Urednilki In upravallkl pru»ior|j mi 8. Uwndsls Are. Offlo* of FufcHeatlont' 8*17 South UwndnU A v«. Telephone, Rockwell 4S04 daily except Su »ud Holidsys. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ CMcit®, iu., sobota,'5. maja (May 5), 1928._ GLASILO STliV.—NUMBER 106 f^riica razpršena, ki je hotela r^lti 40 atavkokazev na [ fc-ezniski postaji. — Priprave za obratovanje velikega 1 premogovnika^—l*«t in dvaj-I oet stavkokazev dela v T. K. i Maherjevem premogovniku v [ Virgin ia Hillu in drugo. Bellaire, Ohlo. — Ž vlakom fbeeling in Lake Erie železnice se vozi vsak dan 40 staVko-jpev na delo v premogovnik v dillonvallskem distriktu. Stav-ftokazi se zberejo blizo Yorkvil- GLASILO SLOVENSKE NA KODNE PODPORNE JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKE N A SOPHS PODPORNE JEDNOTE Ceae ogtaeov po dogovor«. Rokoptol »o no vralajo. Naročnino:' Zedinjene drtave (izvea Chicago) |6.00 aa loto. 13.00" pol iota; Chicago la Cicero 97M aa loto, fl.7» aa pol Uta, la aa 1 Svo 16.00. > | Naalov aa rea, kar laia ettfc a Uatoei: -PEOSVETA" NS74I So. Lawniele Ai gtogvna i mpak bilo jih je več in vsak je lahko rasumel, da pri delitvi podpore med člani S.N.PJ. ne bo drugih razlik kot goHpodarskih. Najsiromasnejsi in najpotrebnejši naj dobe podpOro.—(Dalje prihodnjič.) SOBOTA, 5. MAJA -THE ENLIGHTENMENT' Organ of the Owned hjr the Advertising ratea aa Hubecriptioa: Waited State« (except Chicafo) aad Caaada *M par ; Chicago flM. aad foreign coeatriea 16.00 par paar. MEMBER OP THE PEDERATED PRESS m. Joet« •a aetavi UoL (April SS-1S3S) pobg vašega laMon aa i |o prof RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVA NIA IN OHIO. Zaključek gl. odbora. Delitev podpore stavkajočim rasni nepotrebni prepiri pri delitvi podporo stavkujočhn Brnom S. N. P. J? in Komu je Nace 2lemberger delil podporo? £o njegovem lastnei poročilu jo je poslal društvom S.N.PJ. štev. 4 v Neffo, 0., ia v Bridgeport, 0., lffl v Piney Fork, 0., 258 v BeDaire, 0., 275 v Maynard, 0., 27ft v Ramsay, 0., 333 v Blaine, 0., 358 v Powerpoint, 0., 439 v Fair Point, 0., 526 v Glen Robins, 0^ 529 v St Clairsville, O., 638 v Dilles Bottom, .0., 626 ▼ Barton, 0., 607 v Byesville, 0., 636 v Powhattan Port, 0., 479 v Dunglenn, Q„ 471 v Dun-canwood, 0., 428 v Plum Run, 0., 364 v Lafferty, 0. in 54 v Glencoe, 0. Pri teh društrfih niso samo člani slovenske narodnosti, ampak pri enajst društvih so tudi člani hrvatske narodnosti Kljub temu sta pa komunistični škof Zinič in komunistični "tebant" Bartulovič, prvi v "Radniku," drugi v "Delavcu" kričala: Gl. odbor in Nace 2lemberger prezirata člane hrvatske narodnosti pri delitvi podpore stav-kujočim rtidarjem. Zakaj? Zato, da se zanese narodni boj v Slovensko narodno podporno jednoto. Izšli so članski v "Prosveti," v katerih ni bilo samo enkrat, ampak večkrat povedano, da se rasdeli podpora med člane, ki so jo potrebni ne glede na versko, filozofično in politično prepričanje, ne glede na narodnost in spol, ampak komunistična hierarhija je vseeno ponavljala svojo staro lajno v "Rudniku" in "Delatcu" o preziranju članov hrvatake narodnosti. Društva, pri katerih so člani hrvatske narodnosti in med katera jo Nace Zlemberger poslal ali izročil podporo, so: v Bellaire, 0., 279 v Ramsay, 0., 439 v Fair Point* 0., 526 v Glenn Robins, O., 529 v St. Clairsville, 0., 638 v Dilles Bottom, 0., 636 v Powhattan Point, 0., 479 v Dunglenn, 0., 471 v Duncanwood, 0., 364 v Lafferty, 0. in 54 v Glencoe, O. Nace 2lemberger pa ni delil le podpore tam, kjer imajo društva S.N.P.J. svoje sedete, ampak jo delil podporo tudi v naselbinah, v katerih ni društev S.N.PJ. Na nekem drugem mestu smo omenili, da Naee Zlemberger ni prejel denarja od predsednika S.N.PJ., da ga razdeli med stavkujočimi člani S.N.P.J., ampak tudi od nekaterih drugih slovenskih organizacij, da ga razdeli med potrebne slovenske stavkarje. Te ,na selbine so: 8t Joe, O., Bonak, O., Provident, 0., Wheeling Creek, O., Lansing, O., Dillonville, O., Voroook, O., Big Fife, O., Roy land, O., Blackow, O., Moonville, O., Noll, O. in Lamara, O. . V vseh teh odgovorih ni enega dokaza, da je brat Zlemberger delil podporo pristransko. Cemu torej toliko vpitja in krika? Ali mar zato, da se odbijejo prispeva-telji po industrijskih središčih, da ne darujejo več rudarjem v podporo? Tak ravs In kavs zaradi delitve podpore namo odbija prispevatelje v odpomočni sklad. Iz vsega, kar se da analizirati proti Nacetu Zlembergerju je malen kost, da je nekoč dejal, da ima podporo za rudarje slovenske narodnosti, za hrvatske je pa nima. Zlemberger je v tem oziru povedal resnico, kajti denar je imel popolnoma od slovenskih organizacij še veliko preje, preden mu je gL predsednik pisal, ako prevzame mesto zaupnika za razdelitev podpore, ki jo bodo nabrali člani S.N.PJ. In če je Nace Zlemberger imel za razdeliti od slovenskih organizacij podporo med rudarje slovenske narodnosti, ni logično mogel reči, da ima tudi denar, da ga razdeli med rudarje hrvatske narodnosti, dokler ni prejel denarja S.N.PJ. Znano je, da so organizacije drugih tujezemukih narodnosti podpirali rudarje svoje narodnosti, kajti najbri so imeli iste skušnje za sabo. kot # delavci slovenske narodnosti. Ako je Zlemberger to dejal, je le konstariral fakte take. kakeršni so bili in nič drugega Članki, ki so izšli h uredništva In pojasnila brsta gl pmdoednika so pa dosti jasno in razločno govorili, da se bo Bled člani S.N.PJ. delila podpora ne glede ns spol vero ill ^narodnost. In teh člankov nI izšel samo eden K temu pismu je bil pripet odgovor brsta glavnega tajnika z dne 10. aprila, kar znsči, da je brat gl. tajnik v takti iest dni odgovoril in vpoiteval naznanilo, ki ata ga poslala brata Louia Koncher in Frank Žele. . -fit. 217 IS. aprila ISIS. Mr. I*ale Kaadar Bos 106. Mehrtand, Uteh. V odgovora aa Vaie pboie a dae 4. aprila Vem aeinanjea^ da niaaie prejeli od prejiejege tajala dragega ^ p^^-^pvjrr« ese akih klerikalnih listov, in Laž ima kratke sote I'a magarl če je prav zgrajena aa ligvorljanakl Marali. t . .Jezen je sedel urednik klerikalnega "Amerikanakega Slovenca" zjutraj pri svoji pisalni mizi in ai griael nohte, zraven pa molil očenaš za pomoč in raz-av<*ljefijs svojegs duha k Ste- čerjem, pa'niti odgovora nisva dobila." medtem ko« ima urednik dokaze, da je odgovoril in v pismu vljudno dostavil, sko ni kaj umljivegs, da prav rad ie enkrat pojasni, naj sodi sloven-aka javnoat. Uredništvo "Pro-avete" ne more atoriti drugeg4 kot tako zlobno laž obesiti nižje, podpisala sva se z bratom Kon- Nade dro«tvo Vtfib zaključkov ni kritiziralo in ie manj. da bi bobnali v javnoat proti vašemu postopanju, ker a tem se nikoli ne doseže kaka edinost in tudi ne nspredek društva. Kot odborniki društva št 122 SNPJ izjavljamo, da ss ni nikoli na nsSih sejah govorilo o kakem diktiran ju pri bratatom da jo lahko člta vsa slovenska ¿Jhigfvu ali o posameznih člani-ameriška javnost in spozna kak- cah ter o pometanju in podenju šni ptiči urejujejo "Afnerfkan- ^ Mttnsru, kdt 16 omenja dbfH-akega Slovenca." 8nik v svojem naročenem dopi»- Ako se take gorostasne laži 9U. Ako se je pa kje kaj privat- urednlka ljubljanskega "Slovenca," o katerem ao ljubijanaki kroniki svoječasno pissli, da je ¿i vel do svoje smrti v resnem prepiru z zdravo človeško pametjo, da mu razbistri um in pamet, da rdečksrskim urednikom na Lawndalu zopet priloži mastno^ po znani logiki sv. Lig-vorija. "Burelca," je zaklical, ko je brskal po korespondenci, ki jo je prejel od članov*Z.S.Z., 44jo is imam. Ta bo zadela." Obrnil je oči proti nebu in se priporočil maj ki božji na le-montskih Brezjah in da se izpove, preden umrje, ako bo imel le priliko sa to, da pride po avoji h m rt i gorak k svojemu patronu. Pomočil je pero v žolč in pričel pisati. 'Mohrland, Utah—K6t *lan Z.S.Z. 36 aeai bral r Giaailu "Am»r, Slo- venec" r tlenka "Mimogrede," kako lepo piie lanradalokim petelinom, posebno pa aredaika. Ia ker eem tudi tlaa ia pradaadalk druitva it. 217 SNPJ. ia bm prav vaaeii, ker pilote tako po pravici, kakor |e brava ree-aica. Petelini po|o giorljo aam ¿lanom. kolika svoboda vlada v neti Jed-noti. a^reaniri na ijabo ae aam godi drugale. Naj omenim kakor pred-ledalk, da aiemo imeli takaj pri dra-itvu nobenega pravega vodetva ia aato amo ai Isvolill novega tejnika, kakdt hitro amo dobili sa to apoeob-nega mola. in novi tajnik poMJa vae druitvene atvari na gl. nred februar-a In marca, pa ni na gL urada ie da-aa. To Je enakopravno. Zato amo pleali a aobratom Kondorjem. a predeednikom nadsornega odeli t odi to pot bres pravega uspeha. Piaela ara tudi na nred ni-itvo rProeveto" uradi enega dopisa, ki ga Je p*al nai novi Ujnik, ki ui Ml Sikdar JM-Isbian. da ga na) urednik pošlje aasaj, pod piše I a sva se e eobra-tom Kondorjem, pa alti odgovora nisva dobila. Tako vidite, kako se nant godi pri najvetji napredni organisa-rijl. Berem veliko o Italljenokem diktatorja Masaolinijtt. aH miallm. da se dobi vsaj*v naiem gl. uradu urad-aik, kl ga prrkaia v dikteturl. Žeto Vam poiljrm 16e v znamkah, da hote posleli en litin tega lista, ko bo objavljen ta dopie. našemu sobratu aredaika. da ae bodo prepričali, da cenzurirajo nafto "Proaveto". ali vaeh listov pe ni mogoče. Našemu aohratu g. Zavertniku toliko v po-tesnilo. Ali Je potrebne hoditi v drugo hiše se sporasumevatl. kl Imamo svoja? Le eensurirajte, ae ho še na-prebudil. S posdravom. Frank Zale. predsednik št. 117 SNPJ." 'Tako zdaj nsj pa le pridejo," je rekel, ko je odložil pero, "jaz jim že na vi jem uro." Ssperlot, konvencija se bliža, d* eno leto. pa bo konvencija S.N.PJ. tukaj. Zdaj je čas, da laie in obrekuje klerikalni "A-merikanski Slovenec," kot je to storil pred waukeganako konvencijo, je dejal urednik "Pro-avete" in se zarežal, ko je preči-tal "duševni" proizvod svojega tovariša na Dva in dvajseti cesti. Ta laž ima zelo kratke noge, daairavno je apisana po moralnih naukih sv. Ligvorlja. Stopil je k gl. tajniku in de jal: "Glej, ptrdHednik druitva itev. 227 ae pritožuje nedirekt-no v klerikalnem "Amerikan-akem Slovencu," da ne vpoite-vate društvenih naznanil, ker koneem pretočene k s leta s navede-njem Imena In naaloVbm prejšnjega tajnika, a čemur smo smatrali, da Je Ml prejšnji tajnik ponovno isvoljen. Ako Je Vaie društvo izvolilo novega tajnika kaanejo (po decemberaki ali letni seji) blagovolite aaveotl. kedaj in is kakšnih razlogov. Z bratekim pozdravom" Pismo je jasno in rszumljivo in pokszujs, da brsta Koncher in Žele nista vpoštevala zahteve gl tajnika in poslala gl tajniku poročila "kdaj in iz kakšnih razlogov je bil isvoljen nov tajnik/' ako se je nov tajnik izvolil po de-cemberski ali letni seji. Pravila, stran 82 XI, "Pravice in dolžnosti glt odbornikov, točka c) gl. tajnik Slovenske narodne podporne jednote, se čita-jo: "Gl. tajnik ame zahtevati od društvenih odbornikov in drugih članov pojasnila v vsaki zadevi, ki so potrebna za redno poslovanje." - Dolžnost brata Louis Kon-cherja je bila, da odgovori na vprašanja gl. tajnika. Imenik društvenih odbornikov Ae ni bil priobčen, je pojasnjeval gl. tajnik, a korekture na njem so izvršene. Pb teh 'besedah je uredniku pokazal imenik društvenih odbornikov, pri tem se je pa nasmejal in rekel: "Tebe imajo tudi." "Da." je odgovori) urednik, "tukaj pa preglej korespondenco in spoznal boi, kako se je klerikalni list, katerega lastniki včasi s prižnice pripovedujejo kako grd in ostuden greh je laž, zlagal, da se je kar kadito. Brat Sustersich je poslal dopis dne 6. februarja, v katerem očita nekemu društvu v Coloradu, da obstoji iz stavkokazov.^ Ta dopis sem predložil seji gl. upravnega odbora, kajti Ust ne more nikogar imenovati stavkokaza, dokler mu ni stavkokaštvo dokazano. Ti dokazi se pa ne po&iljajo uredništvu, ampak v smislu pravil je treba one. ki so stavkoka-zili, obtožiti stavkokattva pred razsodiiči in če se pronajdejo krivim, se v smislu pravil izključijo. Članom ni dovoljeno napadati Članov tako ostudno v oficijelnem glasilu zaradi spornih zadev. Glej točko 11, člen XXI. pravil S. N. P. J. Seja gl. upravnega odbora se je pečala s tem dopisom dne 10. marca In zaključila, da se ta dopis ne priobči in stvar izravna pred razsodiftč^. Dne 4. aprila 1928 je pa uredniitvo od bratov Louis Končar In Frank Zele prejelo pismo sledeče vsebine: Mohrland 4. April Cenjeni Urednik Prosim naše drušvo zahteva de Tredalšvo pošle nase J dopis »obrata Deva Kusterikh degabo članova prebrala In bo videlo kakšni napodi ao na sobrate in oeetre ae onemu gl*' de naše Jednoto shratoklm po*dr« vem. , Predsednik nedaorniga odbora Im Predalnik nasarniga «fW« , lau i i Knnrhor Predsednik Društvo Krank Zelo Louia Kunrbev Bm« 166 Mohrlend U pri nameravanem novem društvu. Povdarjal je nato, da par bi se jih mogoče dobilo za te posle, vsaj on tako upa. Eden novi kandidat pa bo tudi sposoben. saj je uradoval pri katoliškem društvu. Rekel je tudi, da bo on sam deloval kar bo mogoče, ko se povrne iz stare domovine, kajti tiste dni je imel odpotovati v staro domovino za nedoločen čas in je tudi odpotoval. Ali ni tako, brat Močnik? Torej je dopisniku . težko cela stvar znana, ker je bU tedaj v stari domovini. Zakaj se osira na poročila drugih članov in članic. ki so nam nasprotna? Na i-sti seji je bilo po daljšem debatiranju sklenjeno, da se privoli ustanovitev novega društvs v Monscu. Ps. Sklenjeno je tudi bilo na isti seji, da se udeležita ustanovitne sejd za novo društvo dva odbornika našega društva. kajti pojasnila in kak dober naavet ali priporočilo od ata-rih članov ter akušenili odbornikov nikakor ne more škoditi, pač pa obratno. Brat Močnik ae je a tem zadovoljil ter obljubil, da ae bo vae to upoštevalo, ker ae mu zdi vse to pravilno. In v tem smislu smo odpisali na glavni urad ter pojasnili celo stvar ter zaključek našega društva. Toda ustanovitelji ao pa. ne vemo iz kakega razloga. našo navaočnoat odklonili, namreč a tem. da ao sklicali u-sUaovno sejo ravno na isti dsn in isto uro, ko ae vrši redna aeja našega društva. Torej zakaj . t« zavijanje v javnoat i proti našemu društvu? no govorilo, pa nt društvena stvar in naj ostane tam, kamor apada. Obžalovanja pa je vredno da je vednd preveč opravljanja in natolcevanja med našim narodom. Toliko v odgovor dopisniku in v pojasnilo novemu društvu ter tistim, katerih se tiče. Ako vam je še kaj na srcu ali ako ima društvo kaj vs£nega, se lahko zglasite na naši društveni seji, ki se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu. Le na ta način si pridobite več uspeha za vaše društvo. Naše društvo št. 122 SNPJ povoljno napreduje z ozirom na brezposelnost. Društvo simpsti-zira z naprednimi ustanovami in iste podpira gmotno in finančno. Na več zadnjih sejMi smo pobirali tudi za štrajkarje - pre-mogarje. Odposlali smo že preko $125 od vsote in precejšnjo količino v blagu t& obleki. Naše društvo je imelo v tem letu že dva slučaja smrti; pokopali smo eno članico in enega Člana. Pretekli teden smo pa pokopali člana oddaljenega društva št. 138, Canoasburg, Pa. Bil je hrvaške nerodnosti. Zdaj smo izvedeli, da je šlvel tu še devet mesecev in brez prestopnega lista. Poročilo o njegovi smrti smo dobili že zadnji čas pred pogrebom. Bili smo naprpšeni, da ga po bratsko pokopljemo, da s tem prihranimo ns stroških društvu št. 1?8. Opravili smo svojo bratsko dolžnost, ksr je bilo mogoče v danem kratkem času. Ker so to izredni slučaji, se Is tega razloga vsem članom priporoča, da se ravnajo tudi v tem osiru po pravilih. Vsakdo naj si preskrbi, ko se preseli, prestopni list,za k bližnjemu društvu, ker nikdo ne ve, kje človeka dohiti nesreča. Ker je tu velika železna industrija in se članstvo vedno seli v te kraje, največ iz premogarskfh naselbin, zato naj to priporočilo članstvo» upošteva, da bo lažje poslovanje pri društvih. Za društvo "Grozd" št. 122 SNPJ — G. Smrekar, F. Štrubelj. (Društveni pečst.) Moj prvi doživljaj v saporu. Blaine, Ohio. — Mesec za me- ša vprašanja ter se je pridružil dvomu, dobiti dobro vodstvo ^J*? «™ ^ ^ pričakujemo odrešenja, da bi se časi izbolj šali. A zastonj. Kot izgleda, bo še trajalo trpljenje. Shaddy Side Coar Co. je začela po 1. aprilu, 1928, z odprto delavnico. Moški so šli piketirat in skebe svarit, ali zastonj. Prišli so možje postsve in jih prisilili s količki in vseli v zapo^. S tem so mislili, da bo konec piketira-nja, aH zhiotili so se. Začele so žene rudsrjev piketirsti in zopet ao jih pobrali v zapor v St. Clairsville, Ohio. Se ni bilo konca. V petek» 2S. aprila, je šerif Clyde Hardesty dal ženam na* vodilo, nai ss me organiziramo in potem šele piketiramo po tri skupaj. Seja je bila sklicana za 21. aprila ob 10. dopoldne. Zbrale smo se ženske v dvorsni na Lanaingu, Ohio, in preden ae je seja začela so vdrli v dvorano in nam vzeli 3 moške, katere ao imeli na sumu za naše voditelje. Nastala je velika panika, kajti ženske smo zahtevale nedolžne može. Naskočile smo njih avto; bila je prava vojaka. Seveda, zmaga je bila na njih strani in odpeljali so jih v razbitem avtu v zapor, v 8 milj oddsljeni kraj. Kaj nam je bik» storiti? die smo nssaj v dvorano ae posvetovat. Prišlo je do zaključka, da gremo za njim! in poizvemo. kaj hočejo našim možem. Vreme je bilo grdo, dtf je lil kot iz škafa, do koše premočene in lačne pridemo v St. Clairsville. Korakale smo dve po dve s dežnikom in zastavami v rokah. Ko smo prišle v bližino sodni je in zapora. amo zagledale vojake a poškami v rokah. No. mialila Ivaa Potomci temnega veka. Pred kratkim so pred godi. ščem *v Pittsburghu prali g krvjo in sajsmi umazano perilo ku-kluksklansko. Grozno je bilo perilo. Ohaijani in okapucani želode so bili obtoženi med drugim tudi sežiganja ljudi na grmadi. Nekje v Jexaau so sežga-K na žiVem bsem oseb. Vsi "dobri in pošteni" listi so se zgražali in izražali dvom, da je kaj takega danés sploh mogoče. Mopoče je vse tam, kjer so verski fanatiki. Saj to niso bile prve grmade v Ameriki. Pred dobrimi dvesto leti ko v Massachusettsu sežigali copmU ce; mnogo nedolžnih žensk je končalo' v plamenu. Zloglasni Cotton Matther je bil takrat veliki inkvizitor. On je kreditiran s sledečimi besedami: "Največje veselje v nebesih je, ko ¡zveličane duše gledajo doli v pekel na pogubljene ftiše, ki jih obrala hudič na ražnju." Upajmo, da blazni Cotton Mather sedi prav pod božjim tronom in uživa rvo-je največje veselje" z gledanjem béstijslnih muk v peklu ... 7/ največjim veseljem jim prepustimo tó nebeško srečo na vse večne čase, amen. Zgrsžali so se ,tudi katoliški listi, ki smatrsjo, da zagovarjajo "edinopravo" krščansko religijo. Priznati je treba, da so ku-kluksi naredili katoličanom dosti škode prav po nepotrebnem, zato je umevno, da jih katoličani ne morejo ljubiti kljub Kristo-vi zapovedi. V tem slučaju imajo katoličani sveto jezo, ki seveda ni — greh. Toda, če je res, da kukluksi sežigajo "kri v overee" — vsekskor je res — koga pa posnemajo? Kdo jim je dal vsgled? Kdo je prvi palil armade, na katerih so bili živi ljudje' privezani h kolu? Ali ni bila katoliška cerkev? Priča je povedala pred eitts-burškim sodiščem, da so kukluksi prepevali svete himne, ko je plamen požiral nesrečne žrtve na samoti v gozdu. Čitajte zgodovino. Enaka procedura se je odigravala ob grmadah v Španiji, Italiji, Franciji in Švici; mrmrali in peli so molitve. Bistvene rszlike ni. Kukluksi, ki to delajo, so topovski morilci! Da, vse, kar hočeta Toda katoliški inkvizi-torjl, ki so sodili: "V večjo čast in slavo božjo izročamo tvoje telo posvetni roki, da ga izpre-menl v pepel, tvoje duše naj se pa Bog usmili" — so tudi bili lopovski morilci. Delali so to v imenu vere, v imenu Boga očeta in njegovega sins Krista. Kukluksi delajo to še dsnes v ime-nu istega Boga in istega Krista. What's the damn difference? Kukluksi so duhovni sorodniki in potomci srednjeveške inkvizicije. Odstrelek so najtemnejše dobe n{t svetu — odstrelek, ki se je ohrsnil živ v temnih kotih in vzklil v novo življenje (upajmo, da ne za dolgo) v podzemskih brlogih najmračnej-šega bigotstva Amerike. Ker se v takih kotih in brlogih lahko gode vse nemožne stvari, se je zgodilo tudi to, na glavo postavljeno čudo, da inkvizicija griw inkvizicijo. ______ ai, kaj pa to pomeni. da nad s tako veliko častjo sprej-mejo?" Ko pridemo Wi»u sodni-je, so nam pot zastavili z besedo: "This way, this wsy 11 peljali nas so v zapor. Vse premočene in premražene pridemo notri, misleč, da nas bodo vprašali kaj hočemo. Kar v tretje nadstropje ao nas peljali, vrata odprli in ko smo vse. 51 P° š\\ vilu, bile notri, so se težka vrata ječe zsprls sa nami. Ces nekaj časa pride ječar .s vsako posebej je vprsšal ' ime. priimek, kje ai rojena. rast. kakšne oči. barvo las. nokoat tsdo — tako mi * Krdelo, kot da bi nas hotel« ^ tirati v staro domovino. Ko £ svoje delo odpravil, je nam l« veda!, da oni ao dobili ukaz. ae zavarujejo s milico, ksjti ^ «seske i" * njimi moški Ia jim bomo »r* razdejali. IVseei >• VK,H hlu nismo tako surove kot naslikane. Pol ure potem ^ je prinesel mile to.M-^J^ mialila sem el. no, bo I* m (Days sa % SOBOTA, 5. MAJA. Vestí iz Jugoslavije SKI EPI kongresa social! 4 STIČNE stranke jugoslavije Letošnji kongres naše stranke je trajal tr! dni in je obrod jnnogo zelo umestnih sklepov Otvoritev kongresa je bila riovesna. Udeležilo se ga je 118 delegatov iz vseh delov države jjavzoca sta bila tudi zastopnika Češkoslovaške in Madžarske socialistične stranke, in sicer ss Strivin in Farsaš, ki sta pozdravila kongres v imenu delavstva gvojih držav in v imenu Intema-eionale, povdarjajoč veliki po-pen socialističnega gibanja na fclkanu za mir in sporazum ped narodi. Bolgarski delega ni mogel dospeti na kongres za-ndi potresa, in je zato pozdravil kongres brzojavno. Brzojav ne pozdrave sta poslali kongre tu tudi vodstvi socialističnih itrank Nemčije in Avstrije. Po poročilu o delu stranke državi je kongres na predlog so-dru#a Topaloviča sprejel naslednjo resolucijo o zunanjem položaju:! "Socialistična stranka Jugoslavije iskreno pozdravlja borbo socialistične delavske internat' ionale proti sistematičnim napadom italijanskih fašistov na Balkanu in njihovim nasilnim jameram, zaradi katerih vladajo tako v Jugoslaviji, kakor na i-sem Balkanu trajna vznemirjanja, ekonomski zastoj, končen tracija vseh državnih moči za »ripravo nove vojfte, uvajanje nilitarizma in šovinizma ter na rseh straneh zatiranje demokracije in ostalih pridobitev nacio-ulne revolucije. Socialistič n a iranka Jugoslavije vidi v borbi »cialistične internacionale za nednarodni mir in mednarodno »zorožitev glavni pogoj za go-ipodarski, kulturni in politični izvoj Balkana; Socialist, stran-ca Jugoslavije z obžalovanjem u-otavlja, da vlade balkanskih dr av in njihove militaristične klice ne iščejo v medsebojnem spo-»zumu in zvezi jamstva za samostojnost in svobodo balkanskih narodov, temveč se vza-emno zavajajo in slepo vežejo t velikimi imperialističnimi si-imi. izpostavljajoč Balkan ko-onijalni podreditvi. Socialistična stranka ostaja zvesta geslu 'Balkan balkanskim narodom, ¡vezi svobodnih in enakoprav-ih narodov na Balkanu." fcranka z obžalovanjem ugotav-ja, da še nadalje traja ostra in trvava borba med srbskimi in »Igarskimi šovinisti, dočim je ««no samo na solidarni zvezi ■d Jugoslavijo osnovati baltsko zvezo in se more najti »¿in, da v stopi Bolgarska v dr-,vno 'n nacionalno zajednico z Koslavijo, tem bolj, «ker so «bri nacionalno, kulturno in btofrrafsko povsem blizu osta- * Jugoslovenom." Sprejeta je bila tudi resolucija gospodarsko finančnem po-*ju države, ki zahteva zmenili* državnih izdatkov, pove-tnJ<' produkcije gospodarstva, * * nerazvito, ukinjenje ne-Jv»*nih davkov, zlasti popol- * ukinjenje vseh posrednih IVK0V "a neobhodne življenske «ruščine in njihovo nadome-? v r neposrednimi progre- <*avld na imetje in do-•Jkfl. nadalje ukinjenje vseh ¡*kln,h ¡n prohlbjtivnih ca- "Hialnopolitični resoluciji zai.t.va najstrožja uporaba ■««Ječih delavskih zaščitnih uvel javi jenje zakona M*varov»nje delavcev proti "»Po lnosti in izvedba zava- delavcev za starost in ter njihovih družin za '"'lezni. SO bile nadalje re-. " notranjem položaju, E*r-V k in štatut itd. '-» J* sodr. Petejan ltr ^^^^^^^vojen^detajL r ' kl»pščinl. ^•hrbt t.. ,i •" uboj v v l"*ranskem okraju /ahrbten uboj. ki n"v žalosten dokaz fofturovcloati Brez vaa-a je zgubila poštena r"*ina svojega redni- -V domačem vinogradu v Vrenski gbrci, občina Buče, je delal mali posestnik Avgust Kli-ček, rojen leta 1893. in stanujoč v Sedlarjevem. V družbi svoje matere, sestre in delavcev se je vračal zvečer domov. Med dc-lavci je bil tudi Ivan Polak, ki je izgubil vinjek in zaostal. Ker ga le ni bilo za družbo, sta ga šla iskat Avgust Kliček in 50 letni oženjeni posestnik Franc Rajniš, ki je tudi pomagal v vi nogradu. Ker pa Polaka le nista našla, sta se vrnila domov. Ko sta se približala Kunejevi ogfaji Spodnjih Bučah in je Rajniš že prešel preko prelaza, je začul, da je dobil Kliček v temi udarec preko glave in je videl, da se je z vzklikom "Jezus!" zgrudil na tla. Sam se je naglo pri pognil, kajti v istem hipu je tudi nad njim zašvižgal kol in ga oplazil po plečih. Rajniš je zbežal proti domu in povedal ženi, da so Kličeka neznanci pri Kunjevi hiši pobili na tla. Žena je takoj obvestila Kličkovo družino, ki ga je šla iskat in ga našla že mrtvega. Sum zahrbtnega uboja je letel na Franca Kostanjška, samskega pos. sina, rojenega leta 1908. v Vremski gorci. Ta je flelal čez dan v vinogradu Franca Sinkoviča, od koder je odšel družbi Jožeta Pavliča, kočar-jevega sina iz Vremske gorce, v četrt ure oddaljeno vas Spodnje Buče. S seboj je vzel tudi vinjek, znak, da je imel namen, da se stepe. Pred Kunejevo hišo se jima je pridružil Jurij Kunej. Ko sta se Rajniš in Kliček vračala mimo hiše, je skočil Kostanjšek )od kozolec, popadel kol za trsje n skočil za obema. Udaril je tličeka posred glave, nato pa še tajniša, ki je takoj zbežal. Na tleh ležečega Kličeka, ki je bil ;e v nezavesti, je udaril še dvn-crat z vinjekom po glavi in ga ako usmrtil... Obema tovarišema, ki se napada nista udele-ila, je Kostanjšek še zaklical: Bežita!"... nakar je izginil temno noč. Ko so orožniki Kostanjška prijeli, je dolgo tajil, končno pa e priznal z besedami: "No, sem ga pa, ko že ne morem več taji* H Ubiti Kliček je bil zelo miren n dostojen fant in ni imel prav nobenih sovražnikov. Nikdar se ni spuščal v kake prepire ali pretepe. Zato je ljudstvo šo )olj razsrjeno na bestijalnega ubijalca, ki je izvršil svoje dc-janje le iz krvoželjnosti in podivjanosti. t Zverinski umor Iz ljubosumnosti. Dne 19. aprila je bil nA poti iz Nove gore v Telče na zverinski način umorjen delavec Janez Guste, rojen 1. 1906. v Jelendolu, stanujoč pri posestniku Stamcarju v Telčah. Janez Guste, nezakonski sin neznanega očeta, je okopaval skupaj s fanti Iz sosednjih vssi vinograd pri posestniku Povše-tu v Vimartu. Ko se je zvečer vračal z več delavci proti domu v Telče, ga je nenadoma obsto-pila gruča fantov. 8Bšali so se vzkliki: "Crkniti moraš!" Takoj nato se Je Guste zgrudil smrtno ranjen na tla in izdihnil. Fantje so po krvavem dogodku zbežali domov in pustili u-morjenca ležati v mlaki krvi sredi ceste. Takega so našli vaščani in ga prenesli v mrtvašnico v Telče. O umoru so takoj obvestili bližnjo orožniško postajo v Radni, ki je tekom današnjega dne aretirala osumljence krvavega zločina: brata Alojza in Martina K. iz Planine in Alojza Kn. iz Kovačevega hriba. Vai t C oaumljenci so stari 20 let in še niao bili na naboru. Pogled na mrtvega Ou šteta je bil pretrealjiv: ko so r leščer-bami potftetiH v njegov obraz. po uvideli, da ga je morilec u-daril a kopačico z vso silo po glavi, in sicer s vrhnjima ostrima kavloaaaa ter mu v trenutku preklal glavo. Smrt je morala takoj nastopiti Is odprte lobanje je daleč naokrog brizgnila kri, s katero so ae pomešali VBTl IZ MSELBM (Nadaljevanja a t. strani.) je večerjo in nas vprašal, kaj da hočemo za zajtrk. Vprašale smo ga za postelje, a je rekel, da postelj nimajo več, dal pa nam je odeje, da naj na tleh ležimo. Razdeljene smo bile na dve strani. Na moji strani nas je bilo 29 narodnosti. Smo bile pomešana matere z 2, 10, 11 o-trokl, druge so pustile dojenčke iz gKOBVHa Martin Kasic & kompanija pri občila. Rojaku odkritoarčno _______ povem, da Martin Kasic ne povprašale smo hrane, namesto t!not*ne "kompanije brisač, saj čiste smo bile, vse dopifte v Proaveti. Kolikor do-oprane od dežja. Prinesel nam|pisov a*B Pi®al v Prosveto, je bil še vsaki . dopis s polnim mojim imenom podpisan _ Martin Kasic. Kot članu tu kajšnjega društva in SNPJ, me ni sram se prikazati med ljud pa najsibo ustmeno ali pismeno Ako je dopisnikov list "A S." tako pravičen in odkritosrčen in "najstarejši", zakaj pa take dopise priobči brez podpi doma. V nedeijo popoldne m ¡f*,? Zakaj je bil že list "A. S." žene prosile, da bi jim dojenčke prinesli ali domov spustili. Rajši pa so zdravnika poklicali. Dal je zdravila za glavobol in ženam prinesel "breast pump", a ubogi dojenčki pa naj stradajo doma. Zvečer naš je ječar vprašal, katere imajo deteta doma. O-glasilo ae jih je 6. A šerif sam da pojde po deteta. Zvečer so prinesli 5 otrok, a šestega niso prinesli. Vzrok, da ga mati ne doji in zato so ga doma pustili. Lahko si mislite, da so se dojenčki komaj oživili pri materinih prsih. Mogli so nedolžni o-tročički ostati z nami v zaduh-lem zaporu in z nami trpeti za kruh rudarjev. Možje in otroci so prišli nas obiskat, ali zastonj so prišli. Rekli so: "No visit allowed for men." Tako nam je čas potekel do torka, to je 24. aprila. Popoldne ob dveh so nas zopet gnali iz zapora na sodnijo po dve in dve kot smo prišle. V dvorani je bilo veliko ljudstva zbranega. Vse nas je gledalo, kot največje zločince. Bil je na naši strani tolmač in odvetnik, imena ne vem, toliko sem slišala, da je jz Pittsburgha Po imenih so nas klicali in povedali, če bomo šle že piketirat in če' nas že primejo, da bomo šle fired veliko poroto. Potem smo odšle iz dvorane. Čakali so nas avti in smo se veselo odpeljale k svojim družinam z dežniki in dojenčki. Ne smem pozabiti, da ameriške fa-stave so tudi bile v zaporu z nami. Naj končam. Upajmo na zmago. Pozdrav prijateljicam, s katerimi smo skupaj spale v zaporu. —• . , Pauline Glogoviek. 4iMÂUm1/13 •rp f § i de mašo odgovora. Dickson City, Pa. — Zopet malo odgovora "A. S." In pa dopisniku, ki daje dopise v "A. S." brez podpisa Iz Forest City-js, Pa. Res niso stari naši možaki prerokovali, da tedaj bo slabo na svetu, ko bo prišlo, da bo brat bratu, sosed sosedu jamo kopal in eden drugemu one-voščljivost delil. Tako je tudi sedaj resnično prišlo med slovenski narod, da koplje jamo eden drugemu, da sam ne pade vanjo. Cital sem dopis "A. S." z dne 21. sprila, ki ga je napisal iz Forest Cltyja rojak ne-ve-se-kdo, pa če prav je njegov list "A. S." najboljši in najstarejši med katoliškim narodom. Ako ste tako uverjeni v "A. S." in pa v katoliško propagando, zakaj skrivate vaše obraze? Za-kaj ne hodite z odprtim obrazom? Ako je dopianik pravi verni katoličan, ae mu ni treba skrivati. Podpiše naj svojo lastno ime pod svojim dopisom. Ako vaš katoliški list samo res* nico priobči, zakaj pa take dopise priobčuje brez podpisa? Pravi dopisnik iz Foreet Cltyja, da naša teta "Prosveta" vsako laž priobči, vsako, katero je še trikrat pokopan? Dokler je u rejeval ta list rev. Jos. F. Buh je še imel "A. S." malo uspeha po njegovi smrti pa je bil "A S." v treh rokah. Na vse zad nje pa se jim nI več izplačalo tako dolgo, da ao nai jamo izkopali za par let. Kaj pa naša Prosveta? Dopianik pravi, da teta Prosveta same laži- priob čuje, da smo samo nepridaniči Dobro. List Prosveta se je malega začel razvijati in je ra stel naprej tako, da imamo sedaj že 10 let dnevnik. Za naš dnevnik Proaveta Št ni bilo treba jame kopati, pa tudi želim da jo ne bo potreba. Ima dobre moči, pa najaibo na katerikoli način — v prijaznosti in poduku. Kaj pa 4,A. S." in njegovi dopisniki brez podpisa Zakaj sejete ljuliko, zakaj ne pšenice? Vaš list "A. S." je lju lika, ki ni za nobeno korist Dopisnik brez podpisa naj pogleda kmeta. Ako vidi, ljuliko med pšenico, jo prime in jo izpuli. Pšenica je pa naša Prosveta, ki je koristna v vseh ozi-rih, telesno in duševno. "A. S." pa Že gnije v zemlji po Buhov smrti. Zakaj ne bi dopisnik brez podpisa is Forest Cityja ki so taki "pošteni verniki", ne bili odpritosrčni? Zakaj so vas cerkveni odborniki nabrisall za cerkvena vrata in atole? Vrata pa stanejo saittt osemdeset dolarjev? Dopisnik ima dobrega cerkvenega reditelja in voditelja. , Na tak način si še cerkveni odbornik precej lep In pošteni denar naredi. Pa vsa to je prav. Marsikateri pobožni kristjan i/ cerkvi tako poniž no moli, da bi najrajši vse svetnike obllzal, ko pa pride iz cerkve, mu pa že gre po glavi, ako bi mogel koga nasmukati za par ato dolarjev. Dopisniki \ "A. S." iz Forest Cityja, le ta ko najprej po vaši poti, le sejto ljuliko, trnje, osat, česen in čebulo. Ko vam bo to.vse srečno dorastio, bo pa prišel v Forest City Pullman voz po ljudi, ki jih nikdar ne areča pamet v njih življenju. Največji "gospodar" med njjmi bo pa dopisnik, ki dopise piše brez podpisa. — Martin Kaalc, člsn št. 427, SNPJ. Bestijslni morilci pa še niao imeli dovolj: Se mrtvega ao obdelovali s kopačicami in noži, da ao ga vsega razrezali. Sel«, ko ao se trdno prepričali, ds ni v Gustetu nobenega utripa več, so ga pustili in se poskrili. Kakor s# govori, je bil Guste umorjen, ker je hotel Imeti no-ko Živahnrt dekle, ki pa af Jo Je lastil že nekdo drugi. Ker je dekle omahovalo, je dozorel v tekmecu strašen sklep, da spravi itusteta s pota. Domenil ae Je z dvema avojlma tovarišema in ko se mu je zdela prilika do. volj ugodna, je naakočil nič hudega slutečega tovarlš.a in ga umoril. Zločin Je vzbudil v vaej okolici mnogo razburjenja, tembolj ker ao bili aretirane! mani doalej kot m trni in tihi mlad* v niči. Takšni «no. Pa. — Ljudje smo res čudna bitja na svetu. Veliko imamo lepih čednoati in navad, na drugi strsnl smo pa še daleč zm civilizacijo. Na primer, kako je opo|ns pijača udomačena med nami. Mislimo, ds brez nje bi se gotovo ne živelo. Nobena kupčija ne mine •brat pijače. V atarl domovini vaako krav-če, ki ae na aejmu proda, treba da ae pi^ 'llkof. Sploh nobena stvar n J mine» brez da bi ae ne pilo. Naših slovenskih pesmi je nad polovico, ki prično In so pomešane a sladkim vlneem, in tako ginljivo, da, če bi se dobilo kakšno živo bitje in bi te pomenkc in pesmi razumelo, o sladkem vlnen, bi si |plj zaže- lelo poskusiti to predrago teko- čino, kot duša svetegs raja. ft» v starem kraju kakšen človek na kmetih doživi visoko starost, gotovi elementi vae to pripisujejo dejatvu, ker je vedno imel mnogo opojne pijače, oaobito vina. njegovo trdno naravo pa popolnoma prezrejo. Joj, kako je nam dana« v Ameriki pri srcu, ker imamo prohlbtrijo. Da bi nam Nlo mogoče, hI jo kar čez plot zagnali. Kljub oatrfm postavam, al ga vneetto tu pa tam privoščimo, «eveda kako bi pa živeli če bi al ga ne. Ako dobro premislimo Uda j vidimo, da človek nI ustvarjen zato. da bi ee od časa do čaaa vina napil, ali bodisikakšne druge opojne pijače. Siti nI zato ustvarjen, da bi moral rabiti to- bak. Vae to je le aamo prirojena navada in nič drugega ne. Poglejmo ¿otove ljudi, oaobito ženske, ki »jih mnogo poznamo, ne čikajo, ne kadijo, niti nič ne pijo. Ali nI njih um bolj razvit in bolj ao jedrnato zdgave kot kdo, ki mogoče uživa opojne pijače vsaki dan. Na primer, ko imamo kakšne odločilne volitve, joj, kako si izbiramo kandidata in podpiramo onega, ki nam obeta imvrrtitev pijače, samo da bi nam bilo dovoljeno piti, potem bo vse "orajt", za drugo se ne gleda. Človek sede k obedu — 10 do 15 minut pa ae naje — ko ae pa primemo pijače, alo, le dajmo ga. po več ur skupaj, tudi če koža poči. Potem pa nosimo kovača v glavi drugi dan pa mačka. Ker smo se pijači navadili, pljmo samo toliko, kolikor nam zadostuje in bomo imel dvojen proflt. Mihael I,enar*lč. Mark f vala (Novembra lS3a—Aprila 1910) Posmrtno ebjavljenje pisem Samuela Langhorne Clemenaa (Mark Twain) razodeva velikega ameriškega humorista ne kot lahkomišljenega optimista, kakršnega so ga povprečni čitate-ljl smatrali, marveč kot pisca-filozofa, katerega silno razviti čut humorja je krotil globok vpogled v dramo življenja. Clemens se je rodil v bornih okoiščinah v mali naselbini v Missouri dne 80. novembra 1833, Njegova šolska Izobrazba jo bila jako omejena. 2e v rani mladosti je zasovražil šole, kakršne so bile takrat, in njihove učitelji s primitivnimi metodami discip- line. Mladi Clemens je bil dostikrat kaznovan radi humorja, radi katerega Je kaaneje zaslovel kot najslavnejši šaljivec v narodu. V njegovih "Adventures of Tom Sawyer" in "Huckleberry Finn", v katerih pripovestih iz mladinakega življenja se je Mark Twain izkazal izrednim pognavateljem značaja ameriškega dečka, je mnogo resničnih doživljajev' in gradiva Iz njegove lastne mladost h V porednem "bad boy", v potepu hu ob reki, v člankih "boy gang'' jc Mark Twain razodel pustoíov nI duh, ljubezen do svobode, u por proti okorelim pravilom in konvencijalnostl. Clemens je imel burno in za nimivo življenje, predno ae Jo poavetil pisateljevanju. V svojem dvanajatem letu Je začel karjero kot tiskarški vajenec, vsled česar je prišel v doti ko a knjigarnami In časopisi. V dvaindvajsetem letu ga vidimo .»kot pilota na parnikih po re||i Mississippi, ki so pluli med New Orleans in St. Louis. Tisti čss je začel objavljati nekatere Izmed svojih šaljivih spisov pod imenom "Mark Twain"; to je stari rečni izraz, ki pomen ja dvanajst čevljev vodne globino. "Mark Twain" je bil izraz, ki Je prijetno donel na ušeaa pilota, ko Je mornar v temni noči aon-diral globočino reke, katl pome-njal je, da Indij« plava po varnih vodah. Svoj prvi literarni uspeh je doaegei s svojo kratko humori* stično povestjo "Jim Smiley and His Jumpinfr Krog"» komad ekatravagantnega ameriške*»« humorja, ki se norčuje z ameriško straatjo za stavljenje zavoljo stave. Ko Je zapustil pilotski poklic, e Mark Twain na|»ravil eno Izmed prvih turiatlčnih Izletov v Evropo. SloviHka Narodna UllêMv|jeMi ®• IS04 Polporu JiMoti IT. •avl iter glavni STA* terrae sa lawndalc avk, chjcaco. Illinois IsrrfeTftlnl odbori UPRAVNI OMHi Fi i ša liiift TM Catakari HptMft Aašaa» VMrtaè, tr.ai ^» «}• tajala Maiškao aššaM LT™*t Qn4iAmkl «L Magajalk iaka Vagriaki ararfalk gUauTjeèa Kava* attj aara*tUlj glMlto «Up üo4ia.; irbml «trava» ¿Tj. Kara, US Oak Ava. CWvataat Okla. MM t. On«(M Ava, W Ava, - a. tm M 1 davalan«. OMei Prist Mm Mm OarŠak, POtOTNI ODSRKa 414 W. Bar »L. |pffcffl«M. Dil Jaha Trle* «BMÄa-ÄrjK^fiKSKiflUP M, Park Hill, Pa.| Aataa ftalar. Ost 1*4. nOLNltgl OMSK i OSRKDNJH OKROtiBi Lavraaa OraJlSak. NST-IS Se. LavaJala A*, in» iP,ai,iMtM, fel Aašaa Ahm. liti R. VStfc Sts SAPARNO ORSOiJRi laseh Balah, B. R. A, Bas M. rtllrh-a ta, Nodsornl odbor t š*Mee itçialr Avas davalas* fttlai Alta* Hrast, MI Sa. Platea ÉL. MinraaSaa, va % ■Uy^nH^^^i mJÊtaauQü* mruBiiveni oauori Praak Ttta.r, »nšaišajk, MM Aageela «t, CMaage. Itli Jaha 0% Ava, Chítate, tll.j Paler Ocahel, MM la. Brae*** e fis M n* MMM I PI8RA, M aa aaaašaja aa peals fl. pnMilala, m * ÍZjn MIT-M Sa. Lamíala Ava, Otdasga, £ ▼ilL1fC?nrB BOiNlftKB PODPOBB II NASLOVBi •ve a N. P, I, MfT-tS la. Lawatala Ave, OMaeae, Hl DRNABNB POAIUATVB IN BTVABl, M es «Re|e fi I sni. ïffi --—* ^ * Vaa pHtalka glafe pestoveafa r gL javrlavataaw athars as sa) PaB|H |a aBara, Ipv eaalav |a sgarsL ee asj paM|a|e ae aastevi Jaha M* •flaaL , fd prlslvt ne gL 414 W. Bar M- SpriagflaM. iu. Jé tapial b tragi apw. V trail a gtaall a, Lawatala Ava, aa| ss pettla as III Î^îftoimA- vendarle ne bo nikoli šal, da Je knjigo spisal. Kot popularni humorist Je mnogo predaval. Njegova Ego-vornost in ŠalJlvost sta našla velik odziv. Sam je sestavljal oglase za svoja predavanja In ti ao bili karakteristični. Rden od teh oglaitov je končal s besedami: "Vrata se odpirajo ob 7. url, muka sečne ob osmih.* Kot humorist Mark Twain *imda v dobo amoriške književ nosti, ko je le groba vrsta humorja mogla u|>alitl, karakter! zirana po ekstravagantnih protislovjih, pretiravanjih in ne-/miselnostih. Dokazal pa Je, da Je tudi romanopisec prve vrste, "The Adventures of Tom Sawyer" In "Huckleberry Finn" n£ stanejo kot eni Izmed najlepših primerov smeriškega slovstva. P. L. I, H. ftkaifci mN Rekordna vročina. Chicago. — V četrtek 3. maja je bilo v Chicago 90 stopinj vročine, Vremenaki biro po-roča, da Je to rekord za ta datum. Vročina Je trajala dva dni, nakar Je temperatura aačela pa-dati. Mlada roparje aretirana. Chicago. — Kred Brlsaa, star 21 let, in Carl Ilamond, 17 let, sta bila v četrtek aretirana In pridržana za ve!e|>oroto. Kant» sta obtožena, da sta Izvršila tri ro|>e v zadnjem Času. KJK JR ALOJZIJ JANBftlf? doma s Pšate, okraj St. Jakdb ob Savi, Delal Je včasl v pre-mogokoplh in več kot petnajst let nt dal glasu od sebe svojcem v Jugoslaviji. V Ameriko Je odpotoval leta 1906; Ako kdo ve, kje se nahaja, ali Je živ ali mrtev, naj to naznani njegovemu sinu na naalovi Phtmr Janeilč, Rožna dolina, cesta IV/2 ali pa firmi "Peko" a. z, o. a.__ Breg štev 20, Ljubljena. Jugoslavija. Lahko pa naznani tudi uredništvu Prosveta, ODGOVOR Krank Polanzu, ker me poelv-Ija v Prosvetl, da naj Jaz pre-kličem avoje govoranje o nJemu. Tega pa ml nI mogoče isvr-šiti, dp bi preklical, kar sem govoril, ker sem govoril resnico. Ham si se izjavil dne I, aprila pri Kr. Gasarju, da si to Itvršfl, Ce nisi a tam zadovoljen, lahko tudi aodnijsko postopaš. Tony Bartol, Philippl, W, Va. (Adv.) rt va avtomobilov. Chicago. — V četrtek Je nadaljnih pet oseb ubitih v Haljah z avtomobili na člkašklh ulicah, Število žrtev od novega PI aal Je članke o*evi-||*ta do dane« je naraalo na 313, bilo ko- em potovanju, ki so bile seri-alno ponatisnjeni v rasnih a-meriških čaaoplaih. Malo kasneje ao biU članki objavljeni v obliki knjig« pod naalovom "Innocente Abroad" (Nedoltniki Vlak ahll dečka. Chlcago. — Klmer Hhaeffer, atar 12 let. Je bil v četrtek ubit od vlaka llllnola Central *«le« ... nire, ko J« akušal prekoračiti že-pa svetu L To delo je utrdilo p^, alovea Mark Twaina k«it naj- ^ iM^jšajf. humoriata Trupli neznanega mošk«ga In L. IN76 Je izšla knjiga "Th' I Advanturea of T*»m Sawyer" In I kmalu pot«*m "H«cklelierrv Klnn", "Life on the MJaei««Jp-pi", "A Yankee at the Court of King Arthur". "Jean of Are ", "Kd i t oriel Wild Oat«" ltd., Z velikim navdušenjem je delal dve leti na «vojem dane« po v aera svetu proslavljenem deiu The Princ« «iyl th« Paaper", Pripomnil J« prijatelju, da. ako n« proda nI «nega zv«ska, mu . i.* i. „• A ... i ki ¿ r. • t otroka najdeni v Jezeru. Chicago, r- Trupli neznanega moAkega, »tarega okrog 40 let. In tri tedne starvga otrok« ata bill v četrtek najdeni v jozeru. ÂM fÜ^^H^^H all Mladinski Nh4 artjani prija-tel J« aN aerad nike v tema rta s? Te Jp edtaal dar trajne vrstaeMl. ki ta NAZNANIM) IN ZAHVALA. Tužnlm Mrcem naznanjamo sorodnikom, znancem In prlja« tal jem žalostno v«at, da J« po kratki bolezni za izgubo krvi In pljučnico umrl naš pradragi sin JOHN ZA DKL, l)mrl je 24. marca 19211 ob 2. url ijutraj v bolnišnici v Union-town, Pa. Star bi bil 9. ma|a 13 let In itorreb ae Je vršil ob t. url popoklii« na I*Cron« No. 2, Pa. poko|iaiišče. Hi) Je član Mladinakega oddelka društ. 101 S. N. P. J. Prav lepo m zahvalimo Tour tu Za»d«l in njaga so* progi za darovane cvatljlr« In ki ao nam i*omagall v urah ša-loa 11 Hvala bohitela nazaj k avtomobilom. Sest mesecev po tom dogodku Jo miss Margaret dokončala v Parizu svoje potovanje po svetu. Na tisti svoj doživljaj v amarapurskih razvalinah je bila že čisto pozabila, ko je na ne- vam plačaj, draga miss! Vaš udarec z gumovko je pomagal zloglaanamu lopovu, da je u tekel — lopovu, ki je izropal naj-brže že mnogo turistov, in ki so je lotil tudi mene, a sem ga na srečo zmogel' in —" "O, potemtakem aem »e zmotila!" je vzkliknila miss Margaret vsa nesrečna. "Ali mi morete odpustiti? . . . Vendar sem zelo vesela, Jcer sem našla obraz — zares — preveč simpatičen za cestnega roparja. Za plesalca pa — allrlght!" Slavo Gram* w^ w — —- ■ ■■ —- — —f # — —— ——e---------*--w --- miss Margaret nehote , morala ; kem plesu vzbudil njeno pozor- zasmejati. "411 ste kaj ranjeni?" je nato vprašala prisrčno. "Bil je skrajni čas, da sem prišla, kaj-ne?" "Seveda," jo zajecljal mož, še voa zmeden od razburjsnjs. Vrgel Jo plah pogled na razbojnika, ki je ie vodno bfl omamljen. "Ta ai več nevaren," ga je veselo pomirila miss Margaret. "Dosti jo dobil. Treba ga je zdaj samo io cvosatl in izročiti policiji." To pa onega očlvldno ni nič kaj mikalo. "Midva sama bi ga težko zvezala," jo dejal, "in tudi vrvi nimava . . . Boljo, da grom poklicat še drugo na pomoč . . ." In že je tekel, kar so ga noge nesle. Miss Margaret te jo glasno casmejala za nJim. "Ta strahopetec!" si jo rekla. "Razbojnik si jo pravega izbral!" Medtem si je ogledovala moža, ki ga jo njena gumovka pobila na tla. Bil je korektno oblečen Evro-pec, simpatičnega obraza in mlad človek. "Skoda dečka," si Je rekla sama pri sebi. "Kakšne neumnosti jo pač moral uganjati, da so jo tako iagubi) ... Da bi mu le nost mlad plesalec ravno v trenutku ko jo je z najelegantnej šim poldonom zaprosil za ples. Avtomatsko jo vstala in pričela z njim blackbotom, oči nepremično uprto vanj. "Vaa sem pa ie nekje videla," je naenfrat rekla. "Pa se zelo motite," je smeje odvrnil. Zakaj prisegam vam. ko bi bil imel kdaj to srečo, bi si yai obraz zapomnil za vse življenje 'To ni bilo v Parizu," jo rekla, osvobodivil se iz njegovih rok. 'To je bilo v Indiji, v A-marapuri. Ali se ne spominjate na udarec z gumovko, ki sto ga dobili v trenutku, ko sto ravno hoteli oropati ubogega turista, Id so nI mogel braniti. Ali ste priiM tudi semkaj z enakim namenom Potom mi jo zelo žal, da vaa takrat nisem izročila policiji." Zelo začudeno a nikakor ne prestrašeno, kakor je pričakovala jo je mlad mož motril in nato vzkliknil: "Vi ste torej bili to? VI ste torej bila tista pomočnica, katere obraz nisem videl, ker sem bil nezavesten, in ki jo policija U vedno išče! Bog H* H. Ewers : LMJEJNMALIKI Za "Proavoto" poslovenil — A. Sabec. Nekaj strašnega ss mora goditi v nji, toda niti besedice no morem spraviti Iz nje. No-¿em je dalje mučiti; saj vidim, kako se uboga deklica pojeda Iz ljubezni do mene. Namenil som so vso prodati ter odpotovati v domovino. Njo sicer ne morem vzeti •eboj, kajti kako bi lifledalo, če pripeljem se-boj zamorsko ženo! Toda poslal jo bom v St Thomas, kjer jI bo gotovo ugajalo, In Um bom zgradil krasno vilo. e a a Ji 11. novembra, prodaje moje lastnine a/ Pogajanja glcdo dobro napredujejo. Adelajdino sUnjo mi vzbuja vedno večje skrbi. Nu, U teden bo že še preatala, bo pa potem njeno veselje tem večje, ko izve, da odpotujeva; tudi jas nameravam namreč Iti ž njo v St. Thomas. Njen obup mi je zdaj ne-pojhiUljlr, kajti vsa nevarnost Je pri kraju, kolikor morem spoznati. VraU osujajo zdaj ponoči odprU, kuho je prepustila zopet služabnicam. Kaj neki ji je? Komaj da še izpregovorl besedo z mano, toda njena ljubezen do otroka in mene poaUja vaak dan večja. Ce vidi, da vzamem otroka na kolena ter se ž nJim igram, zakriči, plane iz sobe ter se vrže na svojo posteljo, kjer tuli in ihti, da človeku arce poka. ' Gotovo je bolna, zato bom blagoslavljal trenotok, ko zapustiva to nesrečno gnezdo. ^ • a a 15. novembra. Danes zjutraj se Je obnašala kakor blaz-na. Hotela je iti po nekem malem opravku In vzeti otroka seboj. Od mene se je poslovila s slovesom, ki ni imel na sebi ničesar narav, nega več.' Njene oči so že davno rdeče In vnete od nepresUnega joka. toda danes pa so lili ia njih potoki solza. Nikakor ae ni mogla Iztrgati iz mojega objema in vedno zopet in zopet mi je dajala malega, da ga poljubim. še. nI » Ob petih popoldne. To je strašno! Adelajde še ni. NI je Tekel aem v mesto povpraševat, nihče Je videl. Sel sem spet domov, tudi doma Je ša nisem našel. V vrtu aem iskal sUre ženice, toda tudi U ni bilo tam. Tekel sem ven k njeni koči — In Um aem jo našel — privezano ob kof. — Končno prideta, končno! — — Naglo sem prereza! vozi. Id ao jo vezale na kol. — Adelajda Je šla k tempelnu s svojim otrokom — je zahropela starka. — Mene ao priv<«all ob ta kal, da bi vam no mogla Iti tega pove- dat. Kakor blazen sem stekel spet domov po svoj revolver. To pišem, ko sedlajo mojega konja. a a a V 16. novembra. 'Jezdil som «kozi gozd. Menim, da nisem sploh ničesar drugega mislil, kot samo to: priti moraš še ob času, priti morai io ob Času! Solnce jo sailo, ko sem prijezdil do ravnico. Dva lumpa sta zgrabila konja za uzdo, toda moj bič jima je zažvižgal po obrazih. Naglo sem razjahal ter vrgel vajeti preko plotu. Nato sem vdrl v tempel, podirajoč levo ln desno ljudi, ki so mi stali na poti. Zakričal som, kajti ugledal sem nekaj strainega: Na vzvišenem prostoru, poleg ko-šarfe s kačo, Jo Étala Adelajda, mamaloi, in za vrat je držala otroka. Mojega otroka, svojega otroka, katerega je davila, davila, davila. Zakričal som ln potegnil revolver. Iz mojega brovnlnga sta zagrmela dva strela. Ena krogla jo jo sadola v obraz, druga v prsi. Brez krika je telobntla na tla. Skočil sem naglo tja ter jI iztrgal otroka; videl sem takoj, da jo že mrUv. Kakor obaoden sem pričel streljati na vso strani v U Črna telesa. Vse navzkriž so pričeli bežati, kakor blazni, pri tem pa so tu-lili strahu, kakor živali. Skočil som na konja ter oddirjal domov s svojim mrtvim otrokom v naročju. Rešil sem svojega otroka: ne pred smrtjo, pač pa pred zobmi teh črnih hudičev. Na svoji pisalni mizi sem našel sledeče pismo; no vom, fcako je prišlo tja: \ "Gospod F. X. Ti si isdal Cimbi-Rlto in zsto so te hoteli umoriti. Toda, dejaji so, da ti prlsanesejo. če žrtvujem avojega' otroka. DeU zelo ljubim. a tebe ljubim še bolj. Zato hočem storiti, kar zahteva Clmbl-Rlts. Vom, da /me boš spodil od sabo, kadsr boš zaznal, kaj sem naredila. Zato so bom zsstrupila In ti me ne boš več videl. Toda vedel boš. kako zelo sem U ljubila. Kajti oedaj šele si popolnoma varen in Men. Zelo te ljubim. Adelajda. asa MoJe življenje je strto. — Kaj ml je početi? Nlčeaar *oč ne vem. To liste bom vUknll zdaj v ovitek t«r Jih odposlal. To je še delo zame. In potem? a a e ---Jss sem UkoJ odgovoril na njegovo pismo: Toda prejel ga nI nikoli. Ce* nekaj tednov sem prejel odposlano pismo nazai, na ovitku pa Je bila pripisana opomba poštnega urada: "Nnilovljel la orli •nAr mrtev.** (Konec.) Vsem se nam kako izpridi življenje, nikomur se ne obnese. Dokler je človek še zelo mlad, io nekako gre, potom pa kar mahoma obsedi in, se zagleda predse. V "Kleti" večkrat o-pazujem ženo, ki kolportira časopise; če som doli, pride vedno okoli enajstih in potem Um vsak večer z ganljivo srečnost-jo zaključi svoje opravilo. Z vsemi okolnostmi porazloii okoli sobe časopise, odveže si ruto, z mane obraz. Zelo trudna mora vedno biti, zdi se mi, da ima tudi večkrat nekoliko otečene nogo, poloti jih včasih kar na stol. Zahteva četrt vina in hJastno poje kos kruha. Ves dan ao veseli na to uro od počitka in s vsakomur, ki sedi v bližini, začne pogovor, kaj se ji je čez dan primerilo. Natakarica je ne mara, ker vzame vedno vso žemlje v roke, predep si izbere pravo in ker brblja; goste nadleguje. * Zelo jo zaničuje o-sobje, vedno naj prvo pri njej ugasnejo luč in ji nalože stolov na mizo. Krega se žena, pritožuje se čez nje,(pri vsem tem pa jo zelo blažena, da sedi tako rekoč kot gost in sme zastaviti besedo. Ošteje natakarico, prosim, kak red je td, da se postavi prod njo umazsjia kupa. .Kari ni njen denar toliko vr~c*.an, kakor od drugih? Najbolj se razumeta z vJakjjm, desetletnim natakarčkom. Štejeta denarje, koliko sta zaslužila. Mali je prinesel polkovniku dve steklenici silvanca, pa je vso napitnino "kasiral"' Franc, ki nosi jedila. Ce takole gledam ženo v pogovoru z malim, vom z vso gotovostjo, da ima doma kako hčer, ki se ji je izpridila. Nemogoče je, da ne bi imela kaj nad seboj in bi mogla tako u-dobno uživati. Bog ve, kdaj se privleče hči vedno domov, strga pijana z glave klobuk in sleče svilene caplce. Stara se krega, >suje jo vedno z istimi priimki, d pa dekle topo zašpi, >dvigne mati svoje otečene noge, stopi c nji, pogleda, Če je dobro odeta, vrže češnjo še kak pled. Zlepljene lase ji obriše s čela. Da, prav gotovo ima kaj nad seboj. Ali £• glodam na primer v "Nadvojvodi" dirigenta. Frak Ima in rdeč telovnik, in kljub temu. da je oblečen, tako lično, je videti, ko da prihaja vedno fc kake podstrešnice in je že hotel opustiti Šivljenje. Izpra-iiti bi ga bilo treba. Nekoč je najbrže že obsedel v sobi in 'sklenil, da ne pOjde več ven, pustiti je hotel, da ga pokrije prah, sklenil je, da tako polagoma obustavi vse govorjenje, prestopanji ln pr^tjvsem — misli. Zelo lepo igra, toda povsem mehanično, popolnoma brez vsu-kega Čustva. Čudno se mu je moralo Živeti. Grd je v obraz, kakor izžrt je videti. Najbrže ga ni nihče nikdar maral. Kot kaka stara, obrabljena žival je videti, prtU kakor obrabljena Šival iz menažerij«. Bog ve, kaj so mu je že vse primerilo! Vsem se tako po-, časi kaj primeri. Po Nabrežju šotam. Imam svoja izprahajališča že izza mnogih let ter pač hodim tu okoli. Pred "kaaarno" stoji gruča žen in «tikajo glavo, nekatere mlajše hodijo tudi ob obrežju in mečejo paličice v vodo. Včasi bi rad ogovoril katero. xa počasni m korak In se od-kašljam, toda vedno se zbojim. da bo imela prav aurov glas; vedno so prohlajene take vrste žene In Vaaoma dobijo surov, ohrlpel glas. Ozrem se gori v okna hiše. Star zaboj je hiša, ob strehi je vsa črna. Mislim, da je ta Črnina mah. x Noč je. V nekaterih okpih gori luč, v drugih* je tema. Črne luknje so v zaboju. To je pač, |takor so ljudje: nekateri prestopaj^ še po sobi in morajo kaj misliti, drugi ležejo spaif. Kakor so ljudje, hekateri prestopajo po sobi. Nekje koncu teme iznajdem glas črička. Spomnim ae, kako me je včasi mati dajala spat. Verno obstanem, poslušam . . . Toda to so starčevske neumnosti, prišle so mi na um, sem mislil na ženo iz kleti, ki ponoči vstaja ¿p gleda, kako je hči odeta. Jadrno se okrenem in z bežim s svojim drsajočim korakom od tega konca teme. Prav ničesar zanimivega nima ta glas na sebi, -kakor bi pritisnil na hišni zvonec. Tiiit:tiiit. Povsem navaden glas je. Da, da, tako sčasoma se vsakomur kaj primeri. Nikomur4 se povsem ne obnese. NA PRODAJ JE * " trgovina s sladoledom in mehke pijače. Tu je lepa prilika za Slovenca katerega veaeli taka obrt. Pridite v Slovenski Dom v La SaHe, III., in si oglejte prostor. Za ceno in drugo se pogovorimo. Hubert Dular, 1059 First Street. U Salle, 111. (Adv.) NA PRODAJ JE trgovina m čipkami ia raznimi ročnimi ženskimi deti "Fa»cy Store" v dobrem kraju. Proda ae SOBOTA, B. MAJA. ŽENITVENA PONUDBA!"" Sam«: se želim seznaniti g Slovenko ali Hrvatico v staro-sti od 30 do 40 let in sicer v svrho ženitve. Lastujem svojo farmo. .Tajnost jamčena k tero veseli na farmo, naj piše na naslov: Slovenski Farmar 2667 S. Lawndale Ave., Chica^o' mL "' ) Slabo priporočilo. — Nu, prijatelj, ali ste bili pri zdravniku, ki sem ga vam priporočil ? — Da, bil sem. — In ste mu rekli, da sem vas jaz ppslal? — Rekel. — Pa kaj je dejal? — Da moram vnaprej plačati! Prostodušnost. Gost nejevoljno: "Cujte, v *ej juhi je polno muh!" — "Čudno! Zdelo so mi je poprej, da sem vse pobral." MAHtE S. IM. F. J. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vasana, vredna svoja cona, stana.,...........na SLOVENSKO-ANGLE&KA SLOVNICA—salo poučna in lahko ' razumljiva knjiga sa učenja angleščine, s dodatkom rasnih koristnih informacij, s£ane samo............................ ZAKON BIOGENEZUE—tolmači naravna salame la splošni ras-voj, knjiga .is katar« samorata črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro ......*................................. PATEB MALAVENTURA—V KABARETU—«animira poveet is šivanja ameriških frančiškanov, la doživljaji rojaka, isvrstno spopol njena s slikami...................................... ZAJEDALCI—resnična povest in prava Ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki.............. JIMMIE HIGGINS—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ... 60c ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE 8. N. P. J* 2S2 strani mehko vezana, stane samo............ ......................... "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih a prologom la epilogom —mehko vezana, stane samo................................ INFORMATOR"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P: J.—selo priporočljiva sa člane—stana samo.............J0c Vse kajlge skupaj vam pošljemo sa S7.M. Pišite poaje aa: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 So. Lawa*sle Are.. Ckkege, I1L ^rrrrrrrrwArr^ UUiH Vlagajte tukaj, kjer so bik že k neodvisnosti. tri generacije privedene Varaš Vsaka sa vlagaaje Vašega KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. Chicago, DL OTTO KASPAR, predsednik ' Potujte v Jugoslavijo z nrtim posredovanjem SPREJEMA VSA V " TISKARSKO OBRT SPADAJOČA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vaa pojasnila daje vodstvo tiakarne » PiMte p* bhntid, m S. Na P. j. PRINTERY 2657-59 Sa Lewadak Armmm CHICAGO, ILL TAM SE DOBE NA ZEI^O TUDI VSA USTMENA POJASNILA