Z30. številka. V Ljubljani, v tonil, oktobra 1918. LI. leto. .Slovenski Narod' za Avstro-Ogrško: celo leto skupaj naprej, pol leta „ m • četrt leta „ „ na ~ esec m m K 50— . 25 -. 13— . 4 50 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto naprej . . . . K 55'— za Ameriko in vse drage dežele: -elo leto naprej .... K 60- - Vprašanjem glede insentov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znanua. BpravniStTO (spodaj, dvorišče levo). Knallova altca st 5, telefon st. 85. Izhaja vsa a dan zvečer isvaeaili nedelja In praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 Wn., parte in zahvale (enak prostor) vin. Pri večjih inserciHh no dogovoru. Nori naročniki naj lošijejo tnr>:i i» rku so mnenja, da bi bila neodnustna napaka, če bi se ententa ne poslužila ugodnih vojaških situacij sebi v politično korist. PrašRl sestanek odgođen. Praga, 7. okt. Sestanek zastopnikov češkega naroda, sklican za jutri v Prago, je odgođen do časa, ko dospe odgovor entente na mirovno prošnjo centralnih držav. Medtem se bodo vršila med Čehi, Jugoslovani in Poljaki posvetovanja, da se doseže povsem enotno taktično postopanje vseh treh v načelih si popolnoma edinih narodov. Poskrbljeno je. da bodo Jugoslovani, Čehi in Poljaki postopali v vsaki stvari sporazumno. V Pragi vlada ogromna napetost. Češki narod čuti, da se bliža ura zgodovinske odločitve in z globoko vero v svojo živliensko silo ter hladnokrvno odločnostjo pričakuje sklepov in navodil svojih zdrženih voditeljev, pripravljen jim brezpogojno slediti. LISTEK. Laterna. Včeraj se je na slovenskem odru prvikrat pojavila štiridejanska igra *La-terna«, ki jo ie spisal znameniti češki dramatik A. J i r a s e k. Drama je tako odličen prikaz, da je bila vredna skrbnosti, s katero ji je prelagatelj Fr. G o -včkar prikrojil slovensko obliko, ne da bi bil kjerkoli zabrisal poetični nadih izvirnikov; vredna pa je tudi, da priobčimo o njej podrobnejše poročilo. Lohovski mlinar Libor živi na svojem domu z babico in z njeno varovanko Haničko skoro popolnoma svobodno, dočim so-kmetje v vasi tlačani. Samo eno obveznost je že njegovemu pra-dedu naložila grajska gospoda: Kadarkoli se graščaku zazdi, da gre od mlina skozi gozd h graščini ob jezeru, bodisi o belem dnevi ali opolnoči, vselej mu mora mlinar z laterno svetiti do gradiča. Libor je krepak moz, ki odločno 'čuva svojo last in svoje pravice proti slehernemu nasilju. Zato se pravda z grajsko gospodo za staro lipo, ki jo vse ljudstvo časti kot sveto drevo; pod lipo baje leži svetla krona izgubljenega kraljestva, lipa ščiti preganjance ter nn s čarobno močjo zakriva zasledovalcem. — Na lohovski grad ima dospeti nova, mlada knežna- Zategadelj pošlje grajski oskrbnik mlinarju povelje, naj se po- stavi na čelo kmetom ter naj prijaše z njimi k slovesnemu sprejemu; nadilie naj se Hanička pridruži dekletom, ki se bodo poklonile knežni. Obe zahtevi Libor odkloni. Oskrbniku, ki pride potem sam k njemu, pove prav tako odločno, da ne bo sprejemal knežne, ko mu jem-Ijo starodavno pravico in last; tudi Hanička ne pojde nikamor. — Knežna dospe na grad. preden je bilo določeno. Odšla je iz mesta, ker se je že naveličala dolgočasnih obedov, gledaliških in pastirskih iger. umetalnih ognjev, ko-varstev, laskavih besed in ležnivih po-klonov. Hoče se ji svobode, iskrenosti, zravnanih tilnikov, jasnih pogledov in — pač tudi galantnih aventur.* Toda zaman. Povsod samo sklonjena hrbtišča, topo strmenje ali hlapčevska ponižnost! Sprejem, ki se ni mogel zvršiti pred gradom, se zvrši v grajski dvorani, toda je kratek. Knežna je utrujena in se dolgočasi; pozorno pa potem posluša oskrbnika, ki ji toži Libor a. da je ni hotel pozdraviti in niti svoje Haničke ni pustil k sprejemu. Obide jo želja, da bi spoznala tega upornika; zato pride drugi dan k mlinu. Skrivaj je priča, kako se LibM; prereka z dvorjanikom in z oskrbniKom zaradi lipe; dvorjanik mu zapreti, da posekajo lipo prav tako gotovo, kakor bo morala Hanička za deklo v graščino. Knežna stopi iz skrivališča ter ukaže mlinarju, naj prižge laterno in je pospremi h gozdnemu gradiču. Dvorjanik jo zaman opozarja, da ie že pozno zvečer in da drži pot skozi divjo goščo. Hanička prosi Libora, naj ne hodi s knežno; rajša pojde ona namesto njega. Ali Libor se je že odločil, da stori svojo dolžnost; zato vzame laterno in odide s knežno. — Prideta do stare lipe, ki stoji pred gOzdom na pisani loki. Mesečna noč je. Knežna sede pod lipo. Libor ji je zbudil globlje čuvstvo; miče jo njegova neporabljena moč, njegov kme-tiški ponos. Zato ga koketno vabi, naj sede poleg nje in nai ji pripoveduje bajke, kakršne so za sanjavo noč. Zdajci se zasliš rog. precej nato klarinet; gedci šumarji so, ki se zbirajo, da bi šli pied gozdni gradič in knežni priredili podoknico. Knežna nejevoljna vstane; mlinar ji gre svetit na nadaljnjo pot. — V gradiču na terasi knežna nadalj ije koketno igro z mlinarjem. Vabi ga v mesto, v palačo; dvigniti ga hoče iz nižine; lahko bi v visoki službi koristil svojcem. Libor omahuje; omamlja ga misel, da bi utegnil pomagati siromakom, ki vzdihujejo po pravici. Zm^d^n od knežine ljubeznivosti, se že hoče vdati, kar pride žena godca Klaska, ki je šla za šumarji, in pove, da je Hanička pobegnila za Liborom malo prej, nego je grajski oskrbnik s hlapci prišel ponjo v mlin; nato da se je napotil k lipi, ki jo izvestno da posekati. Ogorčen očita Libor knežni, da je vedela za to nakano in da g'a je nalašč zvabila v gradič; potem odhiti, ker hoče vsekakor zaprečiti oskrbnikov naklep. — V tem je Hanička prispela k lipi; zasledovalci so že za njo. Drevo se odpre in Hanička se skrije vanje. Prav tedaj, ko se hočejo hlapci lotiti lipe, prisope Libor is gozda, iztrga enemu izmed njih sekiro iz rok ter se postavi pred lipo, da jo brani do zadnjega diha. Zdajci se vse zatemni; vrh stare lipe zašije v zlatem sijaju, z višine zazveni glasba kakor daljnih orgel, hlapci pobegnejo, vsi drugi, ki so se v tem zbrali ob lipi, se zgrudijo na kolena, lipa se odpre in iz nje stopi Hanička- Iz gozda pride knežna. Slovesno izjavi, da je narod lipo posvetil z ljubeznijo, s spoštovanjem in z zvestobo. Nihče naj se je odslej ne dotika iz zlobnega namena. Lipo prisodi Liboru kot njegovo nedotekljivo last, laterno pa vrže ob tla in tako Libora za vselej oprosti vsakršnega podložništva. Libor prime Haničko za roko; samo z njo bo našel svojo srečo. Knežna odide; iz kratkih sanj se vrača v prejšnjo zlato puščobnost... S temi osebami vred nastopajo v Jiraskovi igri še nekatere druge. Tu je najprej ponižni učitelj Zajiček, ki se že osem let ubija na dveh šolah, pa zaman hrepeni po tem, da bi ga imenovali za pravega učitelja in kantorja; že osem let ljubi svojo Dorico, pa je ne more poročiti. Ko je zvedel, da pride knežna, je v rimani prošnji opisal vso svojo jedinščmo. Ponižna, boječa duša je, toda tedaj, ko se Hanička skrije v lipo, je vendarle ne izda, najsi rrra oskrbnik obeta učiteljsko službo v mestu in najsi ga potem odslovi kot pomožnega učitelja ter mu še zagrozi, da ga vtakne med vojake. Knežna se potem usmili trpinčenega siromaka ter ga postavi za učitelja v mestu__Liborova I babica je častitljiva žena, dobro zvedena v lokalni kroniki in vešča starim 'prerokovanjem ; Liborov pomočnik Braha je odločen nasprotnik tujerodni gospodi, iskreno vdan Liboru in Hani-čki, ki jo je nekoč na povratku z voj ;ke na pol mrtvo pobral iz cestnega jarka. Originalna figura je žena šuinaria Klaska, ki venomer ljubosumna povsodi zasleduje svojega moža; »huda« ženska ga je popolnoma spravila v svojo oblast. Ne boji se nikogar, celo povodnega moža prisili, da ji sveti skozi gozd v tisti noči, ko gre poizvedovat, ali je Klasek res med podokničarji, ali pa se morda »zopet« klati po prepovedanih Fotih. Nič mani originalen ni Klasek, ki neče priznati svoje brezpogojne zavisnosti, pač pa vedno poudarja, kako lepo živi s svojo ženo in kako ta ljubeče skrbi zanj. Grajski oskrbnik je seveda poosebljena nadutost — navzdol, ali navzgor zgolj suženjska ponižnost — tip tistega kova, ki ga menda ne bo nikoli konec na božjem svetu. Precejšnja vloga je prideljena dvema povodnima možema, Mirmiu in Ivanu. Prvi ima svoj dom blizu Liborovega mlina ter ie ves zaljubljen v Haničko; njej na ljubo obeša na grmičje pisane trakove, da bi jo zvabil k sebi ter jo potegnil v mokro bivališče, pa se lišpa in nosi rdeče črevljičke in bi rad imel kopo otrok, da bi se igral z njimi kakor z mladimi mačicami in jih vodil na solnce kakor vidra mladiče... Drugi pevodnik, Ivan, ni za take reči. Njemu je samo do miru; zato se preseli v je- Stran 2. .SLOVENSKI N4ROU*. dne 8. oktobra 1916. 2oU stev. NAŠI POSLANCI NAJ ZAPUSTIJO PARLAMENT. Praga. 7. oktobra. > Nar o dni Poli-akac poroča z Dunaja, da se bo z o žirom na popolnoma negotovi parlamen-tarični in politični položai te dni avstrijski državni zbor o d g o d i 1 in da se bo ustanovila nova vlada. Isti list piše med drugim: Čas ie dragocen. Zato se ni čuditi, da razmotrivajo z ozi-rom na beraštvo našega parlamenta češki, jugoslovanski in poljski delegati ali bi ne bilo na mestu, da svojega dragocenega časa ne tratijo popolnoma po nepotrebnem vdunajski poslanski zbornici , katere razkroj ie neizogiben. CEHI IN NEMŠKI SOCIJALNO- DEMOKRATIČNI PREDLOG. Praera. 7. oktobra. Zveza češke državno - n ravno demokratične strank ie mnenia. da ie mirovni predlog nemških socijalnih demokratov samo prikrit predlog nemških eentralistov. Češkemu stališču, more odgovarjati le skupni poljsko - iusroslovansko - češki mirovni predlog. Češki narod bo priznal samo mir. ki bo Čehom prinesel popolno državno svobodo in samostojnost. Priznanfe suverenosti češke države. Dunaj. 7. oktobra. Kakor znano, je ententa že oficijalno priznala suverenost češkega naroda, kar je'velikega pomena za naaaljni razvoj dogodkov. Sedaj se poroča, da so bila s 1. oktobrom ustanovljena .v Londonu, Parizu Washingtonu češka poslaništva, katerim je ententa priznala vse mednarodne diplomatske privilegije. Pri vsakem poslaništvu se nahaja tudi posebni vojaški ataše kot zastopnik vojaških interesov češke armade. _ Nemci vabijo na skupne konference. Dunaj, 7. oktobra. Nemške stranke nameravajo povabiti v sporazumu z vlado zastopnike slovanskih narodnih delegacij na skupne konference, pri katerih naj bi se skušal doseči nekak notranje - politični narodni program. Slovanske stranke se temu vabilu n e morejo odzvati, ker je narodno vprašanje postavljeno na dnevni red mirovnih pogajam" ter se ne da več rešiti v konvcntikljih z nemškimi strankami in tudi ne v odsekih dunajskega parlamenta. Dunai. 7. oktobra. Poslanec Teufel je izrekel v pismu načelniku zveze nemška naciionalnih strank dr. Wald- nerju želio, da nai sklice nemški narodni zbor in da se naj nstanovi nemškoavstrijska neodvisna stranka, ki ima namen zastopati misel državne neodvisnosti nemškega dela Avstrije. Novi stranki so pristopili poleg Teufla še poslanci Pantz, Brandel. Kemetter in Hummer, torei sami odlični državniki. Poklici k cesariu. Dunaj, 7. oktobra. V političnih krogih se govori, da bo cesar ta teden poklical nekatere narodne voditelje na posvetovanje. Med drugimi bodeta poklicana rudi načelnik Jugoslovanskega kluba in predsednik Narodnega sveta poslanec dr. Korošec ter voditelj bosanskih Jugoslovanov dr. Jovo Su-narič. Nameravano je povabiti tudi vodilne politike narodne večine iz Banovine. V to svrho je pozval ogrski ministrski predsednik W e k e r 1 e predsednika hrvatskega sabora dr. Med a-koviča v Budimpešto, da ž njim kon-ferira. Treba je poudariti, da zavzemajo vsi jugoslovanski vodilni možje stališče, da ne more nobena posamezna oseba in nobena posamezna stranka oddajati v sedanjem času obveznih izjav, temveč da je v to poklican le c e-! o k u d n i narod, oziroma tisti organ, ki posluje kot njega enotna vrhovna reprezentanca. Ta organ je Narodno vijeće. o Dunai. 7. oktobra. Cesar ie sprejel danes ministra Unkelhausseria, ki mu le poročal o svoji ponesrečeni zagrebški misiji. Dunaj. 7. oktobra. Cesar je včeraj sprejel bosanskega deželnega šefa generala S a r k o t i ć a v posebni avdi- jenci. Sarkotič ie pred nekaj dnevi i rodbino vred zapustil Sarajevo in m ne vrne več na svoje mesto. V zaželjeni deželi. Fr. pL Šuklje. III. Okrožja, okraji in občine. »Slovensko« skupino sem razdelil že na tri približno enako obljudena okrožja. Tudi pri njih upravi nasvetu-jem organično zvezo uradniškega in ljudskega življa. Orožju načeluje okrožni glavar, njemu stoji na strani od ljudstva po splošni, enaki, tajni volilni pravici izvoljeni okrožni svet. Naravno, da mora glavar razpolagati z večjim osobjem, katero je združeno v okrožni vladi. Ista se naj sestavi tako, da so v njej spojeni stalni uradniki in izvoljeni, perijodično se menjajoči odposlanci iz okrožnega sveta. Svoje prejemke naj le - ti dobe iz blagajne okrožnega sveta. Tedaj prav tako kakor v deželi, le z neko znamenito razliko. Okrožnemu svetu namreč bi zelo pristrigel področje, p os ta v o-dajne oblasti ne bi dovolil, k večjemu bi mu privoščil neko normativno kompetenco in še to le sporazumno z ekrožnim glavarjem. Okrožje razpada potem v upravne okraje. Sedanjih okrajnih glavarstev ne bi hotel obdržati. Soglasna sodba vseh poznavalcev obstoječe politiške uprave jih obsoja, češ, prevelika so in preobsežna, da bi jih mogel spoznati njih predstojnik tako natančno, kakor bi trebalo. Prava upravna enota se i meni vidi sodni okraj, broječ približno K>—15.000 duš; z njim naj se tedaj krije tudi okoliš politiškega okraja. Iz tega sledi, da bi se veliki sodni okraji, n. pr. ptujski, celjski, okraj ljubljanske okolice itd. za upravne namene morali razdeliti na več manjših politiških okrajne v. Na organizacijo tega upravnega okraja polagam posebno važnost, v njem vidim nositelja cele nacrtane upravne sisteme. Načelnika njegovega, okrajnega glavarja, predstavljam si kot dušo celega okoliša, giavni motor bodi gospodarskemu in kulturnemu napredku celega okraja..Da se pa vsaj približamo temu uzoru, stopi mu naj na stran okrajni svet, izbran od ljudstva. Ali v tem slučaju se ne bi zanašal na splošno, enako volilno pravico, temveč gledal bi pri sestavi okrajnega sveta strogo na to, da so že po načinu izbiranja v njem zastopani najvažnejši stanovski poklici. In zakaj? Ker bi v tej korporaciji hotel združiti vse one premnogovrstne odbore, odseke in svete, katere sedaj sestavljamo in volimo s silno potrato časa in denarja in čestokrat brez zaželjenega uspeha. Čemu na primer na Kranjskem okrajni šolski svet, okrajni cestni odbor, zdravstveni svet itd., vse te različne korporacije, skrivajoče pod blestečo firmo »avtonomije« svojo brezpomembnost in dejansko neplodnost?! In čemu ta razloček, da ima sedanji okrajni glavar v enem takem na videz »avtonomnem« zastoDU edino in izključno besedo, k drugemu pa niti blizu ne sme, dasi služijo vsi brez izjeme javnim, tedaj politiškim namenom? V okrajnem šolskem svetu brezpogojno zaukazuje predstojnik političnega okraja in pohlevno mu služi podložnik njegov, okrajni šolski nadzornik. Tam svojo voljo narekava okrajni glavar, v cestnem okraju pa — in ceste so vendar istotako del novodobne kulture kakor šole — v tem zastopu pa niti besede nima! Nevzdržliive razmere! Združimo vsa ta »disiecta membra«, spojimo vse te funkciie v okrajnem svetu ter razpredeilmo ga po osnovnem statutu v razne sekcije ali oddelke, katerim se naj poverijo dotične upravne naloge. Kadar pa gre za zadeve, tikajoče se uprave celega okraja, potem naj se zbere celi okrajni svet ter skupaj z okrajnim glavarjem ukrene naj, česar treba. ~- Kako pa S tehničnimi strokovnjaki, katerih potrebuje današnja uprava v vedno rastoči meri? Jasno je, da jih ne bomo imeli v vsakem okraju. Ali zato se več okrajev lahko združi v tehničen okoliš, tako da bo postreženo z inženirji gozdarskimi tehniki Itd. Istina je, da je ureditev okrajnih uradov baš tako važna kakor težavna. Dvigne se vprašanje, bo li okrajni svet imel zgolj »votum consultativum« ali pa »votum decisivum, bodo U izvoljeni zastopniki ljudstva v njem zgolj »na-svetovali« ali pa »določali ? Eno kakor drugo ima svoje težkoče in nedostatke. V prvem slučaju ti grozi nevarnost, da se ti skozi to luknjo zopet ne prikrade nesnaga komaj iztiranega birokratizma, v drugem pa se ti lahko pripeti, da v okrajnem svetu, obdarovanem z neomejeno odločilno oblastjo, naposled zmaga strankarska pristranost na škodo objektivne pravične uprave. Kako izogniti se dvojni tej nevarnosti? Rešitev te uganke bo delala obilo preglavice bodočemu zakonodajalcu in pa upravnemu organizatorju. Morda bi bilo najbolje, da se pri onih zadevah, glede katerih okrajni predstojnik ne bi bil vezan na mnenje okrajnega sveta, slednjemu dovoli priziv na okrožje ter za slučaj odklonitve pritožba na upravno sodišče. Kak bodi instančni tek pri novih upravnih oblastvih? Sedaj imamo v upravi tri instance: okrajno glavarstvo, namestništvo (oziroma deželno vlado) in ministrstvo. Mnogo preveč za točno rešitev! Odtod večinoma prihaja nedostatnost avstrijske uprave. Vsaka stvar se trikrat prežveka in premleva, razsoja jo naposled ministrstvo, katero jo običajno najmanj pozna, ker jo gleda zgolj iz mrtvih aktov, ne pa iz žive istine. Posledica temu je, d a je deželna vlada pravzaprav le večje okrajno glavarstvo; isto velja v še večjem obsegu o tretji instanci. Tedaj treba spremembe tudi v tem oziru. Dve instanci povsem zadostujeta tudi v upravi. Od okraja gre priziv na okrožje. Pravna varnost pod to omejitvijo ne bo ogrožena, zlasti ne, ker bomo na vsak način za vsako »deželo«, tedaj tudi za našo »slovensko« skupino ustanovili uprav-n,o sodišče, kateremu bi za svojo osebo področje drage volje razširili na zadeve »lastnega preudarka«, katere se sedaj pri avstrijskem upravnem sodišču načeloma izključujejo. Iz take pre-osnove upravnega prestopka bi pa izvirala še ta prednost, da bi deželna vlada kot najvišja instanca bodoče upravne skupine se stoprav mogla docela posvetiti svoji naravni vlogi, nadzirati, urejati in nadvladati celo gibanje upravnega ustroja! A še za en korak dab'e! Mari ne bi mogel po mojem načrtu izdatno zmanjšani politiški okraj prevzeti tudi veliko večino občinskih poslov? V takozvanih »avtonomnih« mestih, na pr. v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju itd. sta itak združeni okrajno glavarstvo in občina; mestni župan je obenem okrajni glavar za mestni okoliš. Ne bi to bilo »mutatis mutandis« izvršljivo tudi na kmetih? Povsod, po vseh avstrijskih deželah, čujejo se več ali manj upravičene tožbe o slabi občinski upravi. Le deloma so utemeljene v nedostatnosti dotičnih županov, poglavitni vzrok tiči marveč v preobilici bremen, katera prešibkim občinskim pleČam država navali in dežela. Kaj naj opravi revež, ki ga nagajiva usoda priklene na županski stolček, s težkimi butarami samosvojega in izročenega delokroga, brez strokovnih moči, prepogostoma celo brez kaznovalne pravice? V tem pogledu velja spominjati se prezanimive debate, katera se je pred približno 30 leti vršila v kranjskem deželnem zboru baš o reformi občinskega reda. Nepozabni deželni predsednik baron W i n k 1 e r, mož bogatih upravnih praktičnih skušenj ter goreč za blagor slovenskega naroda, se je lotil sam pretežavnega dela, zboljšati naš občinski red. Svojega skrbno izklesanega operata ni smel predložiti kot vladno predlogo, temveč zero tik gozdnega gradiča, daleč od človeške svojati. od zaljubljenih parčkov, od prismojenih poetov, ki love luno v svoje verze... Še druga bajna bitja nastopajo v »Laterni«, ki sploh.v čudovito ubranost strinja tako živo realnost kakor mitično in prirodno poezijo, zlasti v tretjem dejanju, ki ga preveva čar mesečne noči, in seveda tudi v četrtem dejanju ob častljivi lipi, kjer je pisatelj z gloriolo tajnostnih luči ovil Čudotvorno drevo — češko-slovansko lipo, posvečeno že izza pradavnih časov! »Laterna« je umetniško izklesana drama, ki obaja že sama po sebi kot z ljubeznijo in z globoko invencijo zasnovana in izdelana slika iz dobe čeških tlačanov. Ali pisatelj jo je še poglobil in jo okitil s pestro simboliko, ki je o njej Fr. Govekar že razpravljal v sobotni številki tega lista. Dostavljeno bodi v tem pogledu samo dvoje: »Laterna« je simbol zavisnosti od tujerodnega gospostva; knežna jo razbije sama, ker se je prepričala, da se Libor (narod), utrjen v ljubezni do Haničke (domovine) in ogorčen od novih nasilstev, ne da premotiti z nobenimi, še tako mameči-mi obeti. Na celotni sliki je nadalje jako poetična poteza, da Hanička v staro kroniko polaga cvet materine dušice in poleg tega nad njo obeša venec iz materine dušice, s čimer je kar najnežneje simbolizirana vrela ljubezen češkega naroda do rodne zemlje in do njene slavne zgodovine! Predstava je, dasi ne docela zaokrožena, potekla vobče zadovoljivo, plasti ker so bile glavne vloge v dobrih rokah. Izmed dam ie gospodična ša- ri č e v a kot knežna z gracijoznim nastopanjem, z -dražestno zunanjostjo, s plemenito nadahnjeno govorico in z vabljivo koketnostjo ustvarila lik, ki je zbujal splošno pozornost ter je simpatično mlado umetnico postavljal v ospredje vsega večera. Gospa Long-henova je Klaskovo opremila z drastično jezikavostio odločne ženske, ki je pač kakor ustvarjena za to, da strahuje zakonskega moža, da pa tudi nasilnega povodnega moža nauči kozjih molitvic. Gospodična MarjanoviČ - Markova je našla za Haničko tople akcente ter z njimi prikupno oživila pasivnost svoje vloge. Gospa Bukšekova je predstavljala babico, umerjeno kakor gre Častitljivi starici. Izmed igralcev je gospod N u č i č utelesil mlinarja Libora kot korenjaka, ki si je v svesti svoje pravice; tej izraziti figuri oa bi bilo.ponekod v prid, da bi jo bil podčrtal in dvignil z markantneje presekanim izražanjem. Dvorjanika je gospod P e č e k predstavljal z gladkim dostojanstvom; gospod Povhč je dobro pogodil grajskega oskrbnika, dasi ni ustvaril samorasle figure. Gospod Danes je podal pomožnega učitelja Zajička tako vrlo premišljeno, da sme slovensko gledališče od njega pričakovati še marsikaj dobrega. Gospod Danilo je uveljavil mlinarskega pomočnika Brano z odločno robastjo, kakršna je primerna takemu neoglajenemu značaju; žal, da se zaradi hripavosti ni mogel razviti docela. Šumarji so bili srečno očrtani, zlasti gospod B r a t i n a se je odlikoval z izborno prikrojeno masko In s pristno pogojeno govorico, gospod Strniša pa je Klaska predstavljal z gibiČno in zato učinkovito plašljivostjo. Gospod Al a -r e k se je izkazal ob snočnjem prvem nastonu za rutiniranega igralca; za po-vodnika Mihala si je nabavil umetno masko ter to originalno figuro izvedel nič manj originalno v igri in govorici; drugega povodnika Ivana je izvajal gospod P r e k z dobro poudarjano čemer-nostjo in odsečnostjo. Gospod R a s -berger naposled je srečno kopiral devotnega grajskega kancelista. Druge manjše vloge, med njimi mušketir (gospod L o č n i k), hišna (gospodična Vera Danilova) in oba rihtarja (gg. D e b ev e c in Poljak), niso kazale posebnih peg in hib, tako da je bila sodba o celotni predstavi vobče povoljna. Opozoriti pa je vsekakor treba na to, da so bili nekateri nastopi preveč hrupni; na našem odru se pogostoma kriči tudi tedaj, ko ni za to nobene potrebe in ko bi se afekt dal izraziti tudi z drugačnimi pomočki. Scenična oprava je bila skrbna in slogovita; motili so le časih nedostatni svetlobni ekfekti, ki pa se morajo pripisovati temu, da gledališče spričo vojnih razmer ne razpolaga z izvežbanim tehničnim osebjem. Odmori med posameznimi dejanji so bili predolgi in so zavlekli predstavo nad mero. Ali tudi v tem oziru ne zadeva krivda režije, nego nezadostno gledališko opremo, ki vsaj za sedaj Še ni urejena za hitre scenične izmene. Mnogoštevilno občinstvo fe odlikovalo poglavitno osebje z živo in glasno pohvalo; gospodična Saričeva In gospa Longhenova sta razentega prejeli cvetni darili. pod tvrdko deželnega odbora ga je spravil v parlamentarno posvetovanje. V svojem znamenitem načrtu je ustvaril dvojno kategorijo občin: glavno občino in podobčino. I njemu se je videlo primerno in potrebno, sodni okoliš vzeti kot teritorijalni obseg glavne občine, seveda z možnostjo, da se preobsežni sodni okraji razdele na več glavnih občin. In kako področje je privoščil svojim glavnim občinam? Ves izročen delokrog in najvaneiše naloge samosvojega delokroga, tako da je kompetenco sedanjih občin, — »podobčin« po VVinklerjevem načrtu — v istini skrčil na oskrbo lastnega občinskega premoženja! Globoko zasnovan osnutek, tehnično dovršen do mere, katera daleč presega sedanje zakonodajne »umotvore«, toda ne brez — poglavitne hfb W i n k 1 e r je moral namreč ob Istem času, ko je s kreDko desnico rešil neprikladno poslopje občinskega organizma, morda proti svojemu lastnemu prepričanju popolnoma se vzdržati i najskromneišega poskusa, da bi pre-drugačil tudi državne politiške urade. In tedaj so se dvignili baš iz krogov narodnih poslancev oroti niemu in nie-govi občinski reformi glasni ugovori, češ: »Kaj ima liudstvo od take zamene? Istina je, da bodo okrajna glavarstva s tako ureienimi občinami laglje izhajala, da bo olaišana državna uprava, a stroški bodo zndeli in preobreme-* njali našega davkoplačevalca!* Ugovori niso bil' povsem nenor^vičeni in tudi pripadniki W i n k 1 e r j e v e g a načrta, kateri so se bili zanj zavzeli radi očividnih prednosti njegovih, jih niso mogli razveljaviti. In tako se ie od domoliubnega deželnega predsednika izumbeni načrt velikonotezne občinske reforme za vselei pokopal v registra-turi Hežemega odbora! Mizerija naše občinske uprave pa obstoia še dandanes ter se je se povečala tekom svetovne vojne. Sodim, da jo korenito orlnrnv^nio po organ^čni . pravni reformi, ki i o na .vetuj m. Tako skraišanemu in omejenemu področju, kakor ga še puščam današnji občini, more biti kos celo naislabotnei^a občina. Niti ta oftoHost ie ne bi mogla več zavirati, ako bi slučajno, kar se žalibog tolikokrat pripeti na zemlji slovenski, nikakor ne na korist zdravemu občinskemu živlieniu, še manj na v nrid narodni treznosti in štedliivosti — ?upan bil obenem —krčmar! Ker po mojem mnenm se županstvo in sicer zelo častivredna gostilni carska obrt nič kaj posebno ne vjemata! Po zagrebškem sestanku. Včeraj objavljeni komunike o sestanku odposlancev našega naroda v Zagrebu povdarja, da je bila doseženega tako glede cilja kakor glede o r-ganizacije (ta beseda je v stavku pomotoma izostala) popolna edinost. To sporočilo je nad vse zadovoljivo. Ne moremo se spuščati v podrobnosti, reči pa smemo, da je enotnost naše narodne fronte za vanež trenutke, ki nas čakajo.z a-s i guran a. Vsaka bojazen, da bi se mogle cepiti nase sile, ali da bi mogle z različno taktiko nastati kake zmešnjave ali kokšno nesporazumljenje, je neupravičena. Volja našega naroda bo prišla v odločilnem trenutku do povsem jasnega in jednotnega izraza. Eden izmed razveseljivih rezultatov zagrebškega sestanka je ta, da je sedaj tudi jugoslovanska socijalna demokracija sklenila svoj ofici j al ni pristop, k vsenarodni organizaciji. Slovenski, hrvatski in srbski socijalni demokrati so pristopili tako Narodnemu vijeću v Zagrebu kot skupnemu vrhovnemu narodnemu organu kakor tudi Narodnemu svetu za Slovenijo in Istro ter so se podvrgli splošni narodni disciplini. Tako se dovršuje naša narod, reprezentanca, ki je v bodoče edino k o n-petentna, da govori obvezno v imenu celega našega naroda, v kolikor ta živi v avstro - ogrski monarhiji. Komunike naznanja, da bodo storjeni sklepi objavljeni kasneje. To ni odlašanje v stvari sami, temveč je le odgoditev javne razglasit-v e organizacije Narodnega vijeća. Pričakovati pa je, da se bo ta razglasitev izvršila še tekom tedna. Značilne za razpoloženje, ki je vladalo na zagrebškem sestanku, so brzojavke, izmenjane pri tej priliki med zastopniki našega ter češkega in poljskega naroda. Tako je pozdravil »Česky Svaz« zagrebške zborovalce s sledečo brzojavko: »Spominjamo se danes Vas Slovencev, Hrvatov in Srbov ob slavnostni priliki, ko polagate čvrst temelj veliki Jugoslaviji z ustanovitvijo skupnega »Narodnega sveta«. Veselimo se Vašega edinstva in se zavedamo, da nam stojite na strani v našem boju za češkoslovaško drŽavo tako, kakor bomo mi z Vami izvojevali Vašo državo. Za Češki Svaz: Stančk. S posvetovanja pa je bil poslan češkemu Narodnemu odboru sledeči telegram: »Narodni vvbor Praga. Zastopniki složnega in enodušnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, zbrani pri ustanovitvi »Narodnega sveta« v Zagrebu, pošiljajo čehoslovaškemu bratskemu narodu iskrene pozdrave in obnavljajo v zgodovinskem trenutku, ko se rešuje usoda naših narodov, prisego nezlomljive solldarnosti^in neomajne zvestobe v skupnem boju za svobodo in državno samostojnost naših narodov. Dr. Pavelić.« Vsebinsko enake brzojavke so bile poslane posl. Glombinskemu, voditelju poljske narodno demokratične stranke in posl. Witošu, voditelju poljske ljudske stranke. Važna posvetovanja srbsko-. hrvatske koalicije. Zagreb, 7. okt. Z ozirom na izredno važen političen položaj je bil sklican saborski klub hrv. - srbske koalicije za sredo 9. t. m. k plenarni seji, kateri se pripisuje izredna politična važnost RAZPOLOŽENJE V HRVATSKO-SRBSKI KOALICIJI. Zagreb, 7. oktobra. Oficijalno glasilo hivatsko - srbske koalicije »Hrvatska Riječ« objavlja danes zvečer senzacijo-nalen članek, v katerem pravi: Koalicija ie s svojo dosedanjo taktiko hotela oču-narodne sile za moment konečne h e. Zdi se nam, da je ta mo-ent tu. Monarhija je predlagala mir :i je s sprejetem Wilsonovih točk pri-;mala pravo samoodločbe. Sedaj je treba, da spregovori naš narod ter izjavi svoje težnie. V tem zgodovinskem trenutku ne smemo molčati, ne smemo biti desinteresirani. Ce bi bili pasivni, potem bi službena, uradna interpretacija samoodločbe veljala za izraz našega narodnega stališča. Če celo Madžari, ki so sodelovali pri mi-ro\ ni ponudbi, hočeio zastooati svoje težnje sami na mirovnem kongreju, koliko bolj smo mi dolžni, da združimo sedaj vse svoje sile ter iznesemo svoje stališče o rešitvi problema našega tro-imenega naroda, katerega ujedinjenje in neodvisnost hočemo vsi. Članek »Hrv. R.« je smatrati kot uvodno besedilo k posvetovanju kluba hrv. srb. koalicije, ki se vrši v sredo 9. t m. Obupani nemiki Volksral Dunai 7. oktobra. Tu se 1e vrSilo r nedeljo zborovanje >velikeera nemškega Volks^ata za Avstriio<. Sklenjen ie bil tale oklic: t Nemškemu narodu v Avstriji! Nemški Volksrat v Avstriji pričakuje odločitev o miru poolnoma mir-iio. Naš narod bo pozdravil tak mir kot konec neskončnih žrtev in kot izgled na boljšo bodočnost, če ostanejo pogoji za naše narodno in gospodarsko življenje neomaleni. Če pa obstojajo sovražuiki na našem umikanju, potem nam ne preostane drugega, kakor da se v neločljivi enotnosti z Nemčiio in zavračajoč vsako slabotno misel na separatni mir še nadalje branimo do odločilnega konca. Sramota separatnega miru ne sme spremiti ščita stare Avstrije v novo zgodovino. Na vsak način mora ta voina prine-' sti popolno izpremembo položaja našega naroda Odslei bo edina naša skrb bodočnost lastnega našega naroda. Enodusni in odločni zahtevamo zato svoio popolno in neomejeno pravico samoodloč-b e. Veseli nas, da so se pričele v dosego teh zahtev zbirati vse nemške stranke. Ustanovi naj se samostojna nemško - avstrijska država, kateri nai pripadaio vsi Nemci v Avstriji. Nobena nemška manjšina nai ne bo izločena iz varstva te države. Svobodni in po lastnem preudarku hočemo odslei sami odločati o notranjem in zunanjem ustroju naše bodočnosti. Se se bojujejo zavezniške armade proti skurvnemu sovražniku. Tem težle naloge čakaio one. ki so odgovorni V času med vojno in mirom. Vse se mora takoj storiti, da se vzdrži red. Poživljamo torej vse naše narodne tovariše v domovini in na fronti, da povečalo svojo pazljivost in da store svojo dolžnost. Gre za to. da pred koncem te borbe storimo vse, kar smo dolžni po vseh delanjih udanosti in požrtvovania nsjn samim in našemu junaškemu zavezniku Nemčiji. Avstriiski Nemci! Korakajmo složni in odločni naproti nemškemu ljudskemu pravu bodočnosti. Nemoteni od skrbi za druge in prosti vseh obzirov bomo mogli potem z veliko boljšim uspehom delovati za lastni narod, nieerov napredek in za skunnost s političnim narodnim in gospodarskim življenjem celotnega nem-štva. Posvetovanje načelnikov gosposke zbornice. Dunai 7. oktobra. Včeraj popoldne se je vršilo posvetovanje skuninskih načelnikov gosposke zbornice. Sklenjeno je bilo, da se ta teden ne vrši nobena seja predno ni dosoel Wilsonov odgovor. Dela avstrijskih delegacij naj se prično še ta teden. Madžari hočejo „integritete" svoje nasilne države! Budimpešta. 7. oktobra. Med madžarskimi voditelji, zlasti med starima nasprotnikoma grofom Tiszo in grofom Andrassvjem je prišlo do sporazuma. Prenehajo naj vsi strankarski boji, vse stranke naj se združijo v borbi za neodvisnost, čast in integriteto madžarske države. (Madžari pozabljajo, da sta čast in integriteta madžarske države nezdružljiva. Integriteta Madžarije pomenja nadaljevanje nasilnega gospodstva madžarske manjšine nad slovansko - romansko veČino Ogrske. Op. ur.) Razne vojne vesti. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad. 5. oktobra. Sovražnik tudi včeraj ni prekoračil črte Beirut-Damasku. Bojev nobenih. Na drugih frontah mir. Novi poveljnik cebo - slovaških čet Moskva, 6. oktobra. Za vrhovnega poveljnika čeho - slovaških čet je bil Imenovan, kakor poročajo iz Omska, general Jankuja. Zgodilo se Je to v sporazumu francoske vlade s Češkim narodnim od-boroir- ^^LUVCNMVi inakuu ane o. OKtoDra rvio. srran ravnatelj«, deželnovladna ofieiiala Ivan Marko in Ivan Abram sta imenovana za ad-iunkta. kanoolista Fran Peterlin in Josip Schleimer za oficijala, kan-celist Fran Fischer za okr. tajnika, končno sta bila okraina tainika Fran Jurca in Leopold S e 1 i a k pomaknjena v deveti činovni razrod. — Iz politične konceptne slnžbe. Deželnovladni konce ntni praktikr.nt Ivan P e r n e . ki se ie vrnil iz voiaške službe, io prideljen okrajnemu glavarstvu v Ljubliani. — Ljudskošolske vesti. Albina T r a u n je nameščena za suplentinio v Dobrepoljah, istotako Maksimilijana G r e g o r i c. Ivana K 1 e m e n c je imenovana za provizorično učiteljico v Mostah, Zlata Levstik na Viču. — II. Lindsko t»red\vanie »Akademije«. V sredo, dne 9. oktobra ob 8. uri zvečer priredi >Akademija« svojo drugo predavanje v lološniem tečaiu. Predava dr. Leopold Lenard: >Z akai so razpadle staroslovanske držav e<. Predavanje se vrši v veliki dvorani Mestnega doma. Sedeži 1 K, stojišča 50 v. Člani >Akademije<: plačalo do 50 v. stoiišča_za člane in dija-stvo brezplačno. Oni člani, ki še nimajo legitimacij, lih dobe pri blagajni na večer-predavanja. Članarina: letno 4 krono. — t P. Stanislav Škrabec. Čez dvef leti bi slavil naš naitemeliiteiši pozna-J vateli slovenščine petdesetletnico svoje-1 ga znanstvenega delovanja. Škrabčevol ime uživa velik ugled med slovanskimi! jezikoslovci. Kjer je govor o znanstve-j nem raziskovanju nase slovenščine, povsod najdeš med viri tehtne razprave našega otca; navaja iih Miklošič v uri-; merjalnem glasoslovju. Valjavec in Le-j skien v študijah o naglasu. Olaf Broc v slovanski fonetiki itd. Na domačib tleh si ie priboril veljavo razmeroma pozno, ker ie manjkalo umevanja za znanstvo slovenskega jezika tam, >kjer bi ga imeli pestovati. likati in mikati in izobraževati z svo skrbio, z vso prisrčno ljubezniio«. V obrambo svoje vede ie moral navajati še 1. 1884., da slovensko jezikoslovje nikakor ni le za kaKega iezikoslovca, temuč za vsakega izobraženega Sloveča, ki hoče svoj slovenski jezik v resnici znati in poznati. :akor gre izobraženemu Slovencu. Slovenski jezikoslovec ne piše le za iezi- [koslovce, temuč za vse. ki hočejo prav in lepo govoriti in pisati, prav kakor pridigar ne pridiga le pridigarjem, temveč vsem, ki hoče prav in lepo po krščansko živeti«, ter dostavlja: >V resnici, ako imamo Slovenci kal veljave med omikanimi narodi, jezikoslovje nam jo jo pridobilo, nobeno drugo znanstvo.« L. 1844. nam je dalo pripovednika Jurčiča, lirika S. Gregorčiča in jezikoslavca Škrabca, ki se ie rodil 7. januiiria v Hrvači v ribniški dolini. Ze na ljubljanski gimnaziji se ie bavil a slovansko filologijo. Po končani gimnaziji ie stopil koncem oktobra 1861 V frančiškanski samostan ter zamenjal posvetnega >Antona« s >Stanislavom«. Novincijat ie opravil naTrsatu. bival in nato po dve leti v Gorici in v Ljubljani, odkoder so ga poslali na novomeško gimnazijo, ki so io tačas oskrbovali še frančiškani. Na tem zavoda ie poučeval dve leti slovenski, nemški in grški ie-zik. nato ie v Gradcu študiral klasične jezike in uri G. Kreku slovansko filologijo Iz Gradca se je vrnil na Kostanjevico pri Gorici, kier ie v samostanski šoli poučeval iezike in v tihi celici posvečal svoj prosti čas temeljitim študijam slovenščine in jezikoslovja sploh, dokler ga ni svetovna vojska pregnala iz mirnega zatišja v Ljubljano, kjer ie po daljšem bolehanju umrl 6. oktobra zvečer. Ni mu bilo usojeno, da bi >ob koncu svojih dni vendar le mogel videti toliko ča-sa napovedano izdanie< svoi;!> zbranih jezikoslov. spipov. Izšla sta do zdaj le dva snopiča. Ko bo življensko njegovo delo zbrano pred nami, tedaj šele bomo presodili njegov pomen. — Njegov prvi spis >0 glasu in naglasu našega knjižnega jezika« (1870) orie ledino na tako eminentno praktičnem kosu slovenske slovnice, kakor ie ortoepija. In od tedaj se je trudil v vseh svojih študijah. >da bi se ohranila slovenščina zdrava in razvijala prav in lepo, kakor ji je prirojeno>. Ker ni naj Sel tedaj zavetja za svoje razprave pri >Slov. Matici« in »Novicab«, je začel od 1. 1880. izdajati na ovitkih >Cvetja z vrtov sv. Frančiška« svoje krajše in daljše razprave, ki se iih ie tekom 36 let nabralo častno število. Največ člankov ie popvečenin izreki in naglašavanju naše knjižne slovenščine, podal ie >Nekoliko slovenske slovnice za po-skušnjo«: razne polemike so rodile obširne razprave, tako r Hostnikom in Peruškom o našem glagolu; obširno je ocenil Levčev pravopis, osmo izdajo Janežičeve slovnice, IleŠičevo knjigo >0 pouku slovenskega jezika« in ne-broj drugih slovenskih in slovanskih knjig jezikoslovne in nabožne vsebine; povedal je svoje zdrave nazore o učenju naše knjižne slovenščine v začetnih in višjih učiliščih, podal je svoj načrt brzopisne abecede za slovanske in druge glavne evropske iezike. za svetovni umetni jezik >Eulalia«. Zadnji letniki so bili posvečeni naši dialektologiji ter naši fonetiki v prozi in poeziji. Velikemu ljubitelju in goiitelju naše slovenščine ostani ohranjen hvaležen spomin! — »Slov^nskA Matica«. Seja Knjižnega odseka Slovenske Matice bo v četrtek, dne 11. t. m. ob šesti uri zvečer v društvenih prostorih. — »Glasbena Matica^. Ova komorna koncerta Češkega kvarteta iz Prago v petek in soboto. 11. in 12. oktobra v Ljubljani bodeta nudila najvišji in najpopolnejši užitek, kar ga je danes v lepi komorni glasbi doseči mogoče. Kvartet koncertira v zadnjih tednih po raznih mestih na Hrvaškem in vrši idealno kulturno misijo, širiti najfinejšo glasbo in smisel za nie umevanje na slovanskem jugu, Vselei. kadar pridejo v Ljubljano taka mojstri, kot so člani češkega kvarteta, so v Ljubljani prazniki ideaino lepe glasbe. Tisočkrat po-zdravlien prihod mojstrov Hofmana. Suka, Herolda in Zelenke! Nekaj posebnega bo v koncertu izvajanje Schu-bertovega kvinteta za dvoie gosli, vijo-lo in dva vijolončela. Da se to delo izvajati more v Ljubljani pride sodelovati poleg češkega kvarteta tudi odlični hrvaški umetnik, virtuoz na viiolon-čelu gospod Giuro Tkalčič. ki je Ljubljančanom v naibolišem spominu iz svo-iih koncertov ori >Gla^beni Matiei<. — Knriava zopet dovoljena. Deželna vlada naznania. da se na Dodlagl ukaza c. kr. ministrstva za iavna dela razveljavi ukaz z dne 6. aprila t. 1. glede prepovedi kuriave do 15. oktobra. Dovoljena ie kurjava z današnjim dnem. Žal deželna vlada ne pove, kdo bo dal kurivo. — ^Tmrla ie v Ljubljani ga. Marjeta Z^ouc. Porrch so vrši iutri ob 2. uri. Ciean ustreli] cigana. V ccozdu pri Št. Vidn sta se skregala dva cigana in končno segla po orožju. Cigan Anton BreŠčak, 22 let star, je obležal težko ranjen v prsi. Umrla je v Novem mestu sodnemu pisarniškemu predstojniku gosp. A b r a m u hčerka V a n d a, stara 10 let. Iskreno so-žalje! Iz Brežic nam poročajo: Čujemo, da namerava naš velenemški župan in lekarnar Hanzek Schniderschutz pobrati svoia šila in kopita in se preseliti v Berlin. Želimo mu prav srečno pot. Imamo že moža, ki bo otvoril moderno opremljeno lekarno. Ko so po naših deželah divjale persekucije, nas Je hotel Hanzek vse pozobati in v Hrastinci pobesiti. Umrl je v Gradcu mornar Anton B a b š e k, star 34 let Pokopali so ga v Cirkovcm pri Pragarskem, Za župana v Beljaku je bil dne 4. oktobra izvoljen odvetnik dr. S t r o b 1, ki je sedaj kot oficir v vojaški službi. Kino Ideal. Spored za danes, torek 8. oktobra. Predvaja se učinkovita štiridejan-ska drama »Izdajalka« z znamenito umetnico Olgo Desmond v naslovni vlogi. Vrh tega še »Crna kokoš«, izvrstna šaloigra v treh delih z izbornim komikom Konraaom Dreherjem ter najnovejša vojna poročila. Za mladino neprimerno. Predstave od 4. popoldne dalje, zadnja točno ob pol 9. — Kino Ideal. Zgubila se zlata zaponka od Sp. Šiške do Marije Terezije ceste. Naidi-teli naj io odda proti nagradi v unrav-ništvu. Črno denarnico z okoli 20 K ie izgubil vojak. Odda nai se proti nagradi v upravništvu >Narodac. Našel se Je damski klobuk med LJubljano In Postojno. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Mariji Kopačevi. Ljubljana, Cesta na Rožnik, vila Matko 39. Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. Danes ob pof 8. uri zvečer se priredi >Akademija« z novim sporedom za abonement >C«. — Jutri, v sredo, dne 9. t. m. zvečer ob pol 8. 8e ponovi >Morala gospe Dulske« za abonement >A«. Aoroviiacjia. t Prodaja moke. Od četrtka do vštete sobote to je od 10. do 12. t m. se bode oddajalo na vsako močno Izkaznico po % kg moke za pecivo št. 0, kilogram stae 2 K 66 vinnarjev. A- Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižnani ceni v sredo dne 9. t. m. in v četrtek dne 10. t m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v sredo 9. t. m. popoldne od 2. do pol 3. št. 1 do 200. od pol 3. do pol $. št. 201 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do 600, od pol 4. do 4. št 601 do 800, od 4. do pol 5. št. 801 do 1000, od pol 5. do 5. št. 1001 do 1200, od 5. do pol 6. št. 1201 do 1400, od pol 6. do 6. št. 1401 do 1600. V četrtek dne 10. t m. dopoldne od 8. do pol 9. št. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št 1801 do 2000, od 9. do pol 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št. 2201 do konca. Kilogram stane 2 K 80 v. t Zabela na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo zabelo v sredo, dne 10. oktobra, v četrtek, dne 11. oktobra, v petek, dne 12. oktobra In v soboto, dne 13. oktobra pri Muhleisrru na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: V sredo, dne 10. oktobra dopoldne od 9. do 9 št 1—100, od 9. do 10. št. 101—200, od 10. do 11. št. 201—300; popoldne od Vt2. do JA3. št 301—400, od Vi3. do V*4. št. 401 do 500, od Vi4. do Vj5. št 501—600, od Vth. do l/t6 št 601—700. — V četrtek, dne 11. oktobra dopoldne od 8. do 9. št. 701—800, od 9. do 10. št 801—900, od 10, dO 11. št 901—1000; popoldne od pol 2. do pol 3. št 1001 do 1100. od pol 3. do pol 4. št. 1101 do 1200. od pol 4. do pol 5. št. 1201 do 1300, od pol 5. do pol 6. št. 1301 do 1400. V petek dne 12. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 1401 do 1=500, od 9. do 10. št 1501 do 1600, od 10. do 11. št. 1601 do 1700, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1701 do 1800, od pol 3 do pol 4. št. 1801 do 1901. od pol 4. do pol 5. št. 1901 do 2000, od pol 5. do pol 6. št 2001 do 2100. V soboto dne 13. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 2101 do 2200. od 9. do 10. št. 2201 do 2300, od 10. do 11. št. 2301 do 2400, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2401 do 2500, od pol 3. do pol 4. št. 2501 do 2600, od pol 4. do pol 5. št 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 10 dkg čiste masti m 10 dkg jedilnega loja, kar stane skupaj 5 kron. Poleg zelene nakaznice B morajo prinesti stranke tudi rumena nakazila za mast. Železničarji pridejo na vrsto kasneje. f Zeljnate glave za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazilu za krompir, v sreda dne 10. oktobra v deški šoli na Ledini. Določen je ta - le red: dopoldne od 8. do 9. št. 1—160, od 9. do 10. št 161—320, od 10. do 11. št. 321—480; popoldne od Me2. do V*3. št. 481—640, od V23. do V«4. št. 641—800, od V*4. do %SL št. 801—960, od "45. do V*6. št 961 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatih glav, kilogram stane 56 vinarjev. Stranke, ki žele več kot 500 kg zeljnatih glav, naj se prijavijo v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13/1.. da se jim dostavi zelje na dom. " . t Petrolej za obrtike. (C karte). Na vsak d ru g i odrezek C karte se dobi po 1 liter petroleja v sledečih trgovinah: v I. okraju pri Jermanu, Poljanska cesta, v II. okraju pri g. Trdini, Stari trg, v III. okraju v konzumu, Krakovski nasip, v IV. okraju pri g. Ješetu, Rimska cesta, v V. okraju pri g. Jer-šetu. Sv. Petra cesta, v VI. okraju pri g. Mencingerju Tomažu, Resi jeva cesta, v VII. okraju pri g. Zormanu, Sp. Šiška, v VIII. okraju pri g. Mencingerju Štefanu, Martinova cesta, v IX. okraiu pri g. Klemencu, Dolenjska cesta, ta petrolej se dobi 1 e od 9. do 15. oktobra t 1. t Petrolej za obrtnike (O karte). Na vsak prvi odrezek O karte se dobi po 1 liter petroleja v sledečih trgovinah: Na štev. 1 do 34 pri g. Schifferju, Mestni trg, na štev. 35 do 130 pri g. Severjevi, Sv. Jakoba trg, št. 131 do 220 pri g. Sokliču, Pred konjušnico (Trnovo), št. 221 do 250 pri Leskovcu-Medenu, Jurčičev trg* št 251 do 350 v konzumu Zvezda, št 351 do 500 pri g. Zorcu, Dunajska cesta. Ta petrolej se dobi le od 9. do 15. oktobra t L in stvari. ' • Pražke žene prisednice v aprovi-zaciji. > Pravo Lidu« poroča, da je bil gospodarski svet praškega mesta pozvan, nai imenuje tri žene, ki bi pri sejah ravnateljstva prehranjevalnega urada sodelovale s posvetovalnim glasom. * Gledališki igralci na Dunaja ne Štraikaio. Poročali smo. da so hoteli gledališki igralci na Dunaju pričeti štrajk v soboto 5. Prišlo pa je do poravnave med ravnateljstvi in igralci in tako se ie v nedeljo v vseh gledališčih* zopet redno igralo. _ Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne $. oktobra 1918. 230. štev. se je včeraj ob 1 /2 8. uri zvečer v nežni dobi 10 let preselila med krilatce. Pogreb nepozabne ljubljenke bode jutri v sredo, dne 9. oktobra ob 4. uri popoldan. Novo mesto, 8. okt. 1918. Globoko žalujoči: Malči In Vlado, starši. — Vlada,sestrica. Miloš, bratec z električno razsvetljavo Odda takoj- Na željo tudi opoldne kosilo ter zajterk. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. se proda. Več se poizve: 8y. Flori-jana nI. tU 24. 5466 liše se za takoi veliko elegan no STANOVANJE če mogoče s kopalnico in električno razsvetljavo. Ponudbe na Upr. »Slov. Naroda« pod „B št. 99 5414". in 2 stara krojaška stroja. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 5431 išče se za večsnse ure za poučevanje slovenščine. Ponudbe pod »nčitell 5450" na upiavništvo »Slovenskega Naroda«. 35^ Naprodaj je SALONSKA OBLEKA srednjo postavo, ženska, žamesta, in sifona nekaj več metrov. — Naslov pri upravništnu »Slov. Naroda«. 5469 (stoli, mize, stekleni, e itd.) se nrods. Pojasnila daje odv. pisarna dr. Prana Počeka, Lfcbifane, Sv. Petra c. 11. Sprejme se takoj zanesljiv tekač sprejmem za majhno posestvo, poi uri od postaje Medvode. — Prednost imajo železničarji v pokoju z družino. Ježe! Jesih, Medvode. - 5357 za razna dela Oglasi nai se v »Tlakoval zadrugi«' v ^ubijani, Sodna ulica 6. 5455 Skoro nova črna ska fđI8 se proda. — Vprašati je pri A. Sestricu, krojaču v Ljubljaai, Poljanski nasip stv. 8. 5471 ftssrodal so trije s: gonilni pasovi, dolgi po 20 m in Široki 120 — 140 mm. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „ p asovi 5452". Naša predobra mati oziroma stara mati, teta, gospa je umrla danes ob 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previđena z zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozagne rajnice bo v sredo, dne 9. oktobra 1918 ob 2. uri popoldne iz Radeckega ceste št. 22 na pokopališče k Sv. Križu. 5477 Ljubljana. 7. oktobra 1918. Žalujoči rodbini Zgono In Sevara Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega sina oziroma brata, svaka in strica, gospoda Janko Stepišni učitelja na Toplicah, seda- črnovojni&kega praporščaka izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zalivalo. Osobitcf pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini zagorski, slavnima šolskima vodstvoma v Zagorju in v Toplicah pri Zagorju, slavnemu društvu Sokol za korporativno udeležbo pri pogrebu, slavnemu Glasbenemu društvu ter Rudniški godbi, dalje gospodu poročniku — učitelju Pelkotu, ki se je ob odprtem grobu z v srce segajočimi besedami poslovil od ljubljenega rajnika, gg. pevcem za ganljive žalostinke, gg. zdravnikom, ki so mu posvečali tolko skrb med dolgotrajno boleznijo, darovateljem prekrasnega cvetja in končno vsem, ki so spremili tako zgodaj umrlega na njegovi zadnji poti tako v Ljubljani kakor v Zagorju. edini slovenski šaljivi list, prinaSa izvrstne slike in mnogo izbornega Čtiva. — Vsaka slovenska družina, gostilna, brivnica itd. bi ga naj imela naročenega. Stane 10 K do konca tega leta. Naročite si ga takoj! Upravnlitvo »Kurenta* Ljiliaii. »ari tn 1!. M ImM M kolo (blclkelj) s prostim tekom ca oScnico ? Ponudbe pod „pianlaa S4SS" na upr. »S. Tesar jo in mizarje proti dobremu plačilu (ta hrano in stanovanje skrbi j eno) aerelsae ANTOM 8 TI INE a, Llnkljena, Jaraaova nllen et. 11. 175 Prodasta DVE LASNI KITI črni, dolg: en meter štirideset centimetrov. Pospeške nilen 4, Samota. Modro galico kupujem Ponudbe z naznačbo količine in cene poslati na ivrdko Antnn alčie, lagreb Prllni IS - 473 SOBNA OPRAVA za 3 sobe in kuhinjo se ugodna p rada. Proda se tudi skoro nova motka salonske oblaks. Ogledati v sredo in soboto od 2.—6. popoldne lndo*f ■nter, tasrlkant, L!nnl|eae9 Irfet-ćeva cest« 4, nteeenln levo. 5467 Vinski SODI hrastovi, 8 do 8 ki, skupno 300 hI, se prodalo za ceno K 110.— za hi — Poizvedbe: Levstikova ulica 21, ITI. nadatr. desno. 5457 in več sla tik damskih ur se proda v trgovini slaščic as Dana s)U cesti štev. S. 5468 Korespondenca. Inteligenten 24 letni trgovec s 150 000 kronami premoženja želi v avrho 2e-n'tve dopisovanja z izobraženo gospodično, trgovsko izobrafeno Iz ugledne rodbine ter blagega značaja Prosi se za sliko, inon»mno se ne vpoštevi. — Dopisi pod; nLeo S474M na upravništvo »Slovenskega Narod««. Stare zobe rudi zlomljene, komad 1—S krose, uTfns t*m sobe v* a m (zlata) do 400 kron — ananfe Prvo ltab-lfansno neanpovalliSe io*f Scmle-slnger v Lfufcljanl, Stari trg 15, II. ca d str. — Poštne pošiljatve se reSijo easr takoj. H9 5454 — Savinska posojilnica v talen sprejme zmožno uradniško moč. gospod« ali goapodleao. Ponudniki z dobrimi spričevali sličnih služb-ali pa absolvirane večre trgovske Šole imajo prednost. — Ponudbe s spričevali do 20. oktobra 1918 na ravnateljstva Savlnske posojilnice v talen. 5456 Konjak. Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in proti Izgubi telesne moči je eter vinski aoojak pravo poži-vljenje. Pošilja 2 pollitrski steklenici franko z zabojčkom vred za SO.— S. Benedikt flertl, graačak na ara-sćinl OJllč pri Kontlcan, Štajersko Proda 24 U tina. belega ia rdečega. Naslov pove uprav. „Siovensketa Naroda". 5389 Lovski psi! Želim kupiti 2 ali tri dobre lovske pse brakirje istrijanske pasme ali enega psa in eno psico. — Psi morajo biti dobri za gonjo lisic in zajcev. — Ponudbe s te no na naslov Jana* KOfOf, ■rta tko. 543« laee liaarataa ssoi srednjih let. — Naslov pove upr. .Slov. Nar.« — 5429 POZOR! Dam 20 do ?5 kilo bele moke tistemu, ki mi preskrbi aaaje in podplnte sa davijo. — Pismene ponudbe na upr. »Slov. Nar« pod: „Oktobar 54SS*1. svilo v Štrenah kupi v vsaki množini We4nejertenf Dnnajj VII., lam serstr. SO. 5147 lice se prodajalka z dobrimi spričevali, vešča sloven. In nemškega jezika na večji kolodvor. — izvežbane v trafiki, prodaji kniig in časopisov imajo prednost Z vso oskrbo v hiil, plača po dogovoru. Pismene ponudbe s spričevali in fotografijo na naslov: Jurija Scknrars kolodvorska triMa, Jaasulco, Ooraajako. SarUradnik'VB 24 let star, z bančno prakso, vešč slovenske, italijanske in nemške korespondence, znanjem hrvatskega, češkega in francoskega jezika, strojepisja in knjigovodstva, ISSs primerne sluibo v denarnem ali industrijskem podietju kjerstbodi. Cenjene ponudbe cod šifro „SaaUteacni aUaUanm 54S0". V Trstu so naprodaj najesamlnske in trgovinske kisa, MnUfUSa la vije v vetiki iibiri od K 300.000.* naprej. Več:Ing. Sappan, Trst, Tin MIramar 11. 5461 Delavci, če mogoče pod vodstvom akordanta, se lice j o za naš obrat v Hodjn pri Mariboru. Zaslužek ob količkaj dobrem delu do K 20.— na dan poteg prehrane in stanovanja. Pojasnila pri obratnem vodstvu zavoda za impregniranje lesa v Hočiu pri Mariboru. 5453 Sprejme se takoj krat ali tifioli v Narodni Tiskarni v Ljukljanl. — Predstaviti se je v upravništvu. Srbečica kraste, izpuščaje, grlate In druge kotne nadloge odpravi hitro tn sigurno Par atol, domaća mazilo. Ne u maže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—. dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože. škatljica K 3.—. Oboie se dobi proti vposiatvi zneska od Paratol-Werke, Apotheker Clmer, v Budimpešti, • VU-14. Nosna utca SI. SUHE GOBE nemeSaae. jedilne, same jurčke, lita« cen med, vosek, brin je ve olje, rasna domača tganja, kumno Itd. kupi vsako množino po najvišjih cenah ■ejT M. Rantf Kranj. *rod«;t: Tla«, tgiB]« 1. t. d. ~9S Kupim veliko moderno:: tovarno iikistn, ležečo v Ljubljani ali v okolici. Biti mora že v obratu, tako da se delo lahko nadaljuje. — Ponudbe na postni prodal 144, LJubljana. 5436 I DAMSKA-r I MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred prehiafe-injem, dobro vsesava, pije, komodna In praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura B IS*—v 20"—, na leta trpežna B 28 — 36, najfinejša pa K 44,— ln K SO-— Porto z zavojn. K1 '50 V varstvo žensk izmivaliil aparat 40'—, 4S-— B. Polil jstev diskretna. — Hifnjen. blaga trgovina 01. Potakv Bnnnj, vL SMegenajasee IS. 1199 Eventualno se kuoi tudi hiša. — Ponudbe pod ,Lokal sa trgovino 5288* na upravn. »Sloven. Naroda< Tvrdka Karel Binder, stavbno mizarstvo v Ljubljani, tiče strojnika am* obenem knrjaoa. *VS Slomškova ulica IS. — Istotam se išče kakarica k 3 osebam. — 5419 ki brezhibno pišejo slovenščino in nemščino in imajo razločno pisavo, SO IMoJo za tvorniško pisarno na Hrvatsko. — Ponudbe v obeh jezikih s sliko in navedbo zahtevane plsče priporočeno na B. V. rollor, Kafre*, Jurlov-31—km 5458 ee knpl za živila. — Ponudbe pod: „klavir 54S111 na upr. »Slov. Nar.c Kotar s kega kandidata (tudi novinca) sprejme notar 5291 Hudovernik, v LJubljani. IV* Sšče se služkinja oroti dobn ači m d bn hrani. Po-izve se v upr. »Slov. Naroda**. — 5417 s Prvovrstno maStoftno :s pralno mio razpošilja 5 kg poštne zavitke a R* 85 — franko po poštnem povzetju, tvrdka LEOPOLD KNEZ v Krakom. Prazne vreče vsake vrate in suho goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. 1000 litrov SADJEVCA proda Marifa Belle na Unča pri Rakeku. 5440 Par lepili, teik'h, ^prožnih temnorjavih, 168 cm visokih se proda kmetovalcu ali prevozniku. Techer-nlteckek, IBaribor, Lntrova al. 5. GospeUo poslopje hišo, hlevom, skladiščem, prostornim dvoriščem in vrtom, pripravno za vinsko trgovino ali vsako drugo obrt v bližini kolodvora, ae takol orada- — Več se izve pri g- Hlnke Sevarjc ▼ Linblfani« FloriansSta nI. 17. 539S Pozor! Večja množina jabolćnaga mosta se proda. Poizve se: Ljubljana, Rotna nilea 15, Jnst! PeieaeU — 5427 Prodam htio z vrtom v Novem mosta st 120 najvišjemu ponudniku. Ponudbe do 15. oktobra na fierol Put Tle, Oorno Scilce 32, posta Toplice, Dolenjsko. — 5413 Knpl se malnna hiša z 2 ali 3 prostori z vrtom blizu železniške postaje lahko v Ljubljani alt okolici. — Naslov pove upravniStvo .Slovenskega Naroda«. M26 Dobra domača brana se odda. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5430 Lepa vila se proda. Pismene nonudbe na upr. »Sloven Naroda« pod „Vila 5443". Hišo s trgovinskimi prostori in z nekaj posestva v prometnem kraju vzamem v najem ali knplm. — Ponudbe na uprav, »Slov. Naroda« pod Trgovec 9434*. istr Išče se dobra šivilja na dom. Roina ulica IS, L'ubljan Tam se zamenja tudi gnoj za slama Sprejme se takoj dobra KUHARICA proti visoki plači. — Smonaka cesta d II, gospa Derenda. 5333 500 liron nagrade dobi, kdor mi preskrbi stanovanj 1—2 sob s prlpadki takoj za novem* ber ali februar. — Ponudbe pod ,,50G kron 5372" na upr. »Slov. Naroda«, Sprejmeta se za delo v kartonažni tovarni J. Bona! sin, Ljubljana. 5404 Proda se za nisko ceno skoro noi 3Vj konjski moči z vsemi pritikllnami. Naslov pove upr. „Slov. Nar." — 538^ Mr. Ph. Jos. Ančik Vida Ančik roj. Picekova poročena. Ribnica, 7. oktobra 1918. Mihael Cimerman trgovec in veleposestnik Berta Cimerman roj. Pristovnik poročena Ljutomer, 6. oktobra 1918. Celje* VABILO izredniobčnizbor Delniške stavhimke družbe ..Union" v Ljubljani M se vril dne 24. oktobra 1018 ob 4. uri po« poldne v „Rožni sobi" hotela „Union". Dnevni red: 1. Sklepanje o eventualnem zvišanju delniške glavnice ▼ smislu 5 13. c. in o načinu izdaje novih delnic v smislu § 13. k. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela .Union-, Miklošičeva cesta št. 1. od 11. do 12. ure dopoldne. 5449 RA 9102 4F 517204 01 ^39196