalmatinske železnice. Kar se tiče proge Bugojno-Aržano, je poudarjal, da ,o tozadevna pogajanja že toliko ugod-la, da se bo z grajenjem to proge začelo ahko v najkrajšem času.
+ Frevzvišeni gosp. knezoškof se ic odpeljal včeraj na birmovanje in /izitacijo v cirkniški dekaniji.
+ Podružnica »Slomškove zveze« ca kamniški okraj ima svoje zborova-
nje dne 4. oktobra popoldne ob 2. uri v šoli v Radomljah. K obilni udeležbi vabi vse člane podružnice in prijatelje katoliškega učiteljstva odbor.
+ Nemci v Gorici. Iz Gorice: Vlada je novo šulferajnsko šestrazrednico v Gorici p o d r ž a v i 1 a. To je zopet nov čin vlade, ki bije v obraz Slovence. Slovenske zasebne šole »Šolski Dom«, »Mali Dom«, v katere pohaja nad 1500 učencev še danes niso podržavljene.
-f- Polteno delo. V deželnem zboru koroškem je prišla v razpravo seveda tudi znana afera Palese in Kayser, vsled katere se je vnela živahna debata. Značilne in zanimive so bile besede deželnega odbornika Hčnlingerja, ki si jih naj celjski zadrugarji in „Narodni Dnevnik" zapomnijo. Hčnlinger je grajal početje monsignora \Veissa, izjavil pa, da je veliko bolj previdno in častno ravnal monsignor Podgorc, ki je najprvo spravil slovenske posojilnice na varno, potem pa iz proste volje se pridno oprijel sanaciie pri Centralni kasi.
-f- Pri občinskih volitvah na Gočah dne 27. septembra so bili izvoljeni sami pristaši V. L. S.
+ Prelat dr. Martin Ehrlich. Z našimi jeruzalemskimi romarji vred se je vrnil v domovino tudi dosedanji rektor avstrijskega hospica, naš rojak prelat dr. Martin Ehrlich. Bival je v sveti deželi osem let in zelo spretno vodil avstrijsko gostišče. Veliko je preuredil in zboljšal hišo in domačo kapelo, ki je jako krasna. Prejel je, kakor nobeden njegovih prednikov papeževo in cesarjevo odlikovanje, — prelatno in Franc Jožefov red. Zadnji dan pred našim odhodom so se zbrali v hosoicu mnogih katoliških zavodov v Jeruzalemu z avstrijskim konzulom, vitezom Zefarovičem, vred, da se poslovi od odhajajočega rektorja. Nad sedežem njegovim je bil v velikih Črkah slovenski napis „Bog Te spremi!" V vseh govorih so nagla ali njegovo prijaznost in zasluge. Ž njim vred se je vrnila tudi njegova gospodična sestra, ki je bivala od pomladi pri njem. Gospod prelat nastopi z bratom Lambertom vred profesuro (bibličnih študij) na bogoslovnem učilišču v Celovcu.
—	Orel v Kamniku priredi v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1., po občnem zboru Orla ob pol štirih popoldan od-hodnico bratom, ki odidejo k vojakom. Vsako leto nam vzamejo po nekaj fantov, letos celo pot. Zapustijo nas brat načelnik Mihael Illadnik, br. podnačel-nik Ivan Vidmar ter vaditelj in trobentač br. Fran Cevc za tri leta ter brata Karol Albrecht in Ivan Budner za dva meseca. Bratje, udeležite se polnošte-vilno občnega zbora ter odhodnice! Na zdar!
—	Sostro. Društveni dom imamo že pod streho. Stavba je dolga 25 metrov, široka 10 metrov in visoka 7 metrov. Graditi se je začelo 18. avgusta, ta teden je bilo že pokrito. Znotraj se zdaj še toliko priredi, da se že letos preselimo vanj.
—	V št. Jakobu ob Savi priredi v nedeljo, dne 2. oktobra dekliška Marijina družba v spomin desetletnice predstavo žaloigre »Vestalka« v petih dejanjih z govorom in petjem ob treh popoldne. K obilni udeležbi vabi pred-stojništvo.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo v Gor. Logatcu priredi na rožen-venško nedeljo, 2. oktobra, popoldne po litanijah v svojih društvenih prostorih dr. Krekovo igro »Tri sestre«, na kar opozarjamo domače in tuje občinstvo. Vstopnina po navadi. — Odbor.
—	Jutri v št. Vid! Opozarjamo, da se jutri v nedeljo popoldne ob 6. uri zvečer ponavlja v Št. Vidu nad Ljubljano izborna Finžgarjeva igra »Divji lovec«. Jutri torej v Št. Vid!
—	Pri železniški nesreči v Rothen-mannu ponesrečeni slovenski uradnik g. Ilochmiiller se v Beljaku nahaja v domači obskrbi. G. Ilochmiiller ju je toliko boljše, da mu neliavajo bolečine otiskov, ki jih je dobil pri trčenju vlakov na životu. Pač pa ima. hude bolečine v glavi, ker so so mu pretresli možgani in živci. Zdravnik mu je velel ostati še v postelji. Pri trčenju ga je vrglo z glavo v nasproti nahaja-jočo se klop, potem ga je vrglo na tla na obraz in mu je pri tem padel še na glavo do 20 kg. težek kovčeg, tako da je dobil trikraten udarec na glavo. Lahke poškodbe jo dobil na čelu, nosu, na prsih, na trebuhu, na hrbtu, na levi nogi in levi roki.
—	Vožni red za vse avstrijske jugoslovanske dežele bo pričela izdajati s prihodnjo sezijo » K a t o 1 iš k a Bukvama« v Ljubljani. Vožni red bo nudil tudi podatke parobrodnih zvez za te in sosednje dežele.
—	Občinskih volitev v Kranju se naša stranka ni udeležila. Liberalci so se bali in so napeli vse močj za svoje kandidate, kakor da bi bil najhujši boj. Saj je bilo pa tudi treba napenjati se za tako kandidate. Bivši župan gospod cesarski svetnik Karol Šavnik, katere-
ga so liberalci še postavili med kandidate, ker so njegovo ime potrebovali pri agitaciji, se je družbi lopo zahvalil za izvolitev s tem, da pri teh ljudeh noče biti več ne župan in ne odbornik. Sa-jovčev Janko je prej obletal vse terci-janke in moledoval za pooblastila, češ, »saj bodete podpisali za starega župana, ki je krščanšk mož in dober župan«.
V	žepu je pa nosil »Gorenjca«, ki jo »Šavnika odstavil«. Volil je tudi Rudolf Kokalj, ker je obmolknilo glasilo mla-dinov, volil po velikih težavah najmlajši liberalček Lovro. O možeh značajih pa drugič.
—	Svarilo proti nakupu konj v Zagrebu. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da je izvoz konj iz mesta Zagreba v Avstrijo, torej tudi na Kranjsko, radi tega prepovedan, ker razsaja v Zagrebu smrkavost konj in vranični prisad. Ker se dno 4. oktobra v Zagrebu vrši javna razprodaja 300—400 vojaških, za vojaštvo ne več sposobnih konj ter se bržčas več strank iz Kranjske namerava te razprodaje udeležiti, opozarjamo dotične stranke na to prepoved izvoza, oziroma uvoza na Kranjsko.
—	Sumljiv požar. V Šiboniku je bil predvčerajšnjim požar v vojaški pisarni, ki se nahaja sredi mesta. Ogenj je uničil ves vojaški arhiv, rešili so le 1000 K denarja. Kako je ogenj nastal, so ne ve.
—	Na ženo je streljal z revolverjem.
V	Šmartno pod Šmarno goro pristojni delavec Ivan Juvan je prod tremi leti težko poškodoval svojo ženo z nožem in je živel od onega časa ločen od nje. Dno 28. septembra zvečer pa je prišel v Medvode k svoji ženi v kuhinjo ter se začel ž njo prepirati. Naenkrat pa je potegnil iz žepa revolver ter med psovkami ustrelil na svojo ženo, ne da bi jo zadel. Na klicanje Juvanove je prihitelo več domačih, katerim je nasilnež tudi grozil z revolverjem, končno pa pobopnil*
—	Papiga na soriških planinah. Iz Soricc se nam poroča: g. O. Adanič je dno 28. septembra ustrelil mlado papigo na soriških planinah. Odkod jo neki prišla sem?
— Goriški mestni svet je izdelal nov mestni statut, ki ustvarja mesto dosedanjih treh 4 volivne razrede in poveča število mestnih svetovalcev od 24 na 28 z mandatom šestih let. Statut pride 5. oktobra pred deželni zbor.
—	Italijani v Dalmaciji. Na nekem shodu so sklenili splitski Italijani, cla ustanove lastno politično organizacijo za Split.
Sfaferske nm.
SIJAJNA MANIFESTACIJA V. L. S. V CELJU.
Celje, 1. oktobra 1910. Včeraj se je vršilo v vrtnem salonu hotela Terček sijajno obiskano javno zborovanje, na katerem so deželni poslanci »Slovenskega kluba« v štajerskem deželnem zboru poročali o stališču, ki ga zavzemajo v štajerskem deželnem zboru. Javni shod V. L. S. se je izrekel v prilog taktike, ki so jo zavzeli poslanci »Slovenskega kluba« in je kruto obsodil stališče, ki ga zavzema slovenska (?) štajerska liberalna stranka in njeno časopisje nasproti taktiki poslancev V. L. S. Prostoren salon je bil natlačeno poln. Med zborovalci je bila tretjina pristašev slovenske narodno-napredne stranke. Zastopani so bili na shodu vsi sloji: kmet, delavec, meščan. Zborovanja se je udeležilo tudi več dam. Jako začudeni so bili zborovalci, ker niso prišli na javen shod prvaki liberalne stranke. Shodu je predsedoval državni poslanec P i š e k. Poslanec dr. Korošec je govoril med splošnim navdušenjem. Podal je jasno sliko o obstrukciji slovenskih poslancev od po-čctka sem. Njegovim izvajanjem so zborovalci pazno sledili in jim burno pritrjevali. Krepko je ožigosal nedelavnost vlade in nestrpnost, nemško večine, ki noče Slovencem dati, kar jim gre. Poslanec dr. Benkovič je v navdušenem govoru pozival zborovalce, da naj zapostavijo svoje stanovske zahteve, dokler ne pribore Slovenci zmage. Očital je narodno-napredni stranki, da je ona usurpirana ter da dola edini njen poslanec dr. Kukovec proti koristim slovenskega ljudstva. Končal je svoj govor s tem, da »Slovenski klub« v štajerskem deželnem zboru no bo dal izlepa bojnega meča v nožnico nazaj in da je pripravljen na dolg bojni pohod. Poslanec dr. Vrstovšek se je posebno pečal s predloženimi predlogi o pre-osnovi šolskega nadzorovalnega zako-kona ter pobijal stališče, ki se je zavzelo na zborovanju »Lehrerbunda». Razpršil je dvome o politični pristra-nosti slovenske sekcije deželnega šolskega sveta, ki se ima osnovati. Predlagal je nato sledečo resolucijo:
»Volivci, zbrani na celjskem javnem shodu dne 30. septembra, odobru-jejo taktiko slovenskih deželnih po-
slancev v Gradcu in jih pozivljejo, da vztrajajo v boju za narodne in gospodarske težnje svojega ljudstva ter obsojajo pisavo jednega dela slovenskega časnikarstva proti slovenski obstrukciji.«
O tej resoluciji se je razvnela kratka debata.
Oficiolni zastopnik »Obrtnega društva«, večkratni kandidat narodno-napredne stranke, Mehek, je odobraval obstrukcijo slovenskih poslancev Slovenskega kluba v štajerskem deželnem zboru z narodnega in osobito s stališča slovenskih obrtnikov, ki nimajo iz Gradca ničesar pričakovati. Naglašal je, da zaradi obrtnikov slovenski poslanci morejo obstruirati, kolikor časa hočejo. Navajal je razne pritožbe obrtnikov proti štajerskemu deželnemu odboru in končno vprašal, zakaj se jo dr. Kukovec izključil od obstrukcijo.
Poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič sta pojasnila, da je dr. Kukovec sam sobo izključil in da mu je vsak čas prosto pridružiti so taktiki »Slovenskega kluba«.
Tudi oficiolni zastopnik »Slovenskega trgovskega društva« se je izrekel za obstrukcijo. Resolucija je bila sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem. Na zahtevo se jo napravil proti-poizkus, toda nikdo ni dvignil roke. Glasovali so zanjo tudi navzoči pristaši narodno-napredne stranke.
Shod je zaključil poslanec dr. Benkovič s klicem »Proč od Gradca!«, kateremu so zborovalci navdušeno pritrjevali.
š Knezoškof dr. Napohiik se jo mudil ta teden na Francoskem v Lurdu, Parizu, Paray le Monial in drugih znamenitih krajih. Blagoslovil jo v Lurdu dva krasna kipa za novo Marijino cerkev v Rajhenburgu. — Nadpastirja spremlja č. g. Jože Cerjak, župnik raj-henburški.
š V Trbovljah se bodo vršile koncem letošnjega leta občinske volitve Ze sedaj se začnejo lasati štiri stranke za gospodstvo v občini. Liberalcem bo slaba predla, ker so razdvojeni. Ena so nahaja v Trbovljah, druga pod komanda znanega Roša pa v Hrastniku Poleg teh želijo priti v odbor nemčurji ali takozvana industrijska stranka. Socialni demokratje so že zgubili mnogo pristašev. Govori se, da namerava skleniti Roš z rdečkarji kompromis in jim prepustiti tretjino mandatov. Lepo na-rodnjaštvo!
š Socialni demokratje proti draginji. Za prihodnjo nedeljo 2. oktobra sklicujejo socialni demokratje v Mariboru ob 11 uri veliko protestno zborovanje proti draginji pod milim nebom na glavnem trgu. Govoril bo sodrug poslanec dr. Schacherl iz Gradca. Rdečkarji z vso silo trdijo, da je edino kmet kriv draginje, a pozabijo pa na židovske veletrgovce in prekupce. Rdečkarji sami ne izvršujejo tega, zakar se s tako vnemo potegujejo. V Mariboru imamo rdečkarji svojo lastno pekarijo, ki pa peče izmod vseh mariborskih pekov najmanjši in najslabši kruh.
š V pokoj je stopil danes vladni svetnik dr. Anton S c h 1 o s s a r, predstojnik graške vseučiliške knjižnice.
Ljubljanske mite.
lj Enaka pravica za vse! Deželni šolski svet je na podlagi § 138 dofinitiv-nega deželnega šolskega in učnega reda prepovedal Orlom porabo šolske telovadnice v nekom kraju na Dolenjskem. V Ljubljani, šiški in drugod pa smejo Sokoli brezplačno rabiti šolske telovadnice. Da so varuje enaka mera za vso, sta Ivan Kregar in Ivan štefe vložila na merodajno mesto primerno pritožbo. V pritožbi poudarjata, tla so. je v Ljubljani že šolski vodiielj moral pritožiti proti razgrajanju Sokolov v šoli, da imajo dečki skrivne sestanke v šolskem poslopju, ker ni pravega nadzorstva, hodijo razgaljeni po veži, da se v pisarno hodeči škandalizirajo, kade v šolskem poslopju, dasi je to celo učiteljem prepovedano, po telovadnih večerih je okolu telovadnice nesnažno in polno čikov, moti so večerni pouk po razgrajanju, kvarijo šolsko orodje, da ga šolski otroci niti rabiti ne morejo, delajo s svojimi ukrepi tako neprijetnosti šolskim uredbam, da se jo pritožil učiteljski zbor, razobešajo na učila v šolski sobi svoje lepake. Tako v Ljubljani. V Šiški pa kar prcclpustno veselico napravijo v telovadnici, popivajo v šolski telovadnici in so lani provzročili, cla so morali otroci, ki so v šolo prišli, vrniti se domov. Šola naj bo namenjena samo šolskemu pouku! Pri šolskem pouku mora biti red in izjeme radi Sokolov ne sme biti! Pravo sokolstvo bo menda celo hvaležno za to pritožbo. S tem, da se daje telovadnice Sokolom brezplačno na raznolago, da se jim v
Ljubljani 'dajo brezplačno celo električno razsvetljavo, se ne goji narodne požrtvovalnosti mladine. Sokoli naj se vzgledujejo nad požrtvovalnostjo Orlov !
lj V varstvo davkoplačevalcev I
Poroča se nam, da v Ljubljani razni vojaški orožni mojstri prodajajo vojakom v vojašnicah čepice, sablje itd. — ter tako odjedajo kruh davkoplačevalcem, obrtnikom in prodajalcem. Opozarjamo na to merodajne kroge z zahtevo, da takoj store odločne korake v varstvo davkoplačevalcev proti onim, ki na tako nečuven način odvzamejo zaslužek davkoplačevalcem, sami pa ne plačajo nobenega davka. Zastopniki S. L. S. bodo tudi v tem oziru krepko posredovali.
lj Izpred ljubljanskega okrajnega sodišča. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem so bili trije posestniki iz Rudnika obsojeni skupaj na sedem tednov zapora, ker je obtožnica trdila, da so govorili o učitelju Petriču, da jc dal neki učenki dobro spričevalo, ker mu je nosila krače in klobase. Torej je prišlo na enega več kot 14 dni zapora, ker je razžalil učitelja. Adolf Ribnikar na sedem dni, ker je razžalil dva voditelja narodno-napredne stranke. Tako je liberalen učitelj več vreden, kot dva liberalna prvaka in pol.
lj Música sacra v stolnici. Jutri na roženvenško nedeljo se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa »Steila niaris«, zl. Griesbacher, gradual »Propter veritatem«, zl. Foerster, ofertorij »In me gratia«, zl. Cloller. — V torek o priliki cesarjevega godu ob desetih sledeče: Missa Seraphica, zl. Sattner, gradual »Os justi«, zl. Kimo-vec, pri ofertoriju: »Jubilate Deo«, zl. Aiblinger (1779—1867.)
lj Slovensko gledališče se otvori danes v soboto, 1. oktobra z izvirno tragedijo rajnega A. Medveda, s »K a -cijanarjem«. V tej igri nastopijo prvič novoangaževana člena gdčna. A lena Šetfilova, bivši člen praškega Intimnega gledališča, gosp. Vladimir Š i m a č e k , bivši člen plzen-skega mestnega gledališča, gospa Avgusta Danilova, ki je bila dve sezoni v Trstu, gospod Josip Križaj, ki je bil leto dni odsoten zaradi vojaščine, in gospod Pavel Rasbergar, doslej v Bakru vodja pevskega in dra-matskega društva. Glavne vloge igrajo g. A. Verovšek (Kacijanar), g. H. Nučič (Nikolaj Zrinjski) in gdč. Win-trova. (Katarina Frankopanova). Vse osobje nastopi v historičnih oblekah iz 16. veka ter je igra najskrbneje pripravljena.
lj Tekma psov frmačev. Slovensko lovsko društvo priredi d n e 9. oktobra 1910. lovsko tekmo psov frmačev. Namen te prireditve je bil že v „Lovcu" pojasnjen in bi bilo samo še pripomniti, da so se določile 3 cene: prva cena K 50.— druga cena K 30.— tretja cena K 20.— v gotovini; raze n tega pa se razdeli med tekmovalce več častnih daril. Razdelila jih bo posebna komisija, po navodilih za tekmovanja „Zveze nižjeavstr. lovskih in kinologičnih društev" na Dunaju. Tekma se vrši dne 9. oktobra t. I. v loviščih ljubljanskega lovskega kluba „Save": Domžale, Dragomlje in Depalavas. Odhod iz Ljubljane z državnega kolodvora ob 7,28 zjutraj; sestanek v Domžalah v restavraciji „na Pošti" ob 8,30 dopoldan. Navodila za tekmovalce se razpošljejo pravočasno. Za udeležbo tekme je plačati najkasneje pred pričetkom tekme v roke prirediteljev, ali pa po nakaznici na .,Slov. lovsko društvo" edino pristojbino K 5,— (pet kron). Tekmovalci morajo prinesti s seboj puške s potrebnim strelivom, ker bodo na zahtevo sodnikov, morali tudi streljati. Tekma je odprta za vse pasme frmačev in ¿a vse pse, ne samo za pse. ki so last društvenih članov. Prav tako se k tekmi vabijo vsi lovci in prijatelji lova brez razlike narodnosti. Opoldne se vrši skupni obed v Domžalah „na Pošti". Popoldne se tekma nadaljuje. Darila se razdele zvečer. Povra-tek v Ljubljano ob 6 uri zvečer.
lj Ogenj. Sinoči proti pol 7. uri je naznanil čuvaj z Grada, da gori kozolec posestnice g. Marije Ahlinove na Ilovici. V kozolcu je bilo okoli 300 stolov mrve in se sploh ne ve, kako je ogenj nastal. Na lice mesta je došcl oddelek reševalnega in gasilnega društva, ki je stopil takoj v akcijo. Ker je bila v obližju stoječa šupa v nevarnosti, so šli ljudje na streho in otepavali iskre z vejami. Pri tem je padel posestnik Franc Kramar s strehe in zadobil znatne notranje poškodbe, a je odšel po do tal. Ahlinova je bila sicer zavarovana, a zavarovalnina ne pokrije škode.
lj Bolezen med šolsko mladino v Ljubljani. Danes so vsled zdravniške odredbe zatvorill lila. razred na šentjakobski dekliški osemrazrednici, ker se je pojavilo nekaj slučajev škrlatic Otroci ostanejo doma do 11. oktobra. Ta dan bo zopet pouk,
lj Poročil se je danes g. Konrad Saxl, prokurist c. k. priv. avstrijskega kreditnega zavoda z gdično Adelo Fedri-g o n i pl. Ets c tli a 1, hčerko podpolkovnika pešpolka štev. 27.
lj Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 6533 tujcev — 1376 manj nego meseca avgusta in 83 več kakor lani meseca septembra. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1363, Slon 1201, Lloyd 676, Malič 318, Cesar avstrijski 305, Ilirija 291, Južni kolodvor 271, Tratnik 230, Štrukelj 199, Tivoli 167, Bavarski dvor 100 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1412 tujcev.
lj Umria je včeraj gospa M a r i j a Ažman roj. Texter, soproga hišnega posestnika, mati gosp. dr. Josipa Ažmana. Naše najiskrenejše sožalje!
lj Meso so podražili danes mesarji za 8 vinarjev pri kilogramu.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Heiterer, zasebnica, 81 let. — Alojzija Hostnik, bivša kuharica, 51 let. — Martin Jerman, bivši tesar, 80 lel. — Štefan Cepin, preužitkar, 72 let. — Anton Moller, železnički strojevodja v p., 72 let. — Marjeta Skok, šivilja, 23 let.
lj Na policijskih oglasih je razstavljena občinstvu slika ponočnega vtiho-tapca Ivana Slabeta, ki se je, kakor smo že obširnejše poročali, v Ljubljani in okolici vtihotapljal v stanovanja in kradel, kar mu je prišlo pocl roko. Niti pri policiji, niti pri sodišču noče povedati, kje je stanoval. Ker je to za preiskavo zelo velikega pomena, naj si ga občinstvo ogleda in kdor bi vedel kake tozadevne podatke, naj jih izvoli nemudoma sporočiti pri mestni policiji ali pa pri preiskovalnem sodniku.
AVSTRIJSKI OROŽNIKI STRELJALI NA SRBE.
»Politika« poroča, da je zasedlo 40 avstrijskih orožnikov drinski otok Ne-dilvorice. Dvajset srbskih obmejnih vojakov je pozvalo Avstrijce, naj zapuste otok, ampak Avstrijci niso ubogali Srbov, marveč so oddali nanje salvo. Ranjen je bil srbski poveljnik. Srbi niso streljali nazaj, ker niso imeli za to povelja.
BALKANSKA ZVEZA.
Belgrajski »Trgovinski Glasnik« poroča, da dela bolgarski kralj na zvezo Bolgarije, Grške, Srbije in Črne gore pod protektoratom Rusije. Gi'ška in Bolgarija sta se že sporazumeli.
BOLGARI PROTI AVSTRIJI.
Zaradi rumunsko-turške zveze so Bolgari zelo vznevoljeni. Bolgarsko časopisje napada žaljivo Aehrenthala, češ da je on povzročil novo zvezo. Napadajo tudi kralja Ferdinanda, češ da dela na zbližanje Bolgarije in Avstro-Ogrske. V Sofiji napadajo Avstrijce, če se pokažejo na cesti. Avstro-ogrsko poslaništvo straži policija.
SPOR ZARADI DRINE.
Srbski listi poročajo, da stremi srbska vlada za tem, da reši spor zaradi razdelitve reke Drine z njenimi otoki mednarodna komisija, ker v tem vprašanju ne more priti do sporazuma z avstro-ogrskimi oblastmi.
PARLAMENTARNO DELO.
Dunaj, 1. oktobra. Po najnovejših dispozicijah se bo parlamentarno delo uredilo tako, da bodo najpozneje do 31. oktobra zborovali deželni zbori, nakar bo sklican državni zbor na 4. november.
VEČKRAT NA LETO KONSTATIRANO
Dunaj, 1. oktobra. (Uradno.) Grof Aehrenthal, ki je bil v Raconigi sprejet od italijanskega kralja, je izročil italijanskemu kralju lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Razgovori med avtro-ogrskim zunanjim in laškim zunanjim ministrom so bili naraven nasledek razgovorov, ki so se vršili v Sol-nogradu in Išlu, ne da bi sc bil od tedaj zunanji položaj kaj izpremenil. Oba ministra sta vnovič konstatirala, da v zvezi z borolinskim kabinetom delujeta v prijateljstvu na miroljubnostnih ciljih trozveze.
SLAVNI GINEKOLOG UMRL.
Dunaj, 1. oktobra. Tu jc umrl slavni ginekolog dvorni svetnik dr. Rudolf Chrobath.
HLADILNICA ZA ARGENTINSKO MESO V TRSTU.
Trst, 1. oktobra. Vodja tovarne za led v Barkovljah, pl. Zahani, je vložil na trgovinsko ministrstvo prošnjo, naj se mu prepusti na molu Santa Tereza 3500 ur prostora, da postavi na njem hladilnico za meso, došlo iz Argenti-nije.
DOGODKI NA AVSTRIJSKO-XT.4LI-JANSKI MEJI.
Vičenca, 1. oktobra. Na Cimado-dici so avstrijski orožniki konfiskovali neko zastavo v italijanskih barvah. ^Štirje, doslej neznani mladi ljudje, pa so vsled tega splezali ponoči na vrh gore ter so prepleskalj veliki kamniti križ, ki je na vrhu omenjene goro, z italijanskimi barvami. Ministrski predsednik Luzzatti je poslal prefektu v Vičenci brzojavko, v kateri obžaluje, da oblasti niso mogle preprečiti te demonstracije proti Avstriji.
RAZKRINKANI »MATIN«.
Bukarešt, 1. oktobra. Tukajšni list »Epoche« trdi, da je pariški »Matin« zahteval od turške vlade, ko je ta iskala posojila, da bo njeno stremljenje po posojilu podpiral 10 milijonov, ker pa jih ni dobil, si je izmislil pravljico o vojaški konvenciji med Turško in Romunsko. Vsi listi ostro obsojajo »Matin«, da jc mistificiral evropsko javnost.
ARETIRAN ODVETNIK.
Gradec, 1. oktobra. Po nalogu deželnega sodišča je bil tudi aretiran dvorni in sodni svetnik dr. Gottfried II o 1 d.
VSTAJA BOKSARJEV.
New York, 1. oktobra. Ker se je bati na Kitajskem vstaje boskarjev in je življenje Američanov v nevarnosti, so dobili ameriško pacifiško in manil-sko brodovje ter armada na Filipinih povelje, naj bodo pripravljeni.
BOLGARIJA ZA NOVE VOJAŠKE IZDATKE.
Sofija, 1. oktobra. Sobranje bo v prihodnjem zasedanju dovolilo novo vojaške izdatke.
OTVORITEV NOVE ŽELEZNICE.
St. Gallen, 1. oktobra. Danes se je otvorila. nova železnica Bodensee-To-genburg.
KOLERA.
Budimpešta, 1. oktobra. V Ostro-gonu sta oboleli dve osebi na koleri, v Mohaču sta oboleli na koleri nanovo dve ženski. Iz Zagreba poročajo, da jo preiskava o v Osjeku umrlem Mat. Kranjcu dognala, da je umrl na azijski koleri. V Zemunu je ena oseba obolela na koleri.
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vstl boleznih
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstn« za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dljetetična in osveiujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varlh
Prospekti a as ton) in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jQ3tvinami n vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11462—49
taborna siieiitssa namizna palača.
O dobroti Blllnske vode nai se vpr nša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.	2590
1/2 letni eksport osobnih avtomobilov v Avstriji po 4—18 q je znašal v celoti 75 komadov! HDtonHSbfloa torej dvakrat toliko, kot je znašal ves polletni izvoz avstrijski, jih mora dobaviti glasom sklepa edinole v Rusijo	1681
vodilna znamka v Avstriji.
Zastopnika: Nikodem S Wetz'na, Granee, Kaiserfeldero-15.
PREPOVEDANA VESELICA.
Domžale, 1. oktobra. Veselico v »Društvenem Domu« c. kr. okrajno glavarstvo ni dovolilo, ker prostori, kjer bi se vršila igra, od državne oblasti še niso odobreni. Namesiu 2. oktobra so vrši predstava pozneje.
PHEKbT, napojen s CliiilME, se nikdar tako ne umazel ! 1	5 8
Prosim za J stckl. „r.'i hie", s katerim sem resnično prav zadovoljim. Tla se nikdar tako hiiro ne umažtjo, kakor te bi jih mazili z vosKom	K(..,10) A ju)ij„ 6o„
Podp S Rlr eclto, podpolk. soproga Dobi se povsod. - stc-iil It , ■, stels). K i 70. Edini izdelovalec I. Loreuc & Co., Keb (Egrrt Čciio.
Jse kot naravna
flli Miffi^^a 111 "lzna V0('a
| P#-prve vrste in kol zdravilna voda
' ¿oper leiltoče organskega dihanja in ¡oper. bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča:
Na cesti med Sevnico in Logom se je
črna ročna torbica z denarnico z vse-
Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda o r o ž n i š k i postaji v R a d n i.
2880
2750
Vsakdo si lahko nabavi ceni kg težki pisalni strni
„Standard Folding"
iz aluminija; jako priročen za pisarno kot potovanje, ker ga je možno
zložiti in dati v malo kaseto. Trpežna konstrukcija. Cenike in razkazovanje stroja zahtevajte od
zaloge Standard Folding
LJubljana, Turjaški trg 4, n. n.
2865
t
Potrtega srca in globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je vobče ljubljena in spoštovana gospa
Ana Sojer
posestnica in gostilničarkavlhanu
po kratki mučni bolezni, večkrat pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto 1. oktobra 1910 ob pol 10. uri dopoldne na pokopališče v Ihanu.
Svete maše zadušnice se bodo opravljale v domači cerkvi.
Bodi priporočena v molitev in blag spomin.
Ihan, 30. septembra 1910.
Žalujoči.
2876
Tužnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov pre-bridko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Simon Kukec
bivši posestnik delniškihpivovaren v Laškem trgu in Žalcu
previden s svetootajstvi za umirajoče, dne 29. kimovca 1910 ob pol 7. uri zvečer v starosti 72. let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnzga se vrši v nedeljo, dne 2. vinotoka ob 3/t5. url popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče sv. Kancijana. Zemski ostanki pokojnika se polože v rodbinsko žrv k večnemu počitku.
Sv. maša-zadušnica se bode brala dne 3. vinotoka v tukajšnji župni cerkvi.
V Žalcu, dne 29. kimovca 1910. Ana Kukec. soproga Edvard Kukec, posestnik, Emerik Kukec, posestnik, Vilko Kukec, tehnik, sinovi. — Sidn Belič, roj. Kukec, Aneta Elsbacher, roj. Kukec, Gizela Šuklje, roj. Kukec, hčere. — Ivan Belič, ravnatelj dež. kmet. šole, Konrad Elsbacher, trgovec, Vinko Strgar, rud. nadkomlsar, zeti. — Fanl Kukec, roj.Senica, sinaha. — Ivanka Beker. roj. Kukec, Marija Mahnič, roj. Kukec, sestri. — Vsi vnuki in vnukinje.
7 1? IKO 70?
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTHER, Mukflsna, HfSssfRš trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
Za bolne! Zi trpeti! 2a zdrave!
Proti že tako trdovratnim in zastarelim slučajem revine, trganja, ilvčmh bolezni, glavo- in zooo-bola, bolečin v hrbti! in kitah, bodljaiev, trganja po udih, bolečin v nognh, oteklin, hvali te v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni od luoo zdiavnikov priporočeni
Ichtiomentol
Ratentovan v vseh državah, mnogokrat odlikovan.
Icdoteien po zdravilnem učinku! Nad 15.0(0 ,a-hvalmc Edina razpošiljalnica in tovarna, kemični laboratorij ces. svelnika In lekarnarja S. Edelmann, Sambor, Rlngplatz St. 13. Franko se pošilia po povzetju 5 steni, kron «■-, 10 stekl kron 10 —, iS slekl. kron 2* —.	'¿ms i«
e %
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
laacjcrj—
287-1
Zahvala.
Vse, ki so nam povodom smrti gospe
Marije Oapeh rol. jL Grasselli
izkazali blagodejno, tolažeče sočutje, zlasti vse one, ki so spremljali drago rajnlco na nje poslednji poti, zahvaljuje z dna srca
roina Čapch - Grasselli.
Ljubljana, dne 30. septembra 1910.
n
Q
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gq. naročnikom, kateri so me počastili obilimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter
mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče.
. _______,_________ se jim priporočam, da
Obenem naznanjam, da sem svojo
2868
kjučavničarsko delavnico
izdatno povečal in se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjcvi ulici, v popolnoma preurejeno lastno delavnico
Cesta na RudoiSovo železnico 10. nasproti restavracije .Novi svet*.
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljSe in točneje postreči, se vljudno pri-
B poročam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem	S
Rudolf Geyer, stavbni, umetni in konstr. ključavničar, jj
—it—ir~;r—i	. .
Namesto vsakega drugega obvestila.
2870
t
Miha Ažman In dr. Josip Ažman naznanjata potrta v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njiju preljubljena žena oziroma mati
Marija Ažman roj. Texter
hišnega posestnika žena
v petek, dne 30. septembra 1910. ob 7. uri zvečer po mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče v 58. letu svoje starosti, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Cesta na Južno železnico št. 26, na pokopališče k Sv. Križu. — Venci se hvaležno odklanjajo. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, 1. oktobra 1910.
Prvi slovenski pogrebni zavod Jos. Türk.
od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega Sifona s švicarsko vezenino in ajour solidno izvršene in se pošilja po povzetju komad po K 1'85. Nadalje 2 pernice, prevleke in 6 prevlek za vzglavnice iz najfinejše tkanine, obrobljene, v vseh velikostih, cela garnitura K 14*30, kakor rjuhe brez šiva v najboljši kakovosti 150 široke, 230 dolge, kom. K 2*35. Hlače za dame iz najfinejšega Sifona, z pristno švicarsko vezenino, komad K 175.
2825 Priložnostna prodaja
EM. ROTHOLZ
Dunaj VII., Neustiftgasse 77.
Naročila morajo biti najpozneje do srede na Dunaju. Dopisuje se v vseh jezikih.
Pozor!! m
Najnovejši in najfinejši
" za jopice, no-..	gavice itd.
, nudi vsakomur
dober m trajen zaslužek S
68 3
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2168
.j«..,..,.,
meHiina Industrija pletenja modne üonteKcHe.
Prospekti In ceniki brezplačno.
M pomočnik
mešane stroke, dober prodajalec se takoj sprejme pri Josipu Dru&kovič.
trgovec in veleposestnik v Kozjem, £777	Štajersko,	(6)
Najnovejša trgovina glasovirjev 2711
G P Iiiracolr Prvl 'n cd'n' čeSko-slov.ugla-• A • juiaseiv sevalec glasoviriev in trcjovec
v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 62 a,
s 1. novemb. Poljanska c.13, kjer poveča svojo zalogo, priporoča glasovirje, pianine in harmonije nepresežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi editiole slovanski izdelki od 450 K višje, harmoniji pa od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje po jako nizkih brezkonkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno ako se pri nji kupi nov glasovir.
Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. „Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašujc glasovirje edinole koiiGBSionirana tvrdka Junksek.
Elekfroradiograi „IDE/IL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte Od sobote 1. oktobra, do torka H. t. m.
SPORED:	2539
1. Zgodba, kruh s sardinami. (Po naravi.) — 2. Lov na tjulnje v Avstraliji. (Po naravi') — 3. Ljubezen in ljubosumnost. (Dratna.) — 4. Roman strastnosti. (Komično.) — 5. Pristanišče v Volendamu na Nizozemskem. (Naravni posnetek.) — 6. Milo imam v očeh. (Komično.) — Dodatek ob 7. in V2 9. uri: 7. „Faust." (400 /ti dolga krasna projekcija.) — 8. Ali sem ljubljen? (Jako komično.)
M loreh in peleH on. rtu 10. si. Slpvensha Filftarmoniia.
Javna zahvala.
Podpisani si Štejem v dolžnost, da se presrčno zahvaljujem g. dr. Jtfavri-ciju rfusu, zdravniku v Ljubljani, ker me je ozdravil srčna vodenice, dasi so mi mnogi — tudi veščami — je j brisali življenje.
2 vsem spoštovanjem
tfogdan Oblak-
Logatec, dna 27. septembra 1910.
2824
Čevljarji ~ Izurjeni delavci (Handzvvlcker in Dexerl	SAJ dobe trajno.
dobro plačano delo. — Več pove č Lipnlci (Leibnitz), Štajersko.--	revijama v
	2862
Pozor!
n
Postavi se lahko na stavbni prostor. — Dalje tud1 stiskalnico za mozaik-plošče, več vrst barvane za tlak z vodnim pritiskom in skoraj nov navijak (ilufzug) za valjčni mlin. — Cenu prav nizka. Bogdan Oblak, Logatec.	282.!
tili
PREUlDnOST!
Vsakega hudodelca preplaši že vidno nabita tablica prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje.
Kolodvorska ulica 28.
Vsakdo lahka mirno spi. kdor Je naroEnlk tega zavoda!
Stražniki pod strogim nadzorstvom svojih preglednikov (kontrolne ure in knjižice) preiščejo osak zaoarooani predmet ob nedoločenih noCnih urah po 5-8 krat, tedai meseCno do 200 krat.
Zastraženo
od
C^O
prvega ljubljanskega zavoda za straženie in zaklepanje.
Kolodvorska ulica 35.
Iflom je skoraj onemogočen!
Hitra pomoč pri vodovodnih in požarnih nezgodah, telesnih poškodbah in hipnih boleznih.
mese£ni abone-ment Je tako cenen, da stane en ponoCnl pregled komaj 1—3 oln.
Važno za vsakega hišnega posestnika, trgovca, obrtnika i. t. d. Pojasnila daje brezplačno ter sprejema priglasila
ravnateljstvo
Kolodvorska ulica 28. Imejitelj: Fr. Seunig.
9
i 9
rmTmnnnnnnnnnnn-
B
a s
davna zahvala.
nunnrm
n
U
Moj, dne 30. avgusta t. I. umrli soprog, Franc Roblek, se je pred dveml leti zavaroval za življenje pri zavarovalnici ,,AlliatlZ" za znesek 1100 kron. Ko sem predložila zavarovalne listine, mi je ,,Allianza" po svojem Ljubljanskem zastopniku g. Rudolfu Freundu omenjeni znesek na najkulant-nejši način izplačala. — Izrekam omenjeni zavarovalnici raditega iskreno zahvalo ter priporočam isto najtopleje.
Dev. Mar. Polje, dne 28. septembra 1910.
Ivana Roblek, vdova, _ 2861__U. M. Polje št. 15.
dagggzzi	~nnnnnwsnnnnnnnn
@ © © © © •!•© © © © © © © © ©
3 U
rj
RS
M
©
v kosih (Stückkohle) in orehovnika (Nußkohle) oddaja vsako množino od 50 kg. naprej do celega vagona, kakor tudi
^zrz: forikelov in razcepljena drva
na sežnje in metre se dobavlja istotam. - Vsako množino, bodisi premog, drva	~
ali pa brikete, dostavlja se franko na dom.	°	^
Za mnogobrojna cenj. naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivana Treo,	|i
Štev. telefona 274.	2863	Cesta na Rudolfovo železnico.	«S£.
t»»
v v«- S © © *
Ste v. 4002/1910.
Ces. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo pohisiva na dan 19. oktobra 1910 konkurenčno razpravo.
Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12. ure dopoldne omenjenega dne ces. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni »Laibadier Zeitung«.
te* kfQ tobačna touarna,
v Ljubljani, dne 30. septembra 1910.
2866 3-1
Priporočamo našim gospodinjam pravi :J^JtY: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
¡z zagrebške tovarne.
«1 zog« II, Y 1161, 15 9 U.V.
Tovarniška intmlii.
pJSSJBSJitC
K Bomače slovenske ivrdke S
-----m-------^^^m-^Mfrr-»-?fJjf
Posojilnice.
Ljudska posojilnica 'oK-i
podporno d
Olej inserat.
Miklošičeva ccsta 8. inserat.
YZajCllinO podPorno društvo' Kongresni trg 19
Razne tvrdke.
Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5
KOPmann Fra"' zaloBa Porcelana in »teklenlne
I<win knŠfTlPrS prva jugoslovanska tvor-»JUSIJ/ rVUSlIlCI l niča drož priporoča svoje
izborne droži (kvas).
v Ljubljani, zraven ro-tovža.
Lekarna Trnkoczy
Mencinger
it. 37. in 42.
T., trgovina s špec. blagom In delikatesaml. Sv. Petra cest
O	ier pjosssis^aTsMjst; posiapjieisu
Eil	raüä iakajsnjztja csSgsBioaanja
||	Jasirci^oasga, za saiiko cena 3ZÖÖ kran. Pnliatrica ostane
pi	lahka srknpena. ¡Pcnssiwo
g^	Ježi u isližini StSaiiSčifS koacii
H	in feoiashsars. Pojasnila da|e
ST. ZORKO,
2845 Laäiäi trg, Štajersko.
za trajno delo sprejme takoj
n lin
ii lUlUU!,
. v
se s 1. novembrom 1.1. nad 40 let obstoječa, dobro idoča
fift OD
—fit-
/enilna ponudba. g§
38 letni mož, samec, s 35 tisoč kron premoženja, se želi poročiti s solidno, neomadeže-yano gospodično y starosti 24 do 30 let, iz dobre rodbine, z nekaj dote iq znanjem slovenščine. ponudbe s sliko, ki se Yrne in z natančnim nasloYom
pod J. 38 pola, posterestante.
2843
Obrtno pomožno društvo &reinl 1
Pi*ictnii f"'Hp. slikar za napise, črke in grbe, i. I lalUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu1
Ljubljana. Sodna ulica 6, nasproti justične palače.
7ibpft največja zaloga čevljev domačega iz-fciuCll delka, Prešernove ulice.
Naprodaj £ hiša anaSo
i—I
čevljarski mojster, 2si6 Smlednik uri Medvodah.
s stanovanjem v Kranju. ¡qnaC Fock Pojasnila daj8 istotam jL______
za vsaho dslo sprejme takoj
RA H F 7 liro'aSlii
, mojster,
C,
gp dobro ovinjeni, stari in novi, veliki in majhni so naprodaj pri 2692
Iv. Buggenig-u,
sodarski mojster v Ljubljani, Cesta na Rud. železnico 5.
Cerkvenik in organist
dobi službo. Dela malo. Nastop začetkom novembra. Župni urad v Zapleni, p. Vrhnika.	2852 2

I kq sivega slrubljcnega perja K 2, polbe-Ictia K 2-80, belega K 4, finecia K 6, najboljšega skubljenega K 8. sivega puha K H, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg Nadalje poštnine prosto Dovršena postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanklng-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 14, 16, vzglavnlca K 3, 3 50,1. - Pernice 180X110 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 'JOV70 ali 80X80 cm K 4 50, 5, 5-50. Spod. pernica Iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naročilu od 10 K dalje
M. Berger v Dešenicl št. 1009. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o iimnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
Podpisani ima v svojih kleteh še mnogo
starega vina
lastni pridelek in izvrstna kapljica. Naročila se izvršujejo na debelo In na drobno. Vzorci na razpolago.
Cantine Corazza
2847 3	Levade, Istria.
so posledice slabe prebave
Preizkušeno iz izbranih najboljših ni uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prenavljanje pospešujoče In lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne IS- I raunerju v Pragi.
S
VARILO I Vsi deli embalaže
---— imajo postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRAQMER-j3j c. in kr. dvor. dobavitelja,
„Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice. Po poŠti se razpošilja vsak dan. "¿J} Cela stekl. 2 li, pol stckl. 1 K. Proti naprej vpoSilj. K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici za K H 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poMnine prosto na vse postaje avstro-ogi. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
Ceniki s koledarjem za-stouj in poštnine prosti.
f
Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. CsicSnBa
uranu in trgovcu v Ljualjanl
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Blelu in Genovi.
700 EfiSiasii, prstani, briljjanft. (D
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah
pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini H.BiiklaiiC. žijMftljaiia, Stritarjeva taiica S
o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
hlače, jopice in nogavice za moške, ženske in otroke v veliki izberi pri NUklaV H, MuiJliana, ffledarska ulica. 2799
Za slabokrvne in nreEiolele
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kfj) franko K 4*—
BR. NOViiKOVIC, Ljubljana.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
jLe po knjigi
J^i jo jc izdala Prva kranjska tovarna testenin v )l. /¡¿strici jamoreš pravilno pripravljati Pe/^atete. Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj! 637

c. kr. zapriseženi Izvedenec in učitelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev,13,
(poprej Gradišče Slev 11.) Prva, naistarcjSa, največja ln edina domača ivrtlka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialiteti In muzikalij. Nnjraznovrs ncjSu izbira in najcenej. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaj* na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdKe Czapka, Rdsler, Stelzhommer, Hoizl &
Heitzman, Munborg, Horugel in <ir. Popravila in uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje - Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkusen.
m w
ki je dovršila trgovski tečaj, želi primernega službenega mesta kot blagajničarka. Cenjene ponudbe pod R. P. na upravo tega lista.	2776 3
Organist ceciljan
si želi premeniti službo. Najraje kje ob železnici, ali pa v bližini mesta. Je dober pevec in spreten igralec ter tudi rokodelec. Kje, pove s prijaznosti upravništvo tega lista. 2786
pušKar 9
SeMurgova ulica G. - Najstarejša domača trta
.
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi paiice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj.
zastonj in poštnine prosto. 2238
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
velik s 25 ploščami, malo rabljen in dobro ohranjen se proda po nizki ceni. Naslov pove uprava „Slovenca".	2795
sprejema bolnike in to moške na živcih bolehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj. Dr. Fran Čeh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	2736 12
Najugodnejša prilika za nakup blaga na debelo, katero oddajam po lastni ceni in sprejmem eden del do 1. de-cetnbra nazaj. Ogromna zaloga kratkih in dolgih jopic in pelerin za dame; pelerine, obleke, kratke in dolge suknje ter klobuke za gospode, dečke in otroke. Kožuhovina, cene zelo vredne v veliki 2858	izbiri v zalogi.
O. Bernatovič
trs $1.5
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
In BaSili, Ljubljana
Marije Terezije cesta 11 (Kol zejj.
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3 ¡50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	1 1
Pekarija, slaščičarna in kavarna
M
Stari trg štev. 21.
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)
2856
Anton F o rtič
deželni pisarniški oficijal
Mici Fortič roj. Petrovčič
poročena.
Brez vsakeka posebnega obvestila.
V Ljubljani, dne 1. vinotoka 1910.
«Ji

»V -J
M
Mlekarska zadruga v St. Vidu pri Vipavi odda dela zgradbe
po javni zmanjšcvalni dražbi. - Ponudniki naj vlože svoje pismene ponudbe
do 3 okotbra« t. I-
Načrti in troškovniki so na vpogled v pisarni mlekarske zadruge v Sent Vidu. Ponudbam jc priložili tudi 10% varščina.
2754 2	Odbor.
m. Dreník
Ženska ročna dela in : pripadajoči materijal:
Ljubljana
♦♦♦♦
Kongres»! trg.
♦♦♦♦
Fredtiskanje. vezenje na roko in stroj, tanburiranje. plisiranje iti Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni.
r
■i
II ■¡M
ivfl. Berthold
v Ljubljani. Sodna ulica št. 11 XXXX'X"XXXX
J	Izvrševanje vseh v foto-
■	grafsko stroko spadajo-
■	člh naročil kakor: pove-J	čavanje, reproduciranje, b	fotografiranje tehničnih o	predmetov, interijerjev
■	2608 itd. itd.	52
Vsa dela se izvršujejo toino tudi v največji množini.
Ženitna ponudba!
Vdovec, star 40 let, trgovec, gostilničar in posestnik v ljubljanski okolici, s 5 otroci, se želi poročiti s kako gospodično v starosti 30 do 42 let, ki bi imela veselje do trgovine in gostilne in imela premoženja vsaj 4000 do 5000 K. Vdove brez otrok niso izključene. Stroga tajnost se jamči. Ponudbe s sliko je poslati na 2668 upravo „Slovenca" pod šifro „2668".
Ljubljana, Stari trn 5
trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na drobno in na debelo
kakor: srajce, spodnje hlače, nogavice, maše, otročje oiiieke itd. itd.
ills
se razpisuje V Boštanju oL> Savi. Stalna plača v denarju 600 K. Prosto stanovanje in vžitek dveh njiv in travnikov. Sprejme se le cecilijanec z dobrimi spričevali. Ožen-jeni imajo prednost. Nastop 1. decembra 1.1.
Župnijski urad v Boštanju, pošta Radna pri Sevnici.
se vrneta z Angleškega dne 10. oktobra. Pri-glašanja se sprejemajo od 11. dalje v Dalmatinovi ulici št. 7. II. nadstropje med 11. in 12. uro dopoludne ter med 5. in 6. uro po-poludnc.	2791
	t
I	
1	
1 •'."•• v ...''	.¿i i
	
livli kostanj
sc kupuje po najvišji ceni pri V.Panholzer-ju, Pražakova prej Predilna ulica štev. 2.
Nc sprejema se divji kostanj iz javnih mestnih prostorov in drevoredov.
Cenejši in boljši kot kava, alkohol in vsi surogati. Zdrava pijača za zajutrek in južino. Dob: se v vseh zadevnih trgovinah. Pristen le v izvirnih zavojih z 2162 varstveno znamko „Chinesenboy".
Kjer ni v zalogi, ga pošilja naravnost HA. PEKABEK & KOflAP., Dunaj VII. 2.
Kirchengasse 41.
1ISK9 pomene n ii» sieKiar
¡lisia Hgtiote
Dunajska cesta §t. 13 poleg „Ftgooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3110 52-< Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
w
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevicah
Je izborno, na plzenjski način X 1592 varjeno.	t
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroll; Trnovo : Rudolf Valenčič: Beka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosl; - - Pulj: Lacko Križ - -
Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako ccna.
JOSIP STUPICA
jcrmeiiar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52__1
m
lisah lahko dobi
tako iz mesta, kakor z dežele
zlatnino
kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.
na obroke
pri zlatarju
J. Uecchiet
v Ljubljani, naspr. glavne pošte.
Cene zmerne. Postrežba točna.
2714
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franja^)esih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
■v » vti/in-Tj/ino Xiaten iufii;o dubrxj. po evni (n ItBMeisl/ivtrpotcixiU nit/str vi» >tg>»
rSimon^i/fmctetc^
v Jt)ubfan¿ '/tblvóvensk» uftcm2& £ tStafoPVrstnu^yasnjiía
Trgovina s špece- B^^^pTTrgovina z moko in rijskim blagom.	deželnimi pridelki.
Na drobno in debelo.
SSBüäiü
LJUBLJANA A. SARABON LJUBLJANA |jj
velika pražarna za
Glavna zaloga rud ninskih voda.
Vsak dan sveže žgana kava.
2851 10
Zaloga istrskega in laškega brinja
Kdor zida ali rabi cementne izdelke "ai 2a":cva tvornice cementnih izdelkov
cene od
i
Trpežno bfiago.
ra
•IW1
'SU ai
ra
E
¡53 &
IJW)
ra
■53
ra sa-
ra m •a
ra ES
MU!
a
íu
ra X u
s m NI
Bogata zaloga
vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk, lišpa, rokavic, nogavic, otroške obleke, perila robcev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca i. t. d.
Zmerne cene.
2556
c/> 3C
CM E3
H <
eo
N
eo
is»
-Ti EJ
3
ce
(a
2.
VJ
V Hmeriko in Kanado
zložna, cena
in varna
vožnja s Cunard Line
H 5« 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 27. sept., Ultonia, ll.okt. 1910. iz Liverpoola: Lu-sitania, največji in najlepši parnik, 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretania, 1./10., 29./10., 19./11., 10./12.1910.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork IILrazr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
u g r i 1 o!
5chirht-0W0 milo ¡e pravo samo z imenom
Schic"1
in z znamko .J e i e n".
isla cesta št. 67
2586

Ker bo letos vsled vednega deževja
pozneje dozorel, kupovati ga bom pričel in licence oddajati šele s 1. oktobrom i. 1.
V. H. Rohrmann, Ljubljana*
2842
Učenka
in izučena Šivilja se sprejme
Sv. Petra cesta 47, I. nadstr.
2805 3-1
Cfftflfi ii belega tirasiooega lesa, trpežni, močni
G S3
'5
ra
N
ta
•s M su a »m je
g" a
B N
Ua iSS
m,
■S3 W O ES

odfinesašaiiita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabtjivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 41)0, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. i Hug. Tomažii,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
a Xa
ra -i O. t)
a m t» a
M —.
I 2.
® ra
bi ra s*
nizke in solidne, točna postrežba.
^imWWIW» ft.
Lahek zaslužek za vsakogar bodisi v mestu ali na deželi, tudi v najmanjših krajih. Pošljite svoj naslov na dopisnici tvrdki Jak. König, Dunaj VII/3 Postamt 63.	273510
Idrijske novice.
i Katoliška delavska družba jc žc
začela s svojimi rednimi predavanji. V nedeljo, dne 25. septembra t. i., jc predaval čast. g. dekan Mihael Arko o vprašanju: »Ali imajo živali tudi pamet?« Predavanje je bilo jako zanimivo, predvsem zato, ker je gospod pre davatelj govoril tako poljudno, da je vsak lahko sledil njegovim izvajanjem. Ta večer je bil obenem tudi poslovilni večer. V teku meseca oktobra zapusti Idrijo osem članov »Katoliške delavske družbe«, oziroma telovadnega odseka Orel; nekateri gredo k vojakom, drugi v rudarsko šolo, nekateri pa za svojim poklicem. Od teh vrlih mladeničev sta se v imenu družbe predsednik g. M. Arko, v imenu Orla pa predsednik g. K. Treven poslovila s primernimi nagovori, želeč jim sreče v tujini ter na veselo svidenje, ko se povrnejo zopet domov. Posebno marljiv je bil ta večer društveni orkester; tudi moški zbor jc zapel par lepih pesmi; kje pa so bile naše sicer zelo pridne pevke? Krasen popoldan je menda marsikoga zvabil v umirajočo jesensko naravo, zato udeležba ni bila tako ogromna, kakor smo je sicer navajeni pri naših prireditvah. Upamo, da bo prihodnjič Uidičeva dvorana zopet premajhna, kakor se jc to že večkrat zgodilo.
i Najstarejši mož v Idriji jo bil doslej vpokojeni rudar in posestnik Anton Vončina, oče c. kr. poduradnika g. Fr. Vončina v Rižah. Mož je bil rojen dne 20. maja 1820. leta in jc bil torej že v 91. lotu. Vpokojen je bil žc lota 1877 in jc imel borih 13 K mesečne pokojnine. Bil jc do zadnjega šc precej trden, dokler ga ni v nedeljo zadela kap, vslcd česar je umrl v sredo zjutraj. Da jc mož menda že naprej vedel, da bo dolgo živel, nam kaže, ker sc je šele pred štirimi loti vpisal v pogrebno društvo sv. Jožefa. Naj počiva v miru!
i Roditeljski sestanek, ki ga jc priredilo učiteljstvo c. kr. rudniške ljudske šole zadnjo soboto, jc bil zelo dobro obiskan, dasi jo bilo naznanjeno predavanje, ki marsikomu nič kaj ne ugaja. Gospod učitelj J. Novak je v kratkih potezah narisal obilno zlo, ki ga povzroča pijančevanje v družinah, ker uničuje družinsko srečo, uničuje premoženje in zdravje itd. Kako pa temu zlu odpomoči? Z odraslimi se ne da mnogo opraviti; kar kdo zna, to zna. Treba bo začeti z mladino. Učiteljstvo deške šole se je odločilo, da hoče učen-ce poučiti o tem zlu, in da jih hoče pridobivati za popolno abstinenco, ker jo to edini pripomoček, s katerim je mogočo omejiti pijančevanje. Toda učiteljstvo ne bo mnogo uspehov doseglo, ako mu ne bodo prihiteli na pomoč sta-riši. Zato je govornik prosil navzoče stariše, naj dobrih sklopov otrok no podirajo, temveč podpirajo naj jih s tem, da jih bodo še sami k popolni zdržnosti navajali, da jim no bodo nikdar silili kakih opojnih pijač, zlasti pa naj stariši skrbe, da se ne bo v njihovih družinah nikdar pilo žganje. Da bi pač govornikove prošnjo našle vz-prejemljivih src, ker je zlasti sedaj zo-pot velika nevarnost, da se bo vsled po-draženega vina žganjepitje še bolj razširilo, kajti čujejo sc žc glasovi: »E, če bo vino drago, bomo pa goruš pili!« Kakor čujemo, je med šolsko mladino veliko zanimanja za abstinenco. Prav jc tako; priporočamo tudi mi starišem, naj svoje otroke v dobrem sklepu podpirajo, ker lo s pomočjo starišev bo mogočo doseči povoljnih uspehov.
i Liberalcem groš, klerikalcem knof. Ta paragraf ima menda tudi naša realka v svojih pravilih. Ko so sc nakazovala stanovanja realcem, se je oziralo le bolj na librealce. Neka oseba, ki jo imela vže več let dijake na hrani, ni dobila letos nobenega, ker je v neki stavbeni zadevi nastopila proti liberalnemu občinskemu odboru, kateri je v zadevi pogorel. Sedaj so so pa maščevali. Pa to ni edini slučaj.
i C. kr. rudniško ljudsko šolo obiskujejo lotos 110i otroci, in sicer: de ško šolo: I. a razred 49, I. b 48, II. a II. b 54, III. a G8, III. b 72, IV. a 41, IV. 1) 45, V. 71 učencev. Dekliško šolo pa: I. a 49, I. b 47, II. a 61, IT. b 44, III. a 68, III. b 48, IV. a 62, IV. b 60, V. 80, VI. 46, VII. 37 učenk.
i Na c. kr. državni višji realki je v pripravljavnem tečaju 18 dijakov; v I. razredu 46 in 3 privatistinjc; v II. 39 in 2 privatistinji; v III. 43 ter 2 privatisti-nji; v IV. 27 in 2 privatistinji; v V. razredu 32; v VI. 25; v VII. 25 dijakov. Skupaj 255 dijakov in 9 privatistinj.
i Umrl je po kratki hudi bolezni učencc ljudske šolo Janez Straus, star 10 let. Součenci so ga spremili k zadnjemu počitku in na pokopališču so mu zapeli ganljivo žalostinko, da jo marsikateremu solza v očeh zablestela.
54,
Proda se hiša
v prav prijaznem kraju z lepim sadnim vrtom in njivo. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Proda se tudi z vso prodajalniško opravo. Oddaljena je 5 minut od kolodvora, ravno toliko od farne cerkve. Več pove lastnik Valentin Škander trgovec v Domžalah.	2768 4
i
Več vrst sodov ima naprodaj A. REP BO, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 23
Izvrstna prilika za potovanje
jc in ostane z novimi parniki t
Kaissršss fflugjustelHh-
Sisria......
RHSgrška.....
£i3i32!!asi'Ji . . . . □sirinnaii . . . . Fresititenf iincBin . FrasidlEnž tirani . .
1704 1-1 ZS.EOiS ian 24.000 20.000 20.000 20.000 2D.8Š3S
Židovska ulica štev. 3,
priporoča svojo bogato zalogo damskih in otročjih hlObnkOD, krasnih pariških in dunajskih modelov po znano nizkih cenah. Popravila točno in cono. Žalni klobuki vedno v zatoni.
®
u	S\cWtlMO
					
ivs*	i!	*			m
Dunajska cesta 87, Ljubljana.
316G i2-l
iz prvih t ova r n Avs t rij e: Dupkoppj	(Puoli), W^ffenrad.
Šivalni sfroii
___ * "
(¡zborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. tieaeenjo poučujemo brezplačno.
pisali stroji.
Ceniki zasJoiij in frasnko. vfj
Podjetje betonskih stavb!
SE
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Sliparsfao in fvornica umetas^a kamna.
Rfizllfna kamnoseška dela iz umetnega kamna, Izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošC, raznovrstnih ploSC za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
in strokovnjak Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent „Thrul"
wn
L. >
parna opekarna in to- ■ •f varna zarezane opeke
o SKEDNJIH GHHilELJMiH pri LJUBLJANE
Pisarna u Liiablfanf, Resljeoa cesta Stev. 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. naj-[jše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
L in II. vrste se jamči najobširneje.
717
Li
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen jc z vodovodom m električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
r^SiiJa	najemnica.
mm.
Največja tovarna
/?//
A , tV/ Su
na qv rop s Rž caísní,
m
i
iBRSSlEEDiicgtiiiisiiiigcga d	B
° Küzsí2sík¿ a&jckii: ¡J
Jiovs^a razstava jjj
k Dunaj, J^stunda $picpei. u ■	u
Pisarita m prodajo v 3Mrljl
HB
:M
fe Dim?si Jl, LeMMiasse st.4.
m

r®
lili?
00
r- i ■
'■¿i*' '<3/ li il D
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu ffialjavac, pošta in postaja Eoč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
Revmatizem, protin,
neuraloim m ozeblina
>
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahniiev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
COHTRHEUMAI
j besedni zaals za iineathoio-!j saliciiiziran ¡iosían)cv Izvleček),
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
Sica 1 krono. Pri naprci vpoiiljatvi K i jo se pošlje t puSica franko
"I " " 9'— " " 10 " ■
izdtiovatrtica in fjiavna zalocja v
lekarni B. FHlIGNEH-ja
S c. kr. dvornega dobavitelja, PHR.GR III., št. 203.
Pozor na ¡¡ne Izdelka In lzdciovateljn-
2961
ZALOGE V LEKARNAH.

HagbolJSa fin najsigurnzgSa prfliba za šfsdenje!
Denarni promet do 31. dec. IODO čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni liiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
0
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4-50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantnejc eskomptujejo
Dr. Ivan SušScršič, predsednik. Jonip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anion Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija HoJar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Hregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist rei«!®«» Th«^®®» stavbni in umetni
v tej stroki 11831(5 1 IISBIII steklar, Sv. Petra
nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
t ¿ywaw J ISnu.^
El C
priporoča po znano nizkih cenah
se sprejme pri sv. Duhu pri Krškem.
Stanovanje z vrtom, 400 K v denarju, 200 K v biri. Imeti mora svoje gospodinjstvo. 2844 3 I
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.

Proda se iz proste roke d Skofp Loki na Spodnjem trgu
hisa «
z zraven Hiša je posebno obrtnika, 2 govedi Ijišču sta nudbe na
spadajočim zemljiščem, popolnoma prenovljena, pripravna za trgovca ali iz zemljišča sc redita in 4 prašiči. Pri zem-dva lepa gozda. - Po-upravništvo „Slovenca".

Tratnik1
„Ziaia kaplja"
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora.
2072
Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. • Izborne pijače. • Hizke cene. • Lepi restavracijski prostori In povsem na novo nrejen
= velik senčnat vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERTI
oblastveno potrjena potovalna pisarna
miWlfflUonaiilae.il
v novi hiSI „Kmatska posojilnice", nasproti „Flgovca".
I zdnja voznih listov za vse razrede francos, prskmorske družbe
aurejjigij» York
Vožnja traja SafflfS 6 dill
Izdaja tudi vozne listke iz ñmerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
_'i____m ~
S1ISI5!:
slOilEsllSis
»II
so najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
•o
oš
to I
xj M
"3.
TJ O
H
a x> o •a S
•o
ST ■o a
o c
•o c
C <j
u
no o
o <
Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. petra cesta 4
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.

WM IZPELJEMR vseli ccslovnili iransekcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa r lavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
C, IiR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
w JUT ITDrTTD / OSREDNJA MENJALNICA: 9 lil	K* Uu^ DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnr!rii7niPP' Baden< CeSka Kamnlc3<0551(3 LiPJ' Brno> Du»> Gabtonza. N. Graslltz, Krakov, Litomerice, Moravski 1UU1U£IUI»G. Zumberg, MSdling, Meran, Novi JiCin, Plzen, Praga, Libcrce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreči 1.1, d., L t. d
s Zavsrovania proll izjiili pri zrtiafi srs^s in mli jaM«
" Prospekte in cenike premij zastonj in iranko.
Modna trgovina Hnfon Sdiuster
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Solidno blago.	nizke cene.	Vzorci poštnine prosto.
' j't	W-f: »iSTiyVÄ'
• ■'"> ,..*- \\t ■■ > ? aWstaSW
Novosti konfekcijc za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Tovarna za stroje Hndritz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce in trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna n železne, jeklene in kovinske predmete po lastnih ali vposlanili modelih.
IksT Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. "HfcU
toni: 3.
Ljubljanska delniška plinarna
razpisuje s tem
voženj
od novembra 1910 naprej.
Podrobna pojasnila in določila v obsega in vrstah teh voženj se dobivajo brezplačno v plinarniški pisarni ali pa se na zahtevo dopošljejo po pošti.
Ponudbe za prevzetje teh voženj naj se vložijo v plinarniški pisarni (na Sicsljcvi cesti štev. 28) najkasneje
d® 9. oktobra 891®.
V Ljubljani, dne 28. septembra 1910.	2822 3
Ljubljana, Stari trs 18
dobite
587
krasne novost! za jesensko sezljo
in po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d.
JOSIP ČRETNI
stavitelj umetnih mlinov in žag ter izdelovatelj mlinov ?a ročni obrat, na gepelj, vodno in parno silo
ŠT. JURIJ OB JUt ŽEL.
Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2i4i	na razpolago.


■ š:. i\ v,.'vV:, ,:■:. - V,, :«. -." -, ' Vji vi
.a - . t
jfc


. t f.- v--'.
"T .v: '
i
a
£1 S
ü m
i' :'/-'! fâ
Redkafil prilika • ©
mMmi^iza
Na zelo prometnem kraju v sredini mesta se iz proste roke proda v zelo dobrem
stanju se nahajajoča
v kateri se poleg lepih stanovanj nahajajo tudi prodajalniški lokali. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove uprava lista.	2746
[l^llKIlKtlKElKIlKllXijKCl^llXllXil^llKIlKll^il^ii]
K	......... ■
m
X
m
X:
(S-
X;-
h!
K
m x
X
m-
X;
[H]'
X
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 10. 19. stop., II. nadstr. (Rledljatova hiša).
91	se pripoeoča prečastiti duhovščini za	26 1
"X
m
X
si
X
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glas' naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenie starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
!fj K ü K
11 X
Line 1909: zlata kolafna, na|vl&|a odlika.
^BCMCi*1*
mcMPÄü
i
■
Podružnica Dunaj
Dunaj lil., Hm Heumarki Nr. 21. 'M
Premikali» iu stalni patentovani (fl
i:
OBILI
t-
na nasičen par m vroa par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in sanerijivi obralni | ^
stroji za «se indusf, '.n poljedelske obrale- Jt»
f
Dosednj izdeianih nad 650.001) i*. S.
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopleje priporočati svojo obilno zalogo
II
•h
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v Ss| moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. - Istotam so na razpolago tudi cementni in kamnitni nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin, bodisi iz granita, sijanita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja i. t. d., jako točna in z nizkimi cenami.	„ J1. .
Z odličnim spoštovanjem	i
Fr.
mojster, Ljubljana, novo
iT !y
mmrn
Telefon Stev. 16.	Telefon štev. 16.
2767	Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in lina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opati}!. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
m
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
T"
Skladiščite tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeuo leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovan t t
Tvrdka Fr. Iglic
Lifiibliana, mestna! trg št. flt
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in frakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
tCSr Cene brez konkurence.
T zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do COII komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ustanovljena leta 1888.
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
jovltem
avstrijskih W državnih uradnikov
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnišča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
IZ
■	a
■	■
i cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cäcilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčarju, v Kolodvorskih ulicah it. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor- Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr.
prve vrste Točna postrežba
se cene
r 31 52-1
z urami ter za-cenilec.
ulica štev. 3.
orare in cepice
v najnovejših faconah in velikih izberah
priporoča
147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod tranCo št. 2. Postaja elek. železnice.
to
s
cr
192 52
Stambllije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki Iranko.

"J
F. L. P.
m-rnmm
1 ÄiSfi
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi ttierodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
= Samoprodaja za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
rv«/ «. r Brt. .*V m <Bt> W VI»
Prvi slovenski pogrebni mM v LjublM, Prešernova
Prirela pogrebe od nalpriprosteiše do naielegantnelše vrste v odprtih kakor tudi v s ümsíaíorn zaurüh vQzovîh.
v v.*	m,	
		
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste Sn lepo okrasje lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon št. 257. cvetlice. Ha)nf2|e cene.
Za slučaj potrebe se vljudno prlporoCajo
51 52 1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesUonl* rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 h a sa	ans 5143 52-1 h h m
Najcenejša vožnja v Ameriko.
HI	« Il S5 H SS il S5 S5 fi _fll
Is
s"
i
ss'
a
i
s
\
53
Ustanovljena 1837.
Ustanovljena 1847.
S3
B
S
S3
£1
'6
i, Turjaški trg štev. 7. ::
Majvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
n a « o o » h iT
« a » a a s
Delniška glavnica: 60 milijonov kron
Rezervni ln varnostni zaklad:
16 milijonov kron
Ü
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v:
Brnu,
Budjevicata, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravl, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Pfostjejovu, Taboru, na Dunaja, L, Uerrcngassc 12
El
BanCnl prostori:
Via S. Hlcolo 30
v
Telefon St. 2157
Menjalnica:
Via Hflova 29
izvršuje vse bančne posle obrestu e vloge na vložne knjižice po 4 °|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje lil prodaja vrednostna papirje, devize ln valute. Daje preti, ujme na vradnostno paprje ln blago. Dovoljuje stavbno ln carinske kredite. Daje promeae za vsa žrebanja. Zavarnje srečke proti kurznl izgubi. Oskrbuje Inkaso na vseh tnzemsklli ln Inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje ■ svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostenska Trst.
*m tovarna lončenih m in razi lončenih icdoEHov
. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastltl duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste ln najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali In vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Turk in brata Rojina.
m
- . -w..jr ' '-, J» • f
bwS'.Vi v..

Telefon 237.

Tmmm umetnega

izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnico, klepane in brušene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vr. 10 ograje, bannerja, l'.rasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebova, cevi za kanale (6—UX) cm premera), okvirje /a '-lene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacijo in fundamentlranjo strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov urnelnl marmor zn obhajllne mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v cerkvah In vsslibullh — lepota brc/.
primere pri nizki ceni.
Xylolith je eden najboljših tlakov za cerkva in zakristije, za hodnike In kuhinje, dolcv-nlce in pinerne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvuh, preprosto ali pràv elegantno izvršen. — Tlakovanja cerkev in vei s cementno-mozalfinLnl in hidravličnimi ploščami v raznili ličnih vzorcih. — Torrazzo tlakovil A\esto drugih glaziranih plošč za obklndanje sten pri vodovo:!ti, v kuhinj!, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah,
hiMlimle in izvrševanie MeznoMsi star. Sa
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cament na deiislo in urouno ter „izoilrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i —1
Müblfana, Dnnalslin cssfa 73.
BBISaaMftncsS« IVlIHiillilll -JIJBČlšSZsž :	mfaiii—lili I imun ( || III I
H mizarski mojster ¥ Ljubljani ¡j
11 Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) : '"i
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
Hk ;J
r JttvrM^, wifoi
U" ' --/'-T'. » . .>.-. . f
mâaàfesr^ i '
Jíé^-'M ïM /-------z^n
' mm i^^^mTT^P
laoamaooBKiaanrw«»	j|
za spalne ter jedilno sobe in salone. ¿Divane vsako veste. jftodroce, | žiranice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozielte itd.
Naročila se točno IzvrSujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.	1559 1	.»uaiutui«,
¿J
Najccnejša zaloga. :: g Cene brez konkurence. J3
i!../tffl {fiel
r
iraiiviiiriiii
s
À
T l
1 m^^^^tí ? 'h Pi
xm Êmm Wmk
z modernimi, velikimi braoparniki iz
Lifllllmw ki IsiwsrpBii ¡j New-York in m sen v Boston.
t—
1812

—•
1842

UstanovI|eno leta
Slikarja napisov stavbena In poblštvena pleskarja.
Volilta zbirka dr. Schonfeldovih barv v ::: tubah za akademične slikarje. :::
== Električni obrat. =
Vi
je proga
lete žil,leiiriine".
.■j
Na mi?.:!i parnikili «Finland», -Kroonlainl», »Vaderlnnd», «Zeeland», „Laplatui", „Meuomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in ♦Samlund«, kateri vsak teden v sobolah oskr- V} bujejo redno vožnjo med rtntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izbornu hrana, vljudna ifit postrežba in spalnice poiiovem urejene v kajite za 2, 1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent- CTo negu pomena in traja vožiija 7 dni.
Bi!!icil iz Llubtlane vsak torek popoldan, i
Kaša proga oskrbuje tudi po vcč!;rat na mesec iJ« vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno cc- ¡.¡fi r^^j nejšn kakor v New-York.	i -jH
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
I Franc Dolenc I
i	v Ljubljani,
Kolodvorske ni ce odslej s». 25, od juzncqn	ifil
^ kolodvora na levo prc.i znano gostilno pri	pi
Starem ti-lcrju. ^ 1S8 (5J — 11	¿ji
immmwMm: 3 ®
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
k
-1.CTTJ- -trr^ irtr
Ustanovljeno ic!n

§ Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta St.
! Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154.
---—-
rž?:

1112 j
Zaiotia čopiiev za pleskarje, sliUr.rje j in zidarje, î'.tQdi'rc^'j mazila ca i;r -i ::: stjys pcùc, Uarboiitieja itd. :::
' priporočava se tuai slavnemu obcinsl u J za vsa v rs ji« o stsroUo cpaà.iota dela i v mesta in ra daícli kot priznano reciño in fino in po najnižjih cenah. :::

F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
fouarna zarezanih strešnikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnih - zakrivati
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	480
i, Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
[LST U^Sr Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.	Tjtij
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se UCejo.

jeni mlin v Domžalah
1. Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.	Telefon interurb. št. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne ka-kouosfi, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zenitna ponudba>
Samec 27 let star, gozdar s pravico do pokojnine„ se želi poročiti s kako gospodično ali vdovo. Ponudbe je poslati na upravo „Slo-venca" pod šifro ,,gro-
fo vski gozdar'
2821 3
Ceno češko posteljno per|e!
i> ki| novo skubli h 0 Hi) bollše K 12 —, belU kot puh mehko skublieno K 18 — K 24' snežnobolo kol puh mehko skubljono K 30 — K 36-— Pošilja Iranko po povzetju Zamene dovoljena proti povrnitvi' poštnine Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Plzou, Češko 2-10« n-i
v trgovini išče 18 letna gospodična, hčerka poštenih krščanskih starišev, katera ima triletno izkušnjo z izvrstnim spričevalom iz trgovine z mešanim blagom.
Kot začetnica vstopi rada za primeroma nizko plačo. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".	2837 3
Brezbarono, rumeno in rnjauo za parkete ali poSikane tla priporoča u škatljah po en, pol in četrt kg ali prosto
HDOLF HHUPTmiUlll
prva kranjska tovarna ollnatih barv. firneža, laka in stek. klela
Iščem
2820 2
mesarskega vajenca
vstop takoj. Ivan Marinšek, mesar in gostilničar, Glince, pošta Vič pri Ljubljani.
izučena v špecerijski stroki želi v službo stopiti v mestu ali na deželi event. tudi v kako filijalko. Naslov pove uprava lista. 2832
Hvali Bogu, ni mi potreba v i imam namreč
Gosp. dr. I. v Gradcu piše: „Na Vašo željo Vam potrjujem rad, da se je sijajno obnesla vporaba Meschnar-kove kopalne soli pri zdravljenju trganja in revniatiznia."
Gosp. Sdi. v Gradcu piše: „Dolgoletno trganje mi je povzročalo velike bolečine. Po uporabi Šestih kopelji z Mesdinarkovo kopalno soljo sem se ga popolno oprostil."
MMM
ki učinkuje krepilno in oživljajoče. 1 zavoj K 1"—. V vsaki kopalni banji.
Drozerija Sradec L. Sackstrasse pošlje franko:
za malo zdravljenje 10 zavojev za kron 10"— za veliko zdravljenje ' —
Naznanilo preselitve!
priporoča svojo popol-	^«S«.!«™ kot: zalogo
noma novo urejeno PlilSliilJtfOIIIB platna, bom-baževine, švicarskih vezenin, doma izdelanega perila za
gospod" Opreme za neneste S
šivalnica, pralnica in likalnica je za ogled na razpolago.
ilago znano dofcro, cene kar le msgoie najbolj nizke.
w
št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi glede strela vse druge puSkarske izdelke. ========
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
Popravila
Kasiissosešiiii izdelki iz marmorja za m pofrišftsene o prane, spa-miniti Iz marmorjja, granita aSa sife-«tfa, apsjo žiim in ugaseno se dobi pri
izvrSujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.

Z
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. 12. ure dopoldne in jih obrestuje	-
do
po
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn' kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t c d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
gCsr Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43/4%
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat R. Kalan 1. r.,	Kanonik L Sušnik
zdrnvnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.
r.,