154. številka. Ljubljana, v sredo 8. julija 1903. XXXVI. leto. I gh&jft vsak dan zvečer, isnmsi | nedelje in praznike, ,ter velja po poill prejeman aa avstro-ogrsks dosele ea vee|leto SJ6 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem li dom sa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, velja aa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; aa Četrt leta 6 K DO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolika reč, kolikor anaSa poštnina. — Na narocbo brez istodobne vpo&ujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila platoje ae od peter oetopne peti t-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 ta, če ie trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovatl — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. - UpravniBtvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ta Vegove ulice it. 2, vhod v" upravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Narod" telefon St. 34. Fosameane številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. mr Novi ban. Zagreb, dne 6. julija. Hrvaškemu gibanju sejedosedaj v toliko ugodilo, da je odstavljeno eno odurno bitje, ki je na laži, nasilju in brezzakonitosti gradilo in držalo svoj dom — mastno bansko stolico. Eden je odstavljen, ki pa nam pošilja drugega, ki ni Hrvat ne po mišljenju, ne po izobrazbi, temuč e po slučajnem rojstvu, a še to ga najbrže boli. Novi ban je prešinjen z madjarskim velearistokratskim du« hom ter se moremo že samo vsled tega mnogočesa nadejati. Evo nekoliko navedeb: Rekli smo že, da je novi ban napojen z madjarskim velearistokratskim duhom, on ima vse znake najbolj madjarskega Madjara: Žena mu prava Madjarka, a on je nje pokorni sluga. Hrvatje pa hočejo in zahtevajo, da imajo bana Hrvata po mišljenju in delu, ker samo tisti, ki pošteno misli, more napraviti kaj po štenega in dobrega. Mišljenje izraženo z besedami, v soglasju z delom tvori značaj, in mi ravno potrebujemo , iščemo v prvi vrsti značaj, dober in močan značaj. Kdor tedaj drugače dela, a drugače misli, no more napraviti ničesar čvrstega in stalnega. Njihova dela zsmorejo obstati le začasna, dokler se ne spregleda vsa njihova lažnivost. Premiš ljujoč o tem, vedo Hrvati, da bo novi ban prišel v Z^grtb z oljkino vejico, ali da se bo ta vejica s časoma pre tvorila v vehko vejo, ki bo neusmiljeno tepla brez ozira na zakon in pravico. Prva je tedaj ta bojazen, da b.in, ki mu je ideal madjarstvo, ki £a madjarstvo čisla kot svojega ve ikana, ne bo izpolnjeval zahtev in opravičenih želj naroda, vendar v začetku reče par pomirljivih besed v ramen, da se miruje in mu veruje, potem obrne batino, ako bo ugoden čas t. j ako se Hrvati čim preje ne organizujejo tako, da bodo nemogoči vsi tirani poedinca. Da, zadnji čss je že, da se že enkrat začne z narodno organizacijo, ker to nam je poroštvo bodočnosti, to je zahteva časa, v katerem živimo. Tolažljivo je to, da je narod res začel »pregledavati ter zateva znanja, a potem tudi pravice. To je morda najvažnejši pridobitek zadnjega hrvaškega gibanja. V nesreči se najbolje učimo, kaj nam je treba delati, in česa se izogniti! Druga bojazen, ki ne da mirovati mislečim ljudem na Hrvaškem, je ta, ker je novi ban velik aristokrat, nadut in ohol človek, tedaj nasproten svojemu času, času tolerantnosti, enakosti in previdnosti. Domišljavi in oholi ljudje, polni ljubezni napram sebi, ne morejo biti ne prijatelji svobode, niti pravice. Z nastopom novega bana tedaj pričakujemo iste neprilike, kakršne so bile za časa Khuena, posebno glede svobode tiska in zborovanja. Svobodna misel se tudi sedaj ne bo slišala, in nadalje se misli na Hrvaškem vladati s samovoljo poedinega človeka. V začetku se to ne bo očitno pokazalo, ali v notranjosti se bo pripravljalo in zopet čakslo na primeren čas. Ponavljam, da bo ta primeren čas tedaj, kadar bo narod samo veroval brez treznega razmiš-ljevanja, brez razmišljevanja na posledice. Da se to ne zgodi, nsgla-šujem opetovano: treba se je organizirati, treba je proučevati in podu-čevati, da nas nič ne dohiti nepripravljene. Ne vem gotovo, s kakšnim programom bo stopil novi ban pred Hrvate; verujem samo toliko, da bo dal koncesije, da bo mnogo obetal za pomirjenje naroda, ker to zahtevajo današnje okolnosti. Tedaj prišel bo v Zagreb z oljkino vejico, ker mora, a kar se prisiljeno stori, vemo koliko je vredno. V male koncesije tedaj verujem, ker je to očevidno, toda verujem tudi to, da novi ban ni naroden človek, da je vse prej kot Hrvat. In tako dobimo na bansko stolico zopet bitje, ki bo na vsak način zatiralo svobodno misel na Hrvaškem, ki bo protivnik narodnega napredka; vladal bo tedaj nazadnjaško, a nebo mesta naprednemu razvitku, zdravemu, modernemu življenju. Izmučeni narod čaka novega bana z nezaupanjem že zaradi tega, ker mu take himne pojo madjaronska, Khuenova glasila; ali čaka ga tudi z radovednostjo, da vidi, kako bo začel novi ban, kaj misli, kaj namerava, pa da more začeti potem svojo delovanje. Narod je izpregledal, veruje manj, zahteva svoje; ni se varno igrati ž njim, razdraženim, posebno sedaj ne. Bomo videli, kaj bo . . . Naprednjak. Ubogi Šuklje. Sklicuje se na § 19. tisk. zak., nam je poslal dvorni svetnik Šuklje naslednji popravek: V štev. 151. »Slov. Naroda« z dne 4. jul. t. 1. se v uvodnem članku naslovljenem »Ubogi Šuklje« pripoveduje med drugim, da »oskrbništvo šolskih knjig je sinekura, ki se oddaja za vlado zaslužnim ljudem, ali strankarjem, katerih nočejo velike stranke preskrbeti z boljšim kosom kruha.« Temu nasproti konstatujem, da to n i res, temveč resnica je, da je dotični urad težavno, odgovornosti polno, vsestransko izomiko zahtevajoče službeno mesto, ter u a med vsemi dosedanjimi centralnimi ravnatelji c. kr. zalog šolskih knjig sem edino jaz iz politične karijere bil imenovan v to službo. Dalje ni res, da »so se Nemci zgražali nad zgradbo«, katero sem v Pragi »zidal ali popravljalo za ondotno nemško tehniko. Res pa je, da so vsi prizadeti krogi, v prvi vrsti profesorji v tem poslopju nastavljenih oddelkov nemške tehnike jako povoljno in 1 a s k a v o se izražali o zgradbi, izvršeni ?sled moje inicijative ter po načrtih, od mene naročenih. Končno trdi omenjeni članek »Slov. Narodaa: »Šuklje je dobil modro polo kot pravi dvorni svetnik « »Suklje je slutil že prej, da mu preti penzija, da se mu ne bo pri vladi dalo mesto v kakem drugem resortu.« Tudi to ni res, temveč res je, da sem sam in iz popolnem lastnega nagiba prosil upokojenja, da sem pri tem svojem sklepu vztrajal navzlic odsvetovanju in prigovarjanju najme-rodajnejših oseb, predvsem g. ministra ekscel. Hartelna, da sem pri svojem umirovljenju od Nje g. Veličanstva z Najvišjo odločbo z dne 1. febr 1901 poleg izredne pokojninske doklade letnih 2000 (dvetisoč) kron bil prejel Najvišje priznanje za svoje izborno službovanje ter da mi je pri isti priliki g. minister za nauk in bogo-častje z odlokom z dne 6. febr. 1901, štev. 246/G. U. M. izražal »imenom naučne uprave najtoplejšo zahvalo za odlične zaslug e«, koje sem si bil stekel za izročeni mi za vod šolskih knjig. Na Kamnu, 6 jul. 1903. Franc Šuklje, c. kr. dvorni svetnik in centralni ravnatelj v p. Končana kriza. Že celi teden se je vedelo v naprej, kako se konča kriza v Kor-berjevein kabinetu. Odločitev bi bila že prišla poprej, toda Korber in ogrska vlada se nista mogla zediniti glede cesarskega lastnoročnega pisma, s katerim se Korberju potrdi zaupanje. Dr. Korber je namreč hotel takorekoč izsiliti od krone in Ogrske čimbolj laskavo priznanje. Tudi Nemcem je bilo mnogo na tem, da bi bil Korber pohvaljen, kajti vsi nemški časopisi so že cele dneve poprej pisali, kako sijajno zaupnico dobi ministrski predsednik, kako neomajno je njegovo stališče m kako je na večne čase zavarovan proti vsakemu naskoku. Nemci že vedo, zakaj se z dr. Korberjem vesele. Dr. Korber se je dolgo pogajal zaradi besedila te cesarjeve zaup- nice. Najbrže se krona in Ogri niso hoteli udati njegovemu narekovanju. Nemško časopisje pa si je prizadevalo, da vladarju naravnost inspirira, kako Be naj izreče Korberju zaupanje. Zastonj tega ni storilo nemško časopisje vseh strank in barv. In sinoči so nemški časopisi obelodanili težko pričakovano cesarjevo pismo. Vsekakor značilno je, da bo uradna »Wiener Zeitung« prinesla to pismo šele danes, dočim so zanj vedeli že včeraj po vseh nemških mestih. Cesarjevo pismo se glasi: »Ljubi dr. pl. Korber! Po vsestranskem prevdarku in natančni preiskušnji vzrokov, ki so Vas napotili, da ste mi podali svojo in oe-lega ministrstva demisijo, ne morem ugoditi Vaši prošnji za odpust, vkljub težkočam, ki po Vašem mnenju obvladujejo položaj ter ovirajo Vaše delovanje. Vzpričo zelo važnih zadev, ki zahtevajo svojo ureditev v najkrajšem času, ki morajo ostati zaupane le priznanim močem, potrebujem Vaše, zame nad vse dragocene službe še v nadalje. Spominja-joč se Vaših in Vaših ostalih članov ministrstva dosedanjih mnogobrojnih zaslug s hvaležnostjo in priznanjem! računim na Vaš že tako pogosto iz« kušeni patriotizem ter Vas zagotovim svojega trajnega zaupanja« Na Dunaju, dne 7. julija. Franc Jožef m. p. S tem je ministrska kriza formalno končana. Čehi in Ogri pa sedaj vedo, česar jim je pričakovati glede narodnostnih koncesij. Češki minister Rezek ostane neizprosno pri svoji demisiji. Hrvatski ban zopet govori. Vse kaže, da bo novi hrvatski ban, grof Pejacsevich, mož, ki hoče vladati bolj z besedami kakor z dejanji. Razgovarjal se je z nekim dunajskim dopisnikom, napram kateremu je že bolj očitno pokazal krem-peljčke, kakor v prvem razgovoru z zagrebškim dopisnikom. Tudi sedaj Svidenje. P. X. Svoboda. Avtoriziran prevod iz česčine. I. V vrtovih za mestom je stala bela hišica. Imela je šindlovo streho, plehasto zastavico na vrhu, mrežasta, s cvetjem napolnjena okna, vijugaste trte po steni in v zidani ograji zelena razsušena vrateca z umetno kovano kljuko. Od tam se je belila jedna stezica k bližni rečici, druga na cesto. Okrog hišice po vrtih je živelo in prepevalo mnogo ptičev, brenčalo mnogo bučel in pohajkovalo mnogo otrok. Hišica, Četudi jednonadstropna, se ni dvigala nad krone starih hrušk. Od pamtiveka je reklo ljudstvo hišici »Pri dveh srcih«. Nad veznimi vratmi se je na beli steni v zelenem, drobnem vencu rdeČiio dvoje src. V hišici je živel dedek z babico, stari gospod Vanječek z ženo svojo, gospo Vanječkovo, oba že siva, slaba kakor preslici, krotka kakor dve golobičici. Gospod Vanječek je nosil staro črno obleko, vedno bliskajoče se, silno škripajoče Čevlje, bel telovnik in svetel Črn klobuk, tak kakor ga nosi gospod dekan. Lice je imel mehko, belo, obrito, oči pod sivimi obrvmi žive, modre kakor spomen-čica. Pomalo in globoko se je odkrival, klanjal se važno, kadar je kamorkoli odzdravljal, hodil je zvečer po stezici k rečici in stal tam ali sedel ter vztrajno ogledoval ob-nebje. Moda njegove žene se ni že premeniia dvajset let. Nosila je vedno temnomodro svileno obleko. Vsak dan je hodil s svojo staro ženico k sveti maši v lepo cerkev, ki je stala sredi trga. Sedela sta v izrezljani klopi pod rdečo zastavo, na katero je bil v beli barvi naslikan sv. Vaclav na konju. Po sveti maši čakala sta na gospoda dekana in ga spremila prav do župnišča. Ko sta se vračala, ponavljala sta si, kar je dejal gospod dekan in si pripovedovala, kako je bil vesel, kako mil in kako prijazen. V hišici so bile tri belo pobeljene sobe. Ena velika z okroglo mizo, z dvema okovanima škrinjama, z vkladanim sekretarjem in z njihovimi in njihovih štirih otrok na platno slikanimi podobami, in dve manjši. V eni je dedek polegal na divanu, čital časopise in kadil, a v drugi je sedevaia babica pred veliko vkladauo omaro s perilom, popravljala, šivala ali pa molila iz knjižice, katero je umetno napisal rajnki učitelj Pelikanek za žensko osebo. Gospod Vanječek je znal iz glave deklamirati tri pesmi, s katerimi so se tolažili in navduševali v 1. 1848. Znal je dosti dobro zaškripati na gosli, a gospa Vanječkova je prepevala vso silo narodnih pesmij. Oba sta sovražila mačke in ljubila kanarčke. Imela sta dva v zeleni kletki. Dejala sta jim Adelka in Honziček. Gospod Vanječek je govoril ž njima, kakor z majhnimi otroci. Živela sta tu dvanajst let. Pred tem sta prehivala v hiši v malem mestu, kjer sta imela trgovino. Gospod Vanječek je bil varčen, priden človek, sin ubozega krojača; dvignil se je. V svetu si je pridobil razgled. Odgojil je dva sinov« in dve hčeri. Hčeri sta bili mlajši, obe omoženi; ena Je imela sodnika v bližnjem mestu, druga profesorja v Pragi. Sinova sta bila starejša; eden, petdesetleten, pivovarnik, je živel na Ruskem, drugi, trgovec, je stanoval v Plznu. Vsi so bili srečni in so imeli mnogo otrok. Ena sama težka stvar je vzne mirjala Vanječkove. Z najstarejšim sinom, pivovarnikom na Ruskem, se oče pred leti ni sporazumel; a sin je razsrjen zapustil dom. Bila sta oba kakor kremena. Udarila sta na sebe, zabliskalo se je ali nobeden ni od-jenjal. Dolgo nista ničesar vedela o njem, dolgo ju je bolelo, dolgo sta vzdihovala. Dvajset let ni bilo o njem glasu. Takrat si je mislil gospod Vanječek, da je ravnal prav, in isto je mislil sin o sebi, ali tekom let sta sodila drugače. Gospod Vanječek je menil zdaj, da je ravnal takrat sin prav, a sin je danes umoval, da je ravnal prav oče. Cas je tak učitelj. Spomini na zgubljenega sina so prihajali tem pogostejše, čim starejša sta bila zakonca Vanječkova. Včasih sta se razgovarja o njem in nista mogla niti nehati. V letnih večerih, ko sta sedela v vrtu, sta se vedno spominjala. V takih trenotkih si je babica večkrat dovolila izreči možu očitko, da je s svojo trdoglavostjo pregnal sina in da je imel biti razumnejši. GDspod Vanječek je bil tako omehčan, da se ni prav nič jezil. Pogladil si je koleno in tiho vzdihnil. Modre oči je obrnil k nebu kakor da bi je klical za pričo. »Danes to tudi že vem,« je opomnil včasih Babica se s tem ni zadovoljila za dolgo; pri prihodnjem razgovoru, je očitala zopet. Enkrat pomladi, ko je drevje cvetelo in solnce svetilo, sta se sprehajala dedek in babica po vrtu med cvetočimi tratami. Obema je, kakor na povelje, prišla misel na bližnjo smrt. Objela jih je turobnost in obstala sta. Držala sta se za roke in gledala v travo, ki je bila polna žoltih zvezdic, po katerih je bil raz-meten solnčni svit, kakor srebrn prah. Tako čudno se jima je vse zazdelo na svetu, da sta oba zmajala s sivima glavama. In razgovorila sta se. »Zdaj ti povem,« je dejal dedek med drugim, »kaj me tako Često teži. To je ta misel, da odideva prej je rekel ban, da tvori njegov program le ogrsko-hrvatska nagodba. Glede hrvatskih nemirov je izrekel prepričanje, da so le odsevi nerednih razmer na Ogrskem. Na vprašanje, kako stališče bo zavzel napram vprašanju hrvatskega jezika in hrvatskih grbov, je odgovoril ban: »Moja srčna želja je, to vprašanje pravično rešiti. Toda prej se tega ne lotim, dokler se mir in red popolnoma ne povrneta. V znamenju demonstracij se ne dajo koncesije. Ulica ne sme vladati! Zakaj bi tajili? Kmetsko ljudstvo je opozicija hudo našču vala. Prebivalstvo se mora privaditi zopet na mirne razmere. Kakor sem slišal, se je že pod mojim prednikom izdelala naredba glede jezikovnega vprašanja in rabe barv. Jaz se bom seveda strogo držal vsakojakih od-redeb grofa Khuena ter si jih pri svojil. Posebno pažnjo hočem posvetiti upravi dežele. Bil sem 16 let veliki župan virovitičkoga okraja in mesta Oseka. Blagodejne vspehe dobre uprave znam tedaj iz lastnih skušenj ceniti. Uprava na Hrvatskem mora biti dobra. Zakone bom strogo izvrševal, držal se bom vedno le zako nov. Moj prednik grof Khuen je bil pod zelo težavnimi razmerami ban Hrvatske. Godila se mu je zelo pogosto krivica (?). Grof Khuen je ideal tankovestnega, vrlega uradnika, pošten značaj mož, ki za 201etnega banovanja ni prezrl niti najmanjše podrobnosti, po štenjak. V Zagreb grem z najbolj širni namerami, z najboljšimi upi. Ime Pejacsevich ima v moji domovini dober glas«. — Že samo ta smešna hvala bana Khuena najbolje označuje značaj novega bana Če pa ima njegovo ime res dober glas, je to najmanj njegova zasluga. Sicer pa bi naj dopisnik le vprašal objektivne hrvatske rodoljube po deželi, in dobil bi najbrže drugačne informacije o »dobrem glasu«. Politične vesti. — Minister Rezek je v včerajšnjem ministrskem svetu izjavil, da vztraja pri svoji demisiji. Nato je takoj zapustil ministrski svet. Čehi so mu ponudili dva državnozborska mandata; posl. B r d I i k je odložil svoj mandat budjeviške trgovske zbornice v prilog dr. Rezeku. Ne ve se še, ali se dr. Rezek odloči za mandat ali pa se vrne k profesuri češkega vse učilišča. — Nadštevilni rekrutje. Vsenemški poslanec dr. S c h a l k je vprašal pismeno brambovskega mi nistra, kaj se zgodi z rekruti, ki so bili potrjeni nad navadno število, ker je ogrska zbornica opustila zvišanje. Brambovski minister mu je odgovoril: »Po § 42. vojnega zakona se mora v večnost in Josipa nikoli več ne ugledava! »Tudi jaz si to mislim.« »Včasih me kar duši.« »Vidiš — vidiš.« Dedek je stisnil babici roko in potresel z glavo. Solnce je razlilo po njegovih laseh jasen in topel odsev. »In mogoče — mogoče,« je dejal tiho, »da naju Čaka že tam —.« Pokazal je z roko kvišku. »Že tam zgoraj,« je pristavila gospa VanjeČkova in pogledala v nebo. Beli oblački so pluli po obzorju. »Bog ve, kje je položil kosti.« »Vidiš — vidiš« »In mogoče že davno.« »Nič ni nemogočega pod soln-cem,« je pristavila babica. »I — ba!« Babica je potegnila iz žepa očale, ali zopet jih je vtaknila nazaj. Pa je pogladile moža po licih, kakor da bi ga hotela umiriti in potolažiti, potem mu je dejala, da naj bi šel domov. Ni rekel ničesar. V mislih si je predstavljal pomladno, ogreto zemljo, ki že čaka, da ga sprejme in premeni v prah. In tako mu je bilo ta trenotek, kakor bi se mu tožilo spati pod cvetjem in solncem. (Dalje prih.) vsako leto z 31. avgustom obračuniti z odbranimi rekruti. V mirnem času je nad število asentirane premestiti iz armade v deželno brambo in iz de želne brambe v nadomestno rezervo. Vsled § 2. zak. z dne 26 febr. 1903 bo treba 71.562—59.024 mož, to je 12 538 rekrutov več kot nadštevilnih prestaviti v nadomestno rezervo. Razglas o asentiranih, ki dobe to olajšavo, se more izvršiti šele začetkom avgusta, oziroma po kontingentnem obračunu začetkom septembra, kar se bo v vsakem slučaju po okrajnih oblastnijah takoj razglasilo v občinah«. — Ogrski državni zbor še vedno nadaljuje debato o vladnem programu. Ministrski predsednik se opetovano in krčevito brani. Vendar se duhovi ublažujejo in večina se je izjavila napram neodvisni stranki, da je za vstavljen je obstrukcije. — Volitve v srbsko skup ščino so razpisane na dan 8. septembra in skupščina se skliče na dan 1. oktobra v Belgrad. Belgrad voli dva, ostala mesta pa po enega poslanca. Število poslancev v okrajih pa je odvisno od števila prebivalstva. Po 4500 davkoplačevalcev voli enega poslanca. Bodoča skupščina bo tedaj imela precej več poslancev, kakor jih je imela dosedaj. — Srbija in Angleška. Od govor angleške vlade na notifikacijo o zasedanju prestola kralja Petra je bil hladen in rezerviran ter se ni obelodanil. Angleška viada tudi zelo ostro obsoja kraljev umor ter zahteva, da se morajo morilci odstraniti iz armade in ministrstva, le pod temi pogoji obnovi Angleška diplomatične vezi s Srbijo. — Bolgarska ustanovi v Rimu, Londonu in Berolinu diplomatična zastopstva. Itali* janska vlada je namen že odobrila. — Turška n o t a. Turška vlada je poslala okrožnico na Dunaj, v Pe-terburg in Pariz, v kateri zavrača bolgarsko noto ter izjavlja, da je namen njenim dosedanjim vojaškim odredbam, potlačiti ustaško gibanje, da pa ne goji vojnih namer. — Predsednik Loubet v Londonu. Sprejem francoskega predsednika na Angleškem je bil povsod prav prisrčen. Ko sta se pripeljala Loubet in angleški kralj na postajo Viktoria, so zgrabili detektivi nekega tujca, ki se je rinil k vozu ter segel pod suknjo. Izkazalo se je, da je bil to neki Francoz Le Febre, ki je hotel izročiti predsedniku neko pismeno prošnjo. Listi so takoj poročali o nevarnem atentatu. Dopisi. Iz Dobračeve. (Klerikalna vzgoja) Kako fanatično vzgajajo klerikalci ljudstvo, se je zopet ;. oka-zalo dne 5. julija. Znani škofov in nekaterih žensk ljubimec »šalobar dasti« kaplan Lavrič, je ta dan z lpce napadal napredne fante, kako da so surovi in neotesani, (ker je v soboto zvečer neki fant, ki se pa prišteva klerikalcem, mimo župnišča preklinjal), češ, da je treba boljše vzgoje, več pobožnosti itd. Mi bi se ne pečali s to malenkostjo, ako bi ne bile napravile njegove gojenke »Marijine hčere« javnega plesa, na katerem so se prav pošteno po modernih klerikalnih principih »naše-škale«. Te zaslepljene kaplanove de vice se vzdrže vsake, od napredne strani prirejene veselice, koje dohodki so namenjeni v lepe in občekoristne namene, češ, da je to »greh«, ker jim prepoveduje njih diktator LavriČ. Ker pa i nad njimi vlada zakon večne božanske narave, kojega povsem zatajiti nihče ne more, in jih sili, da dajo duška svojim čutilom, ker tudi one časih rade malo (po domače re čeno) »štemergajo«, zato so napravile dne 5. julija nekako protestno veselico, proti naši, katero je šest dni poprej, na dan sv. Petra priredilo naše vrlo gasilno društvo. — Taka je torej kaplanova vzgoja. Kadar se gre za lepe in vzvišene namene, za pravo izobrazbo, povzdigo in napredek, takrat je »greh«, in vselej, kadar priredi kakšno naše, bodisi bralno, gasilno ali pevsko društvo veselico, vselej grmi kaplan na vse grlo s priž-nioe o pogubnosti in Škodljivosti veselic, plesov in zabav; kadar pa kaj stičnega prirede klerikalci, takrat je dovoljeno vse, vse nota bene, če treba tudi »prepovedani sad«. Naše vese lice, na kateri je bila izborna in poštena zabava, se niso hotele udeležiti, a v nedeljo potem pa so prišle v najobilnejšem številu ter pripeljale seboj tudi svoje Ijubčke. Ne vemo, ali jim je tako diktiral kaplan, ali so to storile iz lastnega nagiba, vsekakor to kaže kaplanovo vzgojo v pravi luči. —Le tako naprej kaplan Lavrič! Vi, ki ste tako goreč častilec Dionizijev in boginje Venere, ki se naslajate cele noči z vinskimi duhovi tako, da se večkrat rano v jutro vračate dobro »natrkan« domu, sanjajoč o objemih in poljubih lepih Micik in Mucik in drugih takih lepih nežnih stvaric ter premišljujoč, kako bi bolje fan&tiziral naivno ženstvo, ga navajal k terci jalstvu ter tako delal zapreke vsa kemu pravemu napredku in prosveti. Le tako naprej! Mi sevaš ne bojimo, le razdvajajte naše dobro ljudstvo, enkrat bo že spoznalo vaše sebične namene. Nas pa s tem le spodbujate k vstrsjnejšemu in agilnejšemu de lovanju. Mi bodemo stopali vkljub vaši agitaciji krepko in brezobzirno naprej, v vseh dobrih rečeh ter se bodemo vedno borili za napredek in povzdigo, za pravo izobrazbo in omiko, ne oziraje se pri tem na Lav riča in njegov »jagar bataljon« in druge take petelinčke. Živela misei svobodna!!! Iz slovenskih gonič. V ma lokateri cerkvi se gode tako čudne reci kot pri nas v St. Ilju. Naš gos p. župnik in njegov „Stiefelputzer" orga-nist Ig. Vobič vsak dan jasneje kažeta, kako daleč sega klerikalna surovost. Pred 11 leti smo dobili nove, krasne orgije, res mojstrsko delo rajnih bratov gg. Zupan. Veselje je bilo poslušati veličastne glasove naših orgelj in pa naš izvrstni pevski zbor. Ob velikih praznikih je bila pozna služba božja navadno muzikalična, česar pa g. faj-mošter zdaj ne trpi več, ker se po njegovem mnenju s tem služba božja moti. Da, spravil je celo tako daleč, da smo dobili lansko leto organista, ki pa bi bil najboljši za pastirja, ne pa da bi tukaj na koru škandale delal. Skoraj bi bilo treba, da bi bilo vedno par žandarjev na koru, da bi človek bil vsaj življenja varen, kajti gorje tistemu, kateri našega g. „Werklmannaw raz-draži, on ga takoj za ..krof" zgrabi. Zakaj pa ne, če ima od fajmoštra dovoljenje za to. Naj navedemo tukaj par resničnih dogodkov. Pri nas imamo namreč vrlo sopranistinjo, katera je že Čez 20 let cerkvena pevka. Ker ona baje več „zastopi-1 kot Vobič, je nastalo radi tega med njima smrtno sovraštvo. Lansko leto je bilo, ko je pri „gloriji" zapustil orgije in kor tako, da se potem med celo božjo službo ni orgijalo, in to zaradi tega, ker je bila ta pevka na koru. Letos o Veliki noči pa je med službo božjo pevke obsij>al s priimki „proklete babe" itd. Najel si je dve pevki iz sosednje fare. S tema ima po večerih do 11. ure vajo, vadijo se namreč tudi v ljubavnih stvareh. A največ vredno je to, da ga ti dve pri . fajmoštru ne zatožite, če gospod „orglenist" na veliki petek meso je, kakor je letos storil. Gospod župnik, ali to ni greh ? S samozavestjo, da ne sme nihče drugi na kor, kot njegovi dve pevki, se je ta mlečezobi fant celo tako daleč spozabil, da je na praznik sv. Petra in Pavla pri jutranji maši to pevko, ko je prišla na kor, nakrat za vrat zgrabil. Nastala je prava panika na koru. Fajmošter pa je moral z blagoslovom čakati, ker organist ni imel časa orgijati. In to bi še dalje trajalo, da ni ona, kot pametnejša odjenjala. Taki škandali se gode v naši cerkvi baje po naročilu in pod pokroviteljstvom g. fajmoštra. Zdaj pa vprašamo g. župnika, ali ni to motenje vere? Ali ni to javno pohujšanje? Zahtevamo pa od g. fajmoštra, naj tega organista odstrani, da bo vsaj enkrat mir, drugače smo primorani, se na višjo instanco pritožiti. Kaj Vam je ljubše, g. župnik? Katoliški uzori. (Dalje.) Pokazali smo na kratko, kako so se kralji in narodi uprli posvetni oblasti papežev in kako so to oblast Čedalje bolj omejevali. Zgodovina teh bojev je zanimiva, ker kaže, kako se je pape-štvu odtrgal kos za kosom njegove veljave, dokler ni [ostalo le malo več kakor samo — spomin. Vodilna misel vseh teh bojev je bila pri vseh narodih in v vseh državah ena in ista: da cerkev v posvetnih zadevah nima ničesar govoriti, da je ona samo učiteljica morale. Ta boj pa ni ostal omejen samo na to, da odvzame cerkvi veljavo v posvetnih rečeh. Valovi, ki so se vzdignili, so preplavili to mejo in vdrli Čez cerkvene pragove v svetišče samo. Prvi povod temu je dala cerkvena znanost. Ta je prouzročila, da so se začeli tudi lajiki baviti z verskimi vprašanji, vsled česar so ta vprašanja vedno z večjo silo razburjala tudi nižje sloje. Skolastika, hoteČ razumu dokazati resničnost cerkvenih naukov in iz njih izvirajočo božjo avtoriteto cerkve, je po nominalizmu prišla do spoznanja, da se božje stvari Človeškemu razumu ne dajo dokazati. Že Tomaž Akvinski je iz čeznaravnega značaja božjega razodetja sklepal, da se isto človeškemu razumu ne more dokazati. To je bil prvi povod, da je potem prišlo do ločitve med vero in razumom, med teologijo in znanostjo. Leta 1308 umrli frančiškan Duns Scotus je to ločitev dognal, učeč, da je božja moč absolutno svobodna in je zato Človeški razum ne more spoznati, kaj še dokazati. Izhajajoč s tega stališča je Duns Scotus na pr. učil, da se neumrljivost duše ne da dokazati, češ, to je samo verska resnica, ne pa resnica, glede katere se da človeški razum prepričati. Frančišek de Mayronis, Scotusov učenec, je Scotusove nauke razvijal dalje in prišel do zaključka, da bi svet tudi brez Boga lahko obstajal. Od tedaj sta vera in znanost hodili različna pota. Anglež Roger Bacon (f 1292.) je prvi razvil in dokazal, da sta metodi znanstvenega in verskega spoznanja popolnoma različni, menih Durand de St. Pourc,ain (f 1332.) pa je že dokazoval, da teologija sploh ni nikaka znanost. Nominalistični princip je dosegel svoje končno formuliranje po angleškem frančiškanu Viljemu Okkamu (f 1347.), ki je prišel do zaključka da verskih resnic ni mogoče človeškemu razumu dokazati, pa tudi eksistence Boga ne, niti nauka, da je Bog vse ustvaril, kar obstoji. Božje stvari se morajo slepo verjeti, znanost pa ne sme ničesar slepo verjeti nego mora vse, kar uči, znati dokazati. Iz nauka, da se verske resnice Človeškemu razumu ne dajo dokazati, je nominalizem začel kmalu izvajati, da so verske resnice v nasprotju s človeškim razumom. Iz ločitve znanosti in teologije, razuma in vere je nastalo kmalu ostro nasprotje. (Dalje prih.) Shod v Dragatušu. Iz Črnomlja. Oprostite, gospod urednik, da Vas nadlegujem. Sili me v to dopis v »Slovencu« z dne 2. t. m. št. 74 o shodu v Dragatušu, v katerem na grd način pači domišljavi dopisnik resnico in psuje mirne in poštene ljudi prav po konzumarskem običaju. Ni mi namen, spuščali se z dopisnikom v kako polemiko, pač pa hočem golo resnico konstatirati. V nedeljo dne 28 junija t. 1. bilo je v Dragatušu prošČenje ali »žegnanje«. Na ta dan poletijo Črno maijci kaj radi v prijazni Dragatus. Ravno tako napravilo nas je tudi letos mnogo izlet' v Dragatuš. Nič slabega sluteč prišli smo veselo tja. Komaj smo stopili z voza, pridejo nam nasproti znanci, začnejo nam praviti, da bi danes moral biti tu shod, pa ga je oblastnija prepovedala, da se bode pa vkljub temu shod vršil v farovžu in bode tam govoril dr. Krek iz Ljubljane. To je bila za nas popolna no vica in niti sanjati nismo mogli, da bo nastopil ta dan v Dragatušu kak govornik. Potem smo se nekoliko okrepčali in se razšli vsak po svo jem opravku. Ko sem tako po Dragatušu hodil, pride mi znanec nasproti in me vpraša, če ne grem na shod. Jaz mu odgovorim, da ne grem, kajti shod gotovo nt javen, ker ga je oblast prepovedala in da imajo edino le vabljeni pristop. Zna nec mi odgovori, da lahko vsak gre na shod. ker shod se vrši na fjtrov-ški veži pri odprtih durih in da tam črnomaljski kaplan Miha Zevnik vsakemu prišedšemu listke deli, poprej ga pa vpraša po imenu, ime na li Btek zapiše in mu ga da. In ne bodi len, grem počasi proti farovžu in tam vidim ljudi v veži in zunaj veže stati in se jim pridružim, seveda je ta čas polovioa shoda že minula. Listka nisem dobil nobene^ nihče me ni nič vprašal, kakor mnog drugih ne. Po mojem mnenju vrj se je ta shod popolnoma javno, d, kaz temu, ker je imel vsak pristop ne da bi bil vabljen, ker vezne dty so bile odprte in ljudje ali bolje 2 Čeno otroci in ženske, kajti mož bilo malo, so stale tudi pod m. nebom in poslušale »pridigo« Ne, moj čas je končan, toda cerkev bo Živela večno « Le de nekaj ur. Zaradi izvanredne moči bo trajala papeževa agonija posebno vsled srčne operacije še nekaj ur, a na rešitev ni misliti. Telefonska in brzojavna poročila. Papež na smrtni postelji Rim 8. julija. Papež sicer še ni mrtev, a že se je med kardinali vnel tih a ljut boj, kdo da postane njegov naslednik. Zlasti na tri kardinale se obrača občna pozornost, to so Rampolla, Vanutelli in Gotti. Glede Rampolle se omenja, da še nikdar noben papežev državni tajnik ni postal papež in da sta tako Nemčija kakor Avstrija odločno proti njemu, pozablja se pa, da se ima večina italijanskih kardinalov Rampolli zahvaliti za svoje imenovanje. Vanutelli je menda kandidat Avstrije, ki ga podpira tudi Nemčija, Gotti pa je kandidat je-zuvitov. Tudi stari in neznansko sitni kardinal Oreglia je kandi dat, sama pa se ponujata milanski nadškof kardinal F e r r a t a in kardinal S vam pa. Rim 8. julija. Uradno razglasilo papeževih zdravnikov pravi, da je papež minolo noč mirno prestal, deloma dremaje. Pojavili so se znaki, da je nastalo pri njem vnetje trebušne mrene. Rim 7. julija ob 11. uri 35 min. dopoldne Papeževe moči izredno pojemajo. Kardinal Vanutelli, ki ima nalogo, dati papežu odvezo in articulo mortis, je bil poklican k papežu. Rim 8. julija Ob 1. uri ponoči je papež rekel, da je Bogu hvaležen, ker se more od vseh posloviti in dostavil: Jaz ljubim vse, a sem truden. Rim 8. julija. Vse mesto govori o- razporu med kardinaloma Oreglia in Rampolla Kardi nal Oreglia je kot camerlengo po klican, da v slučaju papeževe smrti prevzame vodstvo cerkve. Vsled tega se je hotel preseliti v Vatikan. Odkazali so mu obširno stanovanje v 2. nadstropju poleg Rampolle Oregljia pa ni bil zadovoljen. Izbral si je drugo stanovanje tik papeževih sob in poklical rokodelce, da je popravijo. Razbijanje tik umirajočega papeža je privabilo Rampollo, ki je ukazal, da se ko j ustavi vse delo. Vsled tega je prišlo do jako burnega prizora med Rampollo in Oreglio. Rim 8. julija Papež Leon XIII je „Petrov dar", kar ga je bil dobil, zapustil cerkvi. Svoje za sebno premoženje v znesku nad 20 milijonov frankov, kbtere si je prihranil kot papež je zapustil svojim netjakom. Skofja Loka 8. julija. Pri včerajšnji volitvi županstva so bili izvoljeni notar Niko Lenček za župana, Lovro Sušnik, Gašp. Ćarman, Dr. Anton Arko, Konrad Pecher za svetovalce. Dosedanji župan Lovro Sušnik zaradi bolezni ni kandidiral. Dunaj 8 julija. Cesar se je danes zjutraj odpeljal v Ischl. Mi nistri Goluchowski, Hartel, B6hm-Bawerk, Welsers-heimb inGiovanelli so Dunaj zapustili. Korber ostane čez poletje tu. Rezek Čaka na rešitev svoje včeraj obnovljene demisije. Dunaj 8. julija. Levičarski listi na čelu jim „Neue Freie Presse" niso nič prav zadovoljni s cesarjevim lastnoročnim pismom dr. Korberju. „Neue Freie Presse" je Korberja ves čas ščuvala, sedaj pa ga je pustila nekako pasti. Dunaj 8. julija. „Wr. Ztg" razglaša imenovanje generala Gerbe zapovodnikom hrvatskih domobrancev. Budimpešta 8. julija. Tukajšnji listi pravijo, da pomeni cesarjevo lastnoročno pismo po raz dr. Korberja. Atene 8. julija. Ministrski predsednik je demisijoniral. Sporočil je kralju svojo demisijo kar po telefonu. Poslano*' (Iz učiteljskih krogov novomeškega okraja.) Zadnji čas se tukajšnje učitelj-stvo z večjo ali manjšo pravico jako zanima o zadevi imenovanja novega c. kr. okr. š. nadzornika. Hlagovolite, toraj, g. urednik, sprejeti ta dopis v cenjeni Vaš list. V tem dopisu so iiraženi postulati učiteljstva novomeškega okraja in obenem postulati vsega narodnega učiteljstva kranjskega. Po skromnem mnenju nas naprednih učiteljev mora biti 1) pri hodnji naš gospod o. kr. okr. šol. nadzornik značaj; 2) sloveti mora med svojimi kolegi kot avtoriteta; 3) biti mora kot učitelj in privatna oseba neomadeževan. Znani so nam gospodje, ki so predlagani. Mi tu naravnost rečemo, da se bomo čutili ponižane, če bode tu ali kje drugje imenovan c. kr. šol. nadzornikom mož, ki je pri drugem izpitu dvakrat padel in le po milosti vele-slavnega c. kr. ministarstva dobil do voljenje do skušnje v tretje. Mo goČe, da je to neznano g. dežel* nemu šol. nadzorniku. Občna želja je, da naj postano naš in črnom jan-eki nadzornik mož, ki ima ved n osti, pridobljene po svojih študijah, je korenit značaj in eden najboljših pedagogov Kranjske. Dne 9. t. m. se gospod deželni šolski nadzornik lahko sam prepriča pri okr. učiteljski konferenci o zmožnostih prvoimenovanega gospoda. Radovedni smo vsi, kako bi on reševal računske naloge po formalnih stopnjah. Če je le teg« zmožen — in kot nadzornik in spe biti mora — potem mu pa tudi odpustimo njegove prejšnje nezgode pri izpitih. Te vrstice so pisane ne v namenu žalitve, ampak v varstvo učiteljskega ugleda. V to po mozi: Bog i narod! Eden v imenu mnogih. *) Za vBebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Poslano. V Vašem cenjenem listu z dne 27. junija 1903, štev. 146, me zopet napada tamkajŠni agent E. Smarda, oziroma Perhavo, da sem se jaz izdal za agenta francoske prek morske družbe »Compagnie Generale Transatlan-tiquea; tega mi pač ni potreba storiti, ker jaz zastopam še veliko boljšo linijo, kakor je ta, in so na razpolago vsakteremu originalna lastnoročna pisma popotnikov iz Amerike, ki so se vozili preko linije »Compagnie Generale Transatlantique« in pa preko krasne »American-linije«, in zadnje ne morejo prehvaliti. Slavnemu občinstvu naj služi v vednost, da jaz pošiljam svoje potnike preko Francoskega Pariš - Havre - Southampton in Crierburg s krasnimi brzoparniki »American linije«. Ker pa jaz po ir dne za prevoz s popotniki šele v Švici narejam, ni potreba, da bi bila ta linija v Avstriji koncesijonirana. Agent Ed. Šmarda, oziroma Perhavo, ni pa nikakoršen direkten agent družbe »Compagnie Generale Trans atlantique«, ampak le agent g. Rom-mela v Baselu, in tudi gosp. Rommel pošilja svoje potnike čez druge linije in ne samo čez »Compagnie Generale Transatlantique«, in tudi agent Ed. Šmarda, oziroma Perhavc, ni v nobenem »Transatlantiškem Ver bandu«, je popolnoma izključen, in naj prečita njegovo mu podeljeno koncesijo, in bode našel, da mu je odprava potnikov v medkrovu (Zwi sohendeck) izvzemši za avstrijske linije, izrecno prepovedana, in on le neresnico trdi, ko pravi, da on pošilja samo lil. razreda popotnike, in da je ta HI. razred na parnikih »Transat.-linije« čisto kaj drugega, kot med krovje (Zwisohendeck), a ravno nasprotno je res, »to je eno kot isto« in pri vseh linijah enako. Opozarjam pa agenta Ed. Šmarda, oziroma Perhavca, na mir, katerega smo v Švici navajeni, ker drugače bi moral preobilo materijala, ki ga imam v rokah, brez strahu proti njemu priobčiti. (1784) V Buksu (Švica), 4. julija 1903 Johann BUchel kouoesijonirani zastopnik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakon. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo lehajočim ljudem priporočati je porabojprist nega „Moll-ovega Seidlitz-prafcka", ki je pr©. skušeno domače zdravilo in vpliva na želo dec krepi ln o ter pospe Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 k Po postnem povzetji razpošilja to zdravilu vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov pr& parat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (10— 9, Pri otrocih, ki bljevajo In Imajo poletno drisko, se je izkaza'a kot izvrstno sredstvo, Kufeke-jeva moka za otroke, ki s9 mora dajati brez mleka v vodi, ker ima ? sebi v materinem mleku nahajajoče se snovi v pravem razmerju in tedaj lahko složi kot izključna hrana za otroke Njene beljak," vine zelo ovirajo razvijanje onih organizmov, ki provzročajo drisko in prežene bolezen. V ZDRAVSTVENEM OZIRU je ROGAŠKI TEMPEL-VRELEC gotovo najboljša OKREPČEVALNA PIJAČA. |,£e GriJJoiV najboljši cigaretni papir. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nnjboljete priznana Tani-chim tintami katera okrepeuje lanlHiee, od Mira. njuje luske in preprečuje Izpa. duitje I mm. 1 steklenica z navodom f 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kol dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil medic, mil, medicinat. vin, špecija tet, najfinejših parfumov, kirurgičnil obvez, svežih mineralnih vod i. t. d Dež. lekarna Milana Leustek? v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefe vega jobiL mostu. (204—22 1f dobiva povsod neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Darila. DpravniStvu našega lista so poslali Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gos; Podlimbar8ki 10 K. — Gcepa Sil?a Nagod tova v Metliki 47 K 70 vin., nabrano o pi liki posvečenja grSko - katoliške cerkve Metliki. — Gosp. Ivan Karlin v Škofji Lol 17 K 9 vin, kot preostanek darov za kra v proslavo sv. Cinla in Metoda. — Skup 74 K 79 vin — Živeli! Za Prašernov spomenik. Gosp. PeU Strel v Mokronogu zbirko 24 K 74 vin. -Gg. visjerealci v Ljubljani v spomin Fra či&ka Kotnika 5 K. — Gospića Cenka D bevc v Kranji, zadržana vdeleziti se slai no8ti. 2 K mesto vstopnine. — Zadržat vdeleziti se veselice dne 5. t. m. v Ljubljai pošiljajo svoj prispevek v korist „PreSe novemu spomeniku4*: G. Barle J. 2 K, Čebul Fr. 2 K, gdč Drol K 2 K, g Gf* A. 2 K, g. Grčar V. 2 K, g. Hirschman 1 1 K, g. Hudovernik V. 2 K, g. Matajec J 2 K, g. Mirko 2 K, g. Neimenovan 9 J gospa Oman E. 2 K, gdč. Pogačnik Fr 8 1 g, Predalič 1 K, gdč. Razinger M. 2 K, Roblek A. 2K, g Sartori J 2 K, g. Tur H 2 K, g. dr Voves J. 2 K, g. Zalar » 1 K, g, Žun 2 K; skupaj 37 K. — Ker i niso mogli vdeleziti veselice za Prefterno spomenik dne 6. t. m. plačajo: 5 K KOSf Betka Čopova, po 3 K gg A. Potočnik i Josip Ažman nadučitelj po 2 K gg. B. C Ji dis, Ivan Kokalj. Iv. Finžgar, A. Moser, I Baraga, Jož Hkavec, Fr. Vervegar, po \ gg. Iv. Rev, E Deberto, Fr. Rakar, Ivank Koselj, Natalija Kraupp, Marija čop, Anta Čop; skupaj 32 K. Breznica-Žirovnica ■ Gosp. Lovro Penko v Zagrebu, PetrinjsK ulica 43, 1 K. — Skupaj 101 K 74 vin. -Živeli nabiralci in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne 5. julija: Fran Karlič, pek. po močnika sin, 7 mes. Kladezne ulice st, 1< Bronehitis capillaris. Dne 7 julija: Avgusta Weber, zašel nega uradnika hči, 5 mes., Martinova cest at 38, Catarrhus intestinalis. V deželni bolnici: Dne 4. julija: Marjeta Misič, gosti. 70 let, Paraljsis cordis. n n Meteorologicno poročilo VUUn* n»d moljem SO«*«. Srednji «r»6al tUk T M 0 »i a Stanje uas baro-opazo- vanja metra v mm. 6h 5 Vetrovi 7. 8 9. zv. 7.sj. 2. pop. 732 8 7324 7318 116 113 185 si. sever ar. j vzhod ar. jvahod Nebo de2 oblaćĐ del. Srednja včerajšnja temperatura 1-oonnale: 19 5". Mokrina v 94 urah: 29 b aH ja* * kost-pelo- K. ilo ni »h in *} «o Kise ►vi ot :o-iz- jo U v. r :ot| II \l lih d 25 "ki Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dunaj. borze 8. jul»ja 1903. JKalošbenl papirji 1*9%, majeva renta i ■ o i'- o " I1 1° .o t o - 3 C 4\ s°/o 41,•/• 5 0 j-2° o srebrna renta . . . 4° q avstr. kronska renta . 4°/0 >» zlata „ 4", ogrska kronska „ l< 0 „ zlata „ :y j, posojilo dežele Kranjske 41 / o posojilo mesta Spljeta š4 a0/« „ m Zadra i«,° 0 bo8.-herc. Sel. pos.,1902 i n češka dež. banka k. o 2. o. n »> » , * zast. pis.gal. d. hip. o. pest. kom. x. o. z 10% P?. ; • zast. pis. Inneret. far. „ „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke £ l prior. Trst-Poreč lok. žel. !< t n dolenjskih železnic $ ii juž. žel. kup. V,l/, ^ . ^ av. pos. za zel. p. o. Srečk«. Srečke od i8ta 1854 . . . n m 1864 . vzske ...... semlj. kred. I. emisije a „ ogrske hip. banks . „ srbske a frs. 100— „ turške . . . Sasiiika srečke . . Kreditne » ... Inomoske . . . krakovske „ • • • Ljubljanske P ... a.vstr. rad. križa . ... {jgt* », * n • • • Sndolfovs ~ ... SalcburSke r . • Ozznajske kom. R • . ^»■•Jnic«*. jnžne železnice • . . Državne železnice . . a.7stro-ogrske bančno del Don ;t 100-361 100-30 100'65 120 95; 99361 1^076: 9976 100—1 100— 1 101— I 99 r0l 99 60, 101—1 106 35 101 — 100 50 100- - 100 — 100*— 98 50 9«-50 307 75 100 50 100 55 100-50 100 86 121 15 9955 120 95 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozi vetje in smrt |z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let ^pravico do dividende. vzajemna zaTrarovalna banka tt Ftag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseeltezl alsvsnako-narodno upravo. (26—76) Vi* pojasnil« daj«: , Ge>ne>l»alni zastop W Ljubljani, čegar pisarne so v lastne) bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne ]in občnokoristne namene. 165*— 183-- 246*— 155 75 276 — 270 -257*— 86 75 12060 18 70 430 — 83- 78-— 71 — 5450 2650 68 -82 -448 — Avstr. kreditne banke . . jgrske » •vnostenske „ . . prsmogokop v Mostu (Brux) ^Jpinske montan . . . . praške želez, ind. dr. . . Rima-Miirdnyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družb9 3§ke sladkorne dražbe Valat*«. kr. cekin...... 30 franki..... 30 marke ....... Sovereigna...... Marke........ laški bankovci.... zublji 84 — 6S9 75 1605 — 663 — 733 50 251 — 651 — 371'-| 1627 —I 465—i 375 —I 350—j 147 - j 11*32 1904! 2H-46 23 90: 117 40 95 25 253 — 101 90 9995 ICO — 10160 107 35 102 — 101- -100*60 101*— 101 — 99 75 309 75 101 50 175 — 184'BO 250 -15775 280*-272 ^'0 26') — 8875 121 60 1970 436 — 87 — 82 — 75 — 55 50 27' — 71-50 83 — 452 — 85 — 67075 1615 — 664 — 734 50 252 — 6-5 — 372- - 1637 — 466 — 379 — 3r4 — 151 — 11*36 19*07 83*64 23 98 117 62 95-45 253 72 Žitne cene v Budimpešti. dne 8. julija 1903. m d )ri } rs P«" te Da ai d m et g a s 10 i 01 i k [k šsaica z& oktober . . za 50 kg 13: „ oktober . . „ 50 s koruza iulij . . „ 50 n „ avgust . . „ 50 „ M ma] 1904 . 50 „ ■v^ oktober . . , 50 > 5 vinarjev višje. 7*26 6 16 6 34 633 5 23 534 Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami. Dobi se na zahtevo takoj zastonj in poštnine prosto podnaslovom M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. Iz proste volje se proda električni motor močan za 3!/2 konjskih sil, v prav dobrem stanu in malo rabljen. (1768 — 2 Več se poizve pri lastniku Simon Praprotnik-u9 mizarskemu mojstru, Jenkove ulice št. 7 v Ljubljani. e r*3 e za postelje in puh riporoča po najnižjih cenah F, HITI1124-12 rred. škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. >o 17 Bi It jI V pojasnilo. Na razširjene govorice o meni, da hočem iti v Ameriko, naznanjam tem potom vsem svojim naročnikom in znancem, "Ida to ni resnica. Jaz izvršujem in bodem tudi nadalje izvrševal svojo mizarsko obrt, kot doslej v Malih Vižmarjih. Vse te govorice so izvor male šale. Z odličnim spoštovanjem Franc Šušteršič Dizarski mojster in posestnik v Malih Vižmarjih št. 60. (1786) Trgovski pomočnik dobro izvežban železninar in špeoe rist, v* šč tudi nemščine, 20 let star, želi svojo službo v šestih tednih pre-meniti, najraiše v večjo trgovino enake stroke v kakem mestu Kranjske ali Spodnje Štajerske. (1785—1) Ponudbe prosi pod šifro 99S. 20" na upravništvo »Slov. Narodi*«. J*- (1781-1) 32 let star, bivši finančni stražnik, z dobrim spričevalom realke I. razreda, zmožen slovenskega, nemčkega in italijanskega jezika v besedi in pi savi, želi stop ti v službo kot ob« ČŠnski tajnik ali kaj enacega. Naslov: Rudolf Schuller, Via deli Boschetto Nr. 2, B. lil., v Trstu. Ob pričetku sezone! Razkosana g J*SJ*J^J % t?£%Š§£Š£ gospe m gospodične m tr^k 1 4 ^2 doDe takoJ trajen In dober zaslužek f ^ ^-**^ Sprejem samo ob delavnikih od m\ 1** lOl ITI 0Sk 8^—11. ure pri J. Ritten, Pniwo; 6 I o d c u bolne zdravo in n a J z b o r#n o se je obnesla pr! bluvanju, črevesnem kataru, driski, s«aps*tji i. t. cJ. O *t JT* O O m vspevajo pri tem in ne trpe prav ' • "V ■ 1 n i c na nepreb svlji^zo s t L D obi se v lekarnah in drogerljah Tovarna R.Ky f ©^ko , . 0Bef=roe:iz>of:if-o M>\rviBLjp^o in Dunaj. i. (Prule) Nt. 3, L na dstr. ( 1785-1) Šivalni stroj jako malo rabljen (1772—2) = se pioda. - izvrstno Novi Vodmat št. 54. Kočij irl (1592—4) Franu Lovše mesarju na Jurčičevem trgu. Milijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali nI „Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe ! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi ,,Feeolina". „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih m svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ,,Feeolina'f brez sledu izginejo. — ,,Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izoadanje las. plešatost in glavine bolezni. „Feeolin** je tudi najnaravnejše ia najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin'1 mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 60 h več. (1161—6) Razpošilja glavno skladišče rSH:« «2 ^ ei tli na* Dunaja VII., Mariahllferstrasse štev. 38. Xalo{f<* za liju Ffrljano : A nt. Kane, droguerist — Edvard fl«l»r. Židovske ulice. — ljekarna ,,pri zlatem Jelenu". Trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme. Isti mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, prednost imajo tisti, ki so dovršili trgovsko ali obrtno-nadaljevalno I šolo. — Ponudbe sprejema Janko Popovič, trgovec v Cerknici pri 1 Rakeku. (1767-2» Išče se za takoj več B ----(T- I * ! -s >tS3 s-q* O cd (D CO iS a O NOVO! NOVO! Likalnik kuri se s špiritom! JVajboljšo vrsto pripo- roča (1602-7) Val. Lapajne trgovina z železom v Idriji. Cena za I komad 7 kron. Urez »NJikefc** «Inl»»» in dima, torej Klaiobol izključen! o w< ii 2, N (f-atter1* origehneider) in cirkularistov; neoženjeni imajo prednost. 176—3) Ponudbe naj se vpošljejo na: Zadik S. Finzi, Sarajevo. Pri električni cestni železnici v Ljubljani (1769 3) Je Izpraznjeno mento paznika na progi (Streckenmeister). Več se izve v pisarni obratnega vodstva v Vodmatu. Pekarija v sredi trga se da takoj v najem z jako ugodnimi pogoji. Poleg pekarne je prodajalna, kuhinia, soba, klet. drvarnica, hlev in vrt. Kdor ima veselje bivati na deželi, naj ne zamudi lepe prilike. Pekarija je moderno urejena. (1750 — 3) Več se izve pri Albinu Haupi-mannu, Jesenice, Gorenjsko. _ potovanje, zanesljiv voznik in vesten zanesljiv konjar, se takoj sprejme proti dobremu plačilu. Predstaviti se je v Graiser-jevem hotelu. (1775-2) Strojarija na novo urejena, « lepo hišo in nekaj zemije, na lepem usodnem prostoru i ob državni centi, brez konkurence se pod ugodnimi pogoji proda. 1754—2 Naslov pove upravništvo ,SI. Nar.1. Solnčno, zračno in jako ceno stanovanje I obstoječe iz 3 sob, kuhinje pritiklin j in posebneora vrta « paviljonom, se j odda v nisi št. 21 na Kuhnovi j cesti od 1. avgusta ali cd 1. novembra t. L Povpraša se naj v isti hiši v i I nadstropju. (1780—1) Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr v vsakorSni izpeljavi. Že 30 let bo najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-troežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilno, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852—301 Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" r«-*. Gol(lNchmi ,j>jL**i ^veajdi4 (Kriscb) koncert prvega tamburaškega glasbenega društva iz Vukovara sedaj v Požegi pod ravnanjem gospoda Josipa Ruppa. Vstop prost. Začetek ob 8. uri. Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—152) Glavna zaloga za Kranjsko : Kdmund Kavčič v Ljubljani. Istrsko vino lastnega pridelka teran in muškatelj se dobiva pri (1783—1) Antonu Ferlan di Giorgio v Rovinju (Istra). Vzorci in cene na zahtevanje, Prememba obrti. Vljudno naznanjam svojim cenjenim p. n. odjemalcem in slav. občinstvu, da sem svoje krojaško obrtovanje v Ljubljani, Gospodske ulice štev. 7 po 251etnem delovanju, svojemu sinu Alojziju v last oddal, ker sem prevzel službo v obrtno-pospeševalnem uradu c. kr. trgovskega ministrstva. Porabljam to priliko, da se najtopleje zahvaljujem {svojim p. n. odjemalcem za zaupanje in naklonjenost, katero so mi izražali v teku tolikih let, ter prosim isto blagovoljno tudi mojemu nasledniku izkazati. Z odličnim spoštovanjem M. Kune strokovni učitelj v obrtno-pospe&evalnem uradu o. kr. trgovskega ministrstva. Prevzetje obrti. Z ozirom na predstojeće naznanilo usojani si cenjene p. n. odjemalce vljudno prositi, da blagovolijo zaupanje in naklonjenost, katero so izražali mojemu očetu, izkazati tudi meni Obrt, katero sem vodil že več let, izvrševal bom pod neizpre-menjeno tvrdko, ter imam vsa potrebna sredstva, da zamorem isto uspešno nadaljevati. Potrudil se bom, da s ti ni m in strokovnj aško dovršenim delom vestno in točno postrežbo ohranim tudi v naprej zaupanje, katero se je vedno izkazovalo tvrdki, ter priporočam mojo obrt slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje. Z odličnim spoštovanjem (1726 — 3) Alojzij Kune lastnik tvrdke M. Kune o; Ljubljana, Gosposke ulice št. 7. Ker se bode trgovm v poset. Na razpolago ima velike in zračne lokalitete, senčnat vrt, izborna, obče znana Zajčeva vina in pa Koslerjevo marčno pivo. Gorka in mrzla jedila, osobito domače svinjsko meso, vedno na razpolago. (1678-4) Letoviščarjem so na razpolago tudi stanovanja. Za obilni obisk se priporoča |'nm Poek, gostilničar. •8 3 S* »i -.It aff ! , Naročajte izborno jubljansko delniška (1384—15) SI alcu in Laškem trgu. I Naročila sprejema j — Centralna pisarna ? Ljubljani, Gradišče štev. 7. p n r illll W m Dragotin Puc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu Ljubljana Gradišče st. 5« y., 'Hi i i, i. ii \\ i i ifiti i i u i nI t trn iti 11 i >u u iin V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in naj-ceneja vožnja 6e* Francosko Havre — Sfew-Tork ali Antwe?.cpen — Neiv-Tork, Havre — pjhiladelpjhia ali Antwerpen - Fhiladelpliia. Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno ia zastonj (1204—1) Ivan zastopnik generalne agenture (za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. Pariška svetovna razstava 1900. ij" r-k ur G-looin je najboljše čistilno sredstvo a»H« za ,ično obuva,°- Globiti napravi usnje voljno in trpeZttO, z njim se hitro doseže najlepši lesk. Nenadomestljivo sredstvo za ohranitev ševrin-usnja, Box- in Calf-usnja ter lako- vega usnja. (1623—6) V zalogi imajo erneg« in teuvvari^sr« tvrdke: Ivan Jebačin, trgovina s spec. blagom. C. C. Holzer, trgovina s Špec, blagom Jos. Kordin, trgovina s špec. blagom. Anton Korbar Iv. Fabiana nasl. , trgovina s •špec. b-agom. Edmund Kavčič, trgovina s 6pec. blagom. Mihael Kastner, trgovina s špec. blagom. Peter Lassnik, trgovina s Bpec. blagom A. Lilleg, trgovina s špec. blagem. Josef Murnik, trgovina s špec. Magom. Vaso Petričič, trgovina z galant. blagom Kari Planinšek, trgovina s špec. blagom. Viktor Schiffer (Iv. Sv. \Vut-scher-ja nasl.), trgovina s špec. blagom. Anton Stacul, trgovina s §pjOC- blagom. Julija Stohr, trgovina s čevlji. Josip Seunig, trgovina z usnjem. A. Sarabon, trgovina 8 špec. blagom. Ivan Stritar, trgovin;; s špec. blagom Alojzij Sušnik, tr- | i ' govins. s spec. biagom, Zaloška cesta št. 15. g j j DENTItBlC^ DUDOCIEUR P1EBbB Svetov^oslavna ustns «ftda> Dobiva se povsed. (231—47) Veli&o zalogo i perila - za gospode in dame giace in trico rokavice zadnje novosti v fc* 1 UL Z% 4 v. lX evova .•..-..» 4. A, .~ *?» 4* «X» «Y» «T» M «... M M «)(» W9 znamka registrovana v vseh kulturnih državah. kv1 '-•IT w i , M- 3«55 § 1 Loiucnjteiij i* c. kr. dvorna založnika PRAGA VII Ovratniki manšete §8^, srajce Na drobno se ne prodaja. Dobivajo se v vseh boljših trgovi nah z modnim in platnenim blagom za gospode. francoskega faporsa veliko izbiro j svilenih ovratnic od 15 kr. do gld 2'— priporoča tvrdka (1671- 4) • V. pl. Gerhauser „pri čebeli" I Stari trg št. 13. gg • • —• • • —• • • —— • • ■- - * -rr. Leto XXIII. jVtesečmk za kn]i- ževnost in prosveto Izhaja 1. vsacega meseca Naročnina: Celo leto 9 K 20 v.; pol leta 4 K 60 v.; četrt leta 2 K 30 v. Za inozemstvo stane (B, 11 K 20 V. (978) Posamezni zvezki po 80 v. Upravništvo »Ljubljanskega Zvona" v ,,Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Wiiiielmovo tekoče mazilo c. kr. prlv. 1871. 1 vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov K 24. Wilhelmov c. kr priv „Bassorin" je sredstvo, cegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le- karni Franca VVilhelma, c. in k r. dvornega zalagatelja Neunkirchen, Nižje Avstrijsko. Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajš-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh. Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim boU činam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih Btrani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b ^2721—9) Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se no dobi, se naravnost pošilja. Lepa, suha stanovanja a 3, 4 ali 5 sobami na dobrem zraku, z vsemi pritiklinami in prosto porabo vrt* se za avgust poceni oddajo. Stanovanja bo na Bleivvesovi cesti v hiši št. I (pri Korsiki), poizv* se pa tudi lahko v trgovini s cvetlicami in semeni v Šelenburgovih ulicah št. 5. 1746-2 Naznanila. Na mestni nižji nealki v Idniji bodo sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1903/4 dne 15. julija ob 9. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu svojih stariŠev ali njih namestnikov dne 12. julija med 9. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen. — Vrtanji učenci se lahko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ko P pošljejo pravočasno gori navedeni listini. c Ravnateljstvo mestne nižje realke v Idriji t dne 30. junija 1903 11721-:; gradnje kanala od poslopij c. kr. okrajnega glavar stva do Krke v celotni dolžini okoli 505 metrov iz kamenščine (Steinzeugrohren) in sicer: 150 metrov cevi iz fcamenščine po 300 notranje svitlobe 125 » » » » j> 400 "V » » 230 » 99 » » 400 » 450 «%, 2 jame za snaženje (Putzacfciishtc-) po načrtu; 8 upadnih jam (E nfallscbitohte) po ntćrtu. P< nudbe «o morajo glasiti na celotno delo. to je popolnoma po načr'u dogotovljeno. Načrti so na razpolago v mestni pisarni. Oferti do 15. ju« lija« Gradnja mora biti gotova do konca avgust«. Mestno županstvo Rudolfovo (1774—1) dne 5. julija 1903. S. pl. Sladović, župan I Pritlične lokalitete le na Utinajski cesti št. 11 (1642-5) £JCr Vpraša se v I. nadstropju na levo je oddati s I. avgustom. Ces. kr. avstrijske državne železnice. ■ C. kr. ravnateljstvo drž. latezoice v Beiaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhcd iz Ljuljaše juž. kol. Praga ćes Trci*. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni i v Trbiž, Beljak. Celovec. Franzensie^ie, Icorsost, Momkovo, Ljubno, čez Selztha! v Au tnograd, čez Klein-Reifling v Steyr. v Li-ic na Dunaj via AmstetteiL — Ob b] uri zj os< vlak v Trbiž od 1. julij«, do 15. septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri 5 : utr&j osobni vlak v Trbiž, Pontab?i!, Beljak, Celovec, Franzenste.ste, Ljubno, Duuaj i Belzthal v Solnograd, Inomost, čez Ktem»Rfttflfng v Šteyr, Line, Budjevice. Pisen, Ma vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez y\nistettei: na Dunaj. — Ob 11. un 51 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Ceiovec, Ljubno, Se»zthai, Dunaj. — 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 81. maja. — Ob 3. url 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenslc.^. Monakovo. Ljubno, čez Sć'zthai v Solnograd, Lend-Gasicin, Zeil ob jezeru, InomosL, I gf-r,e, Curib, Genevc, Pariš, Cee Klein-BeiSing v Steyr, Line, Badejevic^, PImbl Mar* i vare, tJeb, Francove vare. Karlove vare. Prago (direRtni voz [ in 11. rasr.), L.osko, Duiiaj čez. Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Belaji, Ftansmufei Inomoet, JMon&kovo. -Direktni v. vi I. :• li razreda.) vra^a •/ 11 u\ o .ne i i.: ta t Bo6i Osobni olaki: Ob 7. un 17 m zjiuraj v NoTomesto, Stfafia, Toplice, Kočevje, ob 1. D m pGjLOiadne istotako, ob 7. wiri 8 rc srečer T ilovo meaco, Kočevje. PrillOS T I^jubl jug, kol. Proga is Troiza. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni riak z Dunaja čez Amstetten, \: nakovo, ln«_«mo8t (direktni vozovi I in II. razreda;, Efauuftm*& EKolnograd, Ltnc, Steyr L^jizfano, Celovec, Beljak. — Ob 7. ari 12 m zjuLraj oaobni vlak iz Troiza. — Ob 11. ni lt> n-. dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstettea, Pragu ^direktni vozov: 1 in II razr.\ Karlove vare, Heb, Manjine vare, Pisan, Bad^jevice, Solnograd, Line, Steyr, Pa Oenavo, Curili, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera. Lenba, Francuvih varov, Prag Lipskega. — Ob 8. ur« 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in i nikih od 31. majči. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija du 15. »eptembra ub nedeljah in praznikih. — irrogA im x^ove&'- mfesu ia 8U oVju. OauDm vlaki : Ob 8. uri 44 in i iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri či2 m popoldne iz Straže, Toplic, Novoga meo a Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LjuDijane drž. koL v Han: Mesani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 in popoiudne, ob 7 uri 10 m ii 11). uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ioucljaao drž. kol >/:\ra«^K.A- Mešani vlaki : Ob 6. uri i. . - .ictraj, ob 11. uri 6 m (Sof^ladne, ob 6. un Ki a ob y. uri 55 m zvečer samo ob nodeijau in praznikin (171v ■■a Jutri, v soboto, dne 4. julija t. 1. otvori na Sv. Petra cesti štev. 26 filij JAKOB ZALAZNIK. Jrikral na dan sveže okusno in slastno pecivo vsake vrste, izboren ržen kruh. Slaščice, biskviti i. t. d. (174B_3> Sprejemajo se naročila na vsakovrstno pecivo. I le g i tj? nt n> tr nt n? nt ztz nr nt tiv ttt tr? tn tir nt nt tit tn nt ?tz nt tr> n> T^dajateli ftt^M€ftVIUfUl nrednik: Dr. hm Ttfll^- Lastnina in tiak aNarodne tiskarne"