Gospodar In gospodinjo
LETO 1936	12. AVGUSTA	ŠTEV 33
z razgrevanjem in neprodušno
zaporo konservirana zelenjad
Odkar se je uvedlo in razširilo raz-grevanje (pasterigacija, sterilizacija) in neprodušno zapiranje kot najiboljši in najzanesljivejši način kon6erviranja sadja, so jeli na ta način pridelovati tudi vsakovrstno zelenjad. Tako ohranjena zelenjad je mnogo okusnejša nego ona shranjena v kisu ali slanici; vrhu-tega je pa neprimerno bolj trpežna. Mnogo se dandanes shrani na ta način, zlasti graha, fižola v stročju, špargljev, karfijol, paradižnikov in gob.
V bistvu ni prav za prav med konser-virajijem sadja in med konserviranjem zelenjadi nikake razlike. Kakor sadje, tako tudi zelenjad vložimo v zato primerne steklenice, jo zalijemo z osoljeno vodo, razgrevamo (steriliziramo) in obenem neprodušno zapremo. To je torej bistveno tako kakor pri sadju. Nebistvena razlika je pa ta, da zelenjad pred vlaganjem obarimo, da jo razgrevamo vedno v vreli vodi in mnogo dalje časa nego sadje. Navadno moramo razgreva-nje čez par dni ponoviti.
Kakor je bilo že v zadnjem članku povedano, so glivice, ki kvarijo zelenjad mnogo bolj trdožive nego one na sadju. Zato za razgrevanje ne zadostuje 70 do 75 stopinj C, ampak razgrevati moramo zelenjad vedno do 100 stopinj C, kar najbolj gotovo dosežemo v vreli vodi. Prav tako tudi ne zadostuje, da bi raz-grevali zelenjad le nekaj minut, ampak mnogoletna skušnja dokazuje, da mora biti zelenjadna konserva 1 do t in pol ure v vreli vodi. Pa niti to še ne zadostuje za neomejeno trpežnost Pri 100° se uničijo samo razvite glivice, njih trosi (seme) pa ostanejo živi kljub trajni vročini 100 stopinj C. V nekaj dneh po prvem razgrevanju pa tudi trosi izkale, in se potem uničijo pri drugem razgrevanju. Zelenjadi zaradi tega nikdar ne moremo konservirati v kakih navadnih steklenicah, ki bi jih za-. eza'i samo s pergamentnim papirjem. Za ta način kon-
serviranja zelenjadi so potrebne močne steklenice s steklenim pokrovcem in gumijevim obročkom, kakršne so sedaj povsod vpeljane in se dobe po vseh trgovinah s steklom itd.
Za konserviranje moramo vzeti vedno le popolnoma svežo zelenjad, ki jo naberemo v suhem vremenu. Vsako zelenjad treba pred uporabo prav dobro oprati in potem takoj predelati v kon-servo ali ehranek. Čim dlje odlošamo, tem manjša bo trpežnost shranka. Opaža se tudi, da zelenjad, ki je rastla na preveč gnojni zemlji ali ki je bila močno zalivana z gnojnico, ni sposobna za predelavo, ki ima slab okus in ni trpežna.
Nekaj najnavadnejših novodil
Vkuhan grah. še zelen grah, ki ima pa vendar že precej polno stročje, izluščimo, operemo in vržemo zrnje v nekoliko osoljen krop. Pet minut naj vre. Potem ga odcedimo, polijemo z mrzlo vodo in takoj napolnimo v steklenice, zalijemo s slano vodo, (na liter vode i žlico soli). Napolnjene steklenice zaprimo in jih raz-grevajmo 1 in pol ure v vreli vodi. Tretji dan jih zopet še enkrat razgrevajmo v vreli vodi pol ure. Ako grah pri razgrevanju poskrka vso vodo, to nič ne vpliva na trpežnost in okus.
Tudi sladkorni grah (grah v stročju) se vkuha na isti način. Namesto soli pa vzamemo na liter vode četrt kg sladkorja. Prvo razgrvauje naj traja tri četrt, drugo čez tri dni po četrt ure.
Fižol v stročju. Mlado fižolovo stročje, ki je brez niti in krhko, otrebimo, operimo in kuhamo kakih 10 minut v slani vodi. Potem ga odcedimo in polij-mo z mrzlo vodo, da se hitro ohladi. Takoj nato ga vložimo v steklenice tako, da je stročje pokoncu in zelo na tesno. Prav do vrha napolnjene steklenice zalijmo s slano vodo, kakor je bilo povedano pri grahu. Zaprte steklenice sterilizirajmo

1 in pol ure ob neprestanem vrenju in čez 3 do 4 dni ponovimo razgrevanje, ki naj traja pa samo pol ure.
JNamesto celih strokov vložimo lahko tudi na drobno zrezano stročje, kakor ga rabimo navadno za prikuho. Tako pripravljenega gre v steklenico še več nego celega.
Karfijole konserviramo na isti način. Najprej jih razrežemo na manjše glavice, ki jih denemo v mrzlo vodo, kjer naj se namakajo kakih 5 do 6 ur. Vsako uro vodo menjamo. Nato jih kuhajmo samo par minut v slani vodi, jih odcedi-mo, polijmo z mrzlo vodo, in takoj vložimo v steklenice prav tesno ter zalijmo s slano vodo. Prvo razgrevanje v vreli vodi traja t uro, drugo čez 3 do 4 dni pa samo dobre četrt ure .
Paradižnike konserviramo lahko cele ali pa v obliki bolj ali manj zgoščene mezge.
Celi paradižniki. Okrogle, bolj drobne, zrele plodove operemo in kar surove vložimo v steklenice, zalijemo s slano vodo
in steriliziramo samo enkrat in sicer samo pol ure.
Paradižnikova mezga. Zrele paradižnike operemo, razpolovimo in denemo kuhati brez vode. Ko so popolnoma mehki in začno razpadati jih pretlačimo (pasi-ramo), omako napolnimo v steklenice in razgrevamo v vreli vodi samo enkrat pol ure. Gostejšo omako dobimo, ako jo dlje časa vkuhavamo in jo šele potem, ko se dovolj zgosti, napolnimo v steklenice in steriliziramo.
Paradižnikova omaka se tudi dobro drži, ako jo shranjujemo v navadnih steklenicah, ki jih zamašimo s polutovina-stim zamaškom ali za vežemo s perga-mentnim papirjem.
Gobe. Za vkuhavanje so najboljši majhni, zdravi jurčki, ki jih skrbno osna-žimo, operemo in obsušimo na rešetu. Nato jih nasolimo v loncu in denemo kuhati ( brez vode). Ko so kuhani, jih vložimo v steklenice in zalijemo s polivko, ki se je nabrala v posodi, kjer so se kuhale. Razgrevamo jih t in četrt ure v vreli vodi.	H.
Dodajanje matic
Zadnjič smo ugotovili, da je družini, ki ima še možnost, da si sama zredi matico, moči dodati matico od drugod le, dokler je še v matičniku. Ta matičnik pa ni dobro če je čisto goden, tako, da mladica takoj izleze, ko smo matičnik komaj dodali. Doletela jo bo ista usoda, ki smo jo v prejšnjem članku opisali. Dodani matičnik morajo čebele še nekaj časa negovati in si ga na ta način prisvojiti, kakor da je njihov. Da se pa to zgodi, ga je treba pravilno »vcepiti«. Predvsem je najskrbneje paziti, da ga ne izrežemo tako, da bi ga s tem kje odprli. Seveda ga poškodovati sploh ne smemo, tudi ne prav nič pritisniti. Zato se svetuje z ma-tičnikom izrezati tudi dobršen kos sa-tovja in vse skup na primernem mestu v sredini gnezda vdelati, potem pa pustiti, da čebele čebelarjevo delo dopolnijo in izdelajo. Naslednji dan se že vidi, ali je vse v redu. Čebele sedijo na matičniku in ga grejejo in varjejo, kar je znak, da ga imajo za svojega. Takrat se zasilni matičniki uničijo in zadeva je v redu. Paziti je le še, ali se je mlada matica sprašila. Seveda jo čebele včasih tudi še pozneje po svoje zagodejo in pre-
križajo čebelarju račun. Zato je v teh slučajih vedno na mestu pazljivost.
Matice lahko dodajamo v matičnikih tudi v vseh drugih slučajih, ki jih bomo v naslednjem navedli. Je pa seveda takšno dodajanje golgotrajnejše, ker matica pozneje prične z zaleganjem in zamud-nejše, ker je treba nadzorstva notri do oprašitve.
Vsak čebelar, ki hoče matice dodajati, mora dobro vedeti, da družina, ki si odvzel oprašeno matico noče sprejeti nadomestila v neoprašeni. Če bi pa na drugi strani hotel družini, ki ima še neopra-šeno matico, dodati staro, je tudi treba pazljivosti, ker tudi ta sprejem ne gre gladko. Zato naj velja pravilo, da naj se dodaja matica iste razvojne stopnje, kakor je bila ona, ki smo jo odvzeli ali se je zgubila.
Pri navadni izmenjavi, kjer staro matico nadomestimo z novo, je postopek prav enostaven. Nekateri svetujejo, naj se družini sploh ne pusti, da bi se svoje brezmatičnosti zavedla, ampak se matici kar zamenjata, in sicer tako, da se stara uniči, nova pa takoj doda v matičnici. Na ta način družina sploh ne čuti spre-
memfoe. Naslednji dan se matičniea odpre in odprtina zadela z voščenim pokrov-cem. Preden se pa to stori, je treba opazovati obnašanje čebel na matičnici. Če mirno sede na njej in skozi špranje ste-zajo jezičke ter matico krmijo, je to zanesljiv znak, da jo že imajo za svojo. Če bi se pa obnašale razdraženo in sovražno ter obračale proti kleti svoja žela, moramo še počakati. Ali ta primer bi bil nekaj izrednega. Ta način izmenjave matic je najhitrejši pa tudi najenostavnejši in se redno posreči, pri tem se pa družina nič ne vznemirja.
Brezmatični družini, ki se je svoje osirotelosti že zavedla, pa še ni potegnila matičnikov, četudi ima priliko za to (brezmatičnost je zelo kratkotrajna), se doda matica v zaprti matičnici v sredino gnezda in se pusti zaprto 24 do 48 ur, nakar se postopa po navodilu prejšnjega odstavka. Na isti način se matice dodajajo osirotelim družinam, ki nimajo več možnosti matico si izpodrediti. V prvem in drugem primeru se dodaja redno posreči. Važno je pa, da potem ko smo matico izpustili, v nobenem primeru ne brskamo po panju vsaj 5 dni. Nekateri čebelarji so silno nepočakovani in komaj čakajo, da bodo hitro pogledali, ali je matica notri,_ ali že zalega in drugo. Takšno nečebelarsko postopanje se pa lahko maščuje. Ko namreč matico, ki je prav pogosto ni lahko hitro najti, dolgo iščemo, se prično čebele in z njimi tudi matica razburjati. Nastane vsesplošno tekanje po satovju, ki postane za komaj udomačeno matico lahko usodno. Čebele jo v zmešnjavi — misleč da je tujka — napadejo in umore, čebelar ima pa za svojo nepočakanost drobiž!
Misli že sedaj za semena
Veliko škodo povzročajo letno na žitih razne bolezni, katere znatno vplivajo na zmanjšanje pridelka. Marsikateri kmetovalec se čudi majhnim pridelkom, še posebno pa, ako je dobro in pravilno obdelal zemljo, zadosti pognojil in sejal lepo seme. Celo najboljše in najbolj razvito seme je lahko napadeno od različnih bolezni in je zato priporočljivo prav vsako seme pred uporabo dobro razkužiti. — Razkuževanje semena pa se
Prav posebne skrbnosti je treba pri docfejanju matice družini, kjer že gospodarijo trotovke (navadne čebele, ki prično zalegati). Takšna družina se nahaja v popolnoma nenaravnem stanju in jo je treba na poseben način zdraviti. Ako bi matico dodali v matičnici, bi jo družina takoj umorila, ko bi jo spustili. Trotovec redno noče sprejeti matice. Navadno mu je tudi ne dodajamo, ker družina medtem oslabi tako, da ni več zmožna samostojnega življenja in jo je treba pridružiti. Vendar se pa primeri, da ostane ta in ona družina kljub trotovkam še močna in bi jo bila škoda. V tem slučaju je pa treba napraviti tako: Vse čebele se ometejo nekoliko stran od čebelnjaka na kako rjuho. S trotovino ska-ženo čebelje satje se zloži v medišče (jasno je, da je »zdravljenje« družine možno samo v modernih panjih!), v va-lišče se pa nastavi dobro satje in še kak sat z zalego in čebelami in druge družine. Ometene čebele se spraše v svoj panj, trotovke pa navadno ostanejo zunaj. Medtem dodamo sprašeno matico v kletki, ki jo namestimo na sat z zalego iz drugega panja. Čez 48 ur matico spustimo na način, kakor smo ga že navedli. Skoro gotovo je, da bo na ta način »ozdravljeni« trotovec sprejel matico. Čez teden dni previdno pogledamo. Če je nova zalega v redu, matice niti iskati ni treba, če bi pa ne bila, mu ne bo pomoči, razen če bi poskusili še z dodajo matičnika, če jih kaj imamo.
Ni tu navedeno dodajanje za vse slučaje, vendar pa vsaj za najvažnejše. O dodajanju matic mora biti vsak čebelar dovolj poučen, če se hoče izogniti škodi in zadregi.	(
razkuževanje za jesensko setev
priporoča tudi tam, kjer na njivi že več let ni bilo opaziti nobene bolezni.
Kakor vsako živo bitje, tako imajo tudi rastline svoje bolezni. Najnevarnejše in našim kmetovalcem dobre poznane bolezni na žitih so: snežena plesen, snet-javost in pa žitna rja. Vsako bolezen kot tudi njen izvor moramo najprvo dobro poznati in šele na podlagi tega se nam je mogoče proti njej uspešno boriti.
Sneženo plesen povzroča glivica, ki jo
imenujemo z znanstvenim imenom fusa-rium nivale. Nekateri te bolezni na prvi hip sploh ne poznajo in mislijo, da je nastala poškodba na ozimnem žitu vsled neugodnega vremena. Snežena plesen napada posebno rada rž. Ko skopni spomladi sneg, tedaj opazimo večkrat na steblih in listih žita prostrane lise in žito izgleda, kot da bi bilo prepreženo z nekako žlemasto pajčevino sivordeče ali pa sive barve. Ta glivica se posebno močno širi v vlažnem vremenu, zlasti pa ako sneg dolgo leži in nastanejo med snežno odejo in zemljo prazni prostori, v katerih zastajata vlaga in vlažen zrak. Čim bolj polagoma sneg skopneva, tem bolj se ta glivica širi. — Rastline končno zgni-jejo in na njivi vidimo prazne prostore. — Ta glivica proizvaja trose, s pomočjo katerih se širi potem dalje. Ko napadene rastline ovenejo, se pojavijo po preteku nekaj tednov na njihovih listih podol-gem na obeh straneh žil majhna, okrogla črna trosišča. — Ta trosišča pa izpuščajo iz odprtine na vrhu dozorele trose, da okužijo mlado razvijajoče se zrnje. Oku-ženje se vrši med cvetenjem in kmalu po cvetenju. Najboljše sredstvo proti tej bolezni je razkuževanje z raznimi razku-ževalnimi sredstvi.
Zelo nevarna bolezen je nadalje snet-javost žita. Sneti so že stare rastlinske bolezni; posebno doibro je poznana smrdljiva pšenična snet. Ta bolezen se pojavi na rastlinah šele tedaj, ko se začne razvijati zrnje. Klasje napadenih rastlin predčasno porumeni, pleve štrle nekoliko narazen, zrnje pa ostane krajše in je nekoliko debelejše kakor v zdravem klasju. Ko žito dozori, je zrnje napolnjeno s črno smrdljivo snovjo, ki jo tvorijo sami trosi. Ko žito mlatimo, se snetjava zrna razpočijo trosi se razkade po podu, prah se razširi okrog in oprime zdravega zrnja. Na zrnju ostanejo trosi do setve. V jeseni pridejo tt-osi s semenom vred v zemljo in ko začne pšenica kaliti, kalijo obenem tudi trosi te nevarne glivice.
Smrdljiva snet raznaša trose na zdravo zrnje za časa mlatve, okuži pa rastline šele ob kalenju. Ako so tudi druge prilike ugodne, se širi bolezen neverjetno hitro in pšenica postane za nadaljnjo setev popolnoma nerabna. Kot pri sneženi plesni imamo tudi pri tej bolezni na razpolago več razkuževalnih sredstev.
Na zmanjšanje pridelkov vplivajo prav tako tudi razne rje, ki se tako rade
in često pojavijo na naših žitih. Rja napade celo žitno biljko. Vsa biljka, zlasti pa njeni listi, je postita s številnimi rudečimi pikicami, tako da je videti, kot bi bila zarjavela.
Listje, ki je napadeno od rje, polagoma izumre ter ne more več izvrševati svoje naloge, katera obstoji predvsem v dihanju in prebavi rastlinske hrane. Zrnje se vsled pomanjkanja hrane zguban-či, je nerazvito, lahko in se predčasno posuši.
Borba proti rji je precej težama. Razna razkuževalna sredstva so se le bolj slabo obnesla. Da jo kolikor mogoče preprečimo, moramo sejati take vrste žita, ki so proti njej odporne; obenem pa se moramo izogibati gnojenja s svežim hlevskim gnojem.
Razna razkuževalna sredstva uporabljamo za namakanje ali prašenje predvsem pri naslednjih boleznih: snežena plesen rži, smrdljiva snet na pšenici, pokrita snet na ječmenu in prašnata snet na ovsu. Razkuževalnih sredstev imamo zelo mnogo na razpolago; posluževati pa se moramo predvsem takih, ki so se obnesla v praksi kot dobra in učinkovita. — Moramo pa jih seveda znati pravilno uporabiti. Poleg drugih sredstev se uporablja pri nas največ modra galica. us-pulum, porzol in tilantin. Modra galica je pri nas že dolgo let znano sredstvo za namakanje pšenice. V polodstotni ga-lični razstopini moramo namakati seme vsaj 12 ur. Nato seme hitro vzamemo iz raztopine, plitvo razgrnemo in večkrat premečemo, da se hitreje posuši. — Pov-dariti pa je treba, da galica precej škoduje kalivosti semena. Zato se poslnžu-jemo raje drugih razkuževalnih sredstev. V en četrtodstotni uspulunovi raztopini namakamo pšenico sanio eno uro. Za 100 kg pšenice potrebujemo približno 100 litrov razstopine, katero pa lahko nanovo porabimo. Če hočemo ponovno namočiti 100 kg pšenice, moramo dodati približno 20 litrov nove razstopine. V razstopino na-sujemo samo toliko semena, da ostane tekočina ves čas približno eno ped nad žitom. Lahka zrna, ki plavajo na vrhu tekočine odstranimo in jih uničimo.
Načinov razkuževanja imamo dvoje: namakanje in prašenje. Dandanes se uporabljajo za razkuževanje žita. posebno pa proti sneti, največ- suha sredstva. S temi sredstvi žito oprašimo. Ta suha
sredstva so boljša od razstopin, zlasti vsled tega, ker je njih uporaba mnogo enostavnejša in mnogo manj zamudna kot pa uporaba razstopin.
Ker se seme ne namoči ni potrebno, da bi ga morali takoj po razkuževanju sejati in nič ne škoduje če smo prisiljeni setev za nekaj dni odložiti. — Vsa ta suha razkuževalna sredstva so precej močno strupena; v splošnem pa so se zelo dobro obnesla, ker uničijo vse trose, ki se nahajajo na površini semena. — Zelo se koristijo nekateri z porzolom; za 100 kg
žita ga potrebujemo 500 gramov. Ker se pri mešanju močno kadi in lahko povzroči obolenje radi zastrupljenja, izdelujejo v te svrhe posebne vrste strojev za prašenje žit. V te stroje nasujemo skozi posebno odprtino žito in prašek. Stroj nato nekaj minut vrtimo, da se žito in prašek dobro premešamo.
Ker so navadna razkuževalna sredstva zelo učinkovita, poleg pa so potrebne za razkuževamje samo majhne količine istih, zato bi se jih'morali kmetovalci čim bolj posluževati.	C.
v kraljestvu gospodinje
Redkev in njena
zdravilnost
Redkev V6eh vrst je v splošnem zelo priljubljena zelenjad in vsakdo se je. razveseli, kadar pride na mizo. In kako hlastno posežemo spomladi po prvi, nežni redkvici, ki se po dolgi zimi še posebno prileže. Skoro v vsakem zelenjadnem vrtu najdemo redkev, ne da bi tisti, ki jo prideluje vedel, kako imenitno živilo je to.
V redkvi je obilo lugastib rudninskih snovi, zato predstavlja izrazito lugasto hrano, o kateri smo nedavno govorili. Vse redkve so izvrstno sredstvo zoper kopi-čene sečne kisline v krvi in telesu. Kajti kakor znano, niso žolčni, ledvični in sečni kamni nič drugega kakor kristali sečne kisline, ki povzročajo nevarna vnetja, in hude bolečine. Redkev pa cenimo še iz drugega vzroka. Razen lugastih snovi ima še etersko olje, ki pospešuje prebavo, topi sluze, žene na vodo in deluje proti napenjanju.
Zdravilnost raznih vrst redkve so poznali ljudje že v starih časih. Že stari Grki so jih uporabljali pri različnih boleznih. Naše ljudstvo redkev še danes ceni kot zdravilo zoper razne bolezni. Redkev pomaga tudi pri oslovskem kaši ju; drobno jo nastrgamo, dobljeno kašo zmešamo s sladkorjem in čez nekaj časa izstisnemo iz tega sok. ki je najboljši, ako je sveže napravljen. Seveda je redkev, pa najsibo pomladanska, poletna ali zimska najbolj zdravilna, ako jo uživamo sirovo. Če jo jemo redno, pospešuje prebavo in veča veselje do dela.
Za ljudi s slabim želodcem je malo težje prebavljiva. Kdor je torej ne prenese posebno dobro, naj uživa v začetku po malem (kot pridatek pa je dober pi-njenec ali nekaj alkohola), včasih pa zmešano z drugimi vrstami zelenjadi ali s sadjem. Tako se je tudi manj naveličamo, kakor pa če bi jedli vedno le v listkih ali drobno nastrgano. Izvrstna je redkev z jabolki ali kumarami, fižolom, glav-nato solato itd. Na ta način je redkev zelo prikladna jed, ki se bolje prenese. Zelo dobra je tudi redkev, če jo nupravimo s smetano. Kadar hočemo pripraviti redkev z jabolki, si pripravimo trikrat toliko kakor jabolk. Redkev olupimo in zmeljimo ali pa nastrgajmo na strgalniku. Istotako nastrgamo jabolka (s kožo, t. j. neolupljena!) in jih primešajmo redkvi. Vse skupaj zmešajmo, začinimo s čebulo in peteršiljem ter napravimo kakor navadno, ali pa s smetanovo omako.
Redkvico uživamo navadno celo s soljo ali s siroVim maslom; lahko jo pa tudi nastrgamo na listke ali drobno nastru-žimo ter zabelimo kakor drugo solato. Dobro solato iz redkve dobimo na tale način: pripravimo si 2 do 3 žlice olja, 2 žlici citronovega soka, nekaj soli. 2 žlici smetane, 1 drobno sesekljano čebulo in sesekljana zelišča (peteršilj ali drobnjak, krebuljo, pehtran. borago). Olje, limo-nov sok, čebulo in sol najprej krepko zmešamo, potem pa pridenemo še smetano in zelišča. Redkev, pripravljena na ta način je okusnejša, če jo napravimo 1 uro pred obedom.
Če količkaj poskrbimo, imamo lahko redkev vedno na razpolago. Pripravna je tudi za shranjevanje pozimi. š. H.
kuhinja
Fižolova juha s korenjem in krompirjem. Vsako jed skuham zase. Fižola rabim eno osminko litra. Skuham ga v slani vodi. Da se lažje skuha, ga že zvečer namočim. Krompir kuham olupljen in na kose zrezan. Korenje kuham ostrgano in prerezano. En koren zadostuje za to množino fižola. Krompirja je treba tri do štiri kose. Ko je vse kuhano, od-cedim in vse skupaj pretlačim skozi sito. Pretlačeno zalijem z odcejenimi vodami v kateri so se kuhala gori imenovana jedila. Tekočine naj bo poldrugi liter. Ko juha zavre, pridenem prežganje, ki sem ga napravila iz polne žlice masti ali surovega masla in iz polne žlice moke. Prežganje naj bo bledorujavo. Vreti pustim deset do petnajst minut. Kuhano juho potresem z drobno sesekljanim drob-njakom. Zraven dam ocvrte žemljice. Iz vseh teh kuhanih snovi lahko napravim tudi prikulio. Razloček je samo ta, da jed le toliko zalijem, da pridejana vrela voda te snovi pokriva in da pridenem žlico kisle smetane.
Praženo zelje s šunko. Zeljnate glavice osnažim tako, da jim odstranim zunanje liste. Po sredini jih prerežem na štiri dele in kuham v slani vodi deset minut. Potem jim vodo odcedim, jih v mrzli osvežim in ožmem. Ožeto zelje vložim v kožico in zalijem z juho ali kropom, ali z juho od svinjskega mesa. Zalijem samo toliko, da je jed pokrita. Jed kuham na zmernem ognju toliko časa, da se zmehča. Zaibelim z razbeljeno mastjo sli surovim maslom in potresem površino z drobno sesekljano šunko in s konico popra. Dam na mizo kot samostojno jed.
Pražena cela čebula kot pridatek k mesu. Drobne, za oreh debele bele čebulice, zbrišem in jih pokladam na razbeljeno surovo maslo, v katerem sem za-rumenila pol žlice sladkorja. Čebulice obračam tako, da so vse zarumenele. Potem jih polijem z mastjo v kateri se je pekla pečenka. Površino jim potresem z belim poprom. Dam jih kot pridatek in okrasek koštrunovemu mesu.
Jabolčna pogača. Sedemdeset dkg kislih jabolk olupim in zrežem na kose. V kožico denem trideset dkg sladkorja in nekoliko vode. V sladkorju in vodi kuham jabolka toliko časa, da so ta mehka in gosta. Potem jim primešam pet dkg drobno zrezanega citronata in sok treh
limon. Posebej napravim testo iz petnajst dkg drobno zrezanih mandeljev in pet in dvajset dkg sladkorja, katerega sem zavrela s prav malo vode. Dno oblike pokrijem z oblati. Po oblatih razdelim enakomerno mandeljevo testo. Na testo namažem jabolčno mešanico. Površino z osladkanimi polovičnimi orehi. Pogačo postavim za par ur v ohlajeno pečico. Pogača ostane dolgo sveža.
domaČa lekarna
Kopinin sad (črne maline) je premalo poštevan. Sok teh jagod pozdravi gobice v ustih in izpahljaje po koži. Cvet, posušen in stoičen, ustavi prehudo perilo. Posušene jagode ali iz njih 6kuhan od-cedek, dajo izvrstno zdravilo zoper katarje, posebno zoper bolečine v slepiču. Pri vnetju slepiča je priporočal med vojno vojaški zdravnik obkladke iz čaja ko-pininega listja in vživanje tega čaja. Pa tudi za nered pri perilu koristi kopinin čaj in odcedek. Ženske, ki se bližajo meni bi morale piti redno ta odcedek. Žlico odcedka prevrej na lipovem čaju in vsak prehlad se bo hitro pozdravil. Tako tudi griža.
Meto naberi in posuši v senci in spravi v stekleni posodi. Za zimske čase si pripraviš lahko esenco zoper ščipanje in klanje, grižo, bolečine v maternici. Dve pesti mete, pest stolčene kumine in lupino dveh srednjih pomaranč zalij z tri četrt litra žganja, postavi ga tri tedne na solnce, precedi, potem primešaj četrt kg sladkorja. Obkladek zelene mete na prsa razžene zasedeno mleko, obkladek na trebuh ustavi grižo, izžene vetrove, pravijo, da okrepi tudi sluh in zboljša naglušnost. Metin čaj prežene mrzlico in krče, razprosti žlemo, zato pomaga zoper naduho in kašelj, glavobol in bruhanje. Boleče noge kopiji v metini izkuhi, na otečene noge devaj na olju prevrele mete. Kopel z metino izkuho okrepi telo.
Murvin sok jemlji po žlički pri vnetju ust in grla. Iz soka skuhaj s sladkorjem odcedek in jemlji večkrat po žlici zoper kašelj, zoper vnetja v grlu in v prsih.
Mrzlica me trese. Namoči na žganju nekaj pomarančnih lupin, vrbovega lubja. pelina, mrzlične detelje in tavžent-rože. Vsakega za pest. Žganje naj stoji 4 prste nad zelišči. Ko je stalo 3 tedne odlij in vživaj vsak dan po dve žlici.
gospodarske vesti
ŽIVINA
g Živinski sejem v Lubljani 5. avgusta. Dogon na ta sejem je bil bolj slab, kupčija pa sorazmerno še dosti dobra. Precej živahno kupčijo je za zaznamovati pri goveji živini in pri malih prašičih. Prignanih je bilo 83 volov, 42 krav, 23 telet, 92 prašičev malih in 101 konj; prodanih pa je bilo 34 volov, 26 krav, 4 teleta, 62 prašičev malih in 23 konj. Cene so bile sledeče: voli I. vrste 4 do 5, voli II. vrste 3.50 do 4, voli III. vrste 3 do 3.50 Din za 1 kg žive teže. Krave debele 3 do 4, krave klobasarice 2 do 3 Din za 1 kg žive vage. Teleta 5 do 7 Din za 1 kg žive vage. Prašiči mali za rejo 120 do 200 Din 1 komad. Konji 200 do 3500 Din 1 komad.
g živinski sejem v Kranju 3. avgusta. Voli I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4 Din za kg žive teže; telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4 Din za kg žive teže; krave I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50 Din pa kg žive teže; teleta I. vrste 7, II. vrste 6 Din za kg žive teže; prašiči špeharji 7.50, pršutarji 6 Din za kg žive teže.
g živinski sejem v Novem mestu 25. julija. Voli 3 do 5.50, biki 4, krave 3 do 3.50, telice 4.50 Din za kg žive teže. — Konji 1500 do 3000 Din komad.
CENE
g Tržne cene v Ljubljani. Govedina:
meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 6 do 8, III. vrste 5 do 7 Din za kg. — Teletina: I. vrste 15 do 14, II. vrste 10 do 12 Din za 1 kg. Svinjina: I. vrste 14 do 16. II. vrste 10 do 12 Din za kg. Slanina domača 13, slanina hrvaška 14, mast 16 do 18, šunka 16 do 18, prekajeno meso I. vrste 15 do 16, II. vrste 14 Din za kg. Drobnica: Ko-štrunovo meso 8 do 10 Din, jagnjnetina 12 do 14 Din za kilogram. Konjsko meso I. vrste 4 Din za kilogram. Sveže kranjske klobase 20 do 22 Din, polprekajene 20 do 24, suhe kranjske 30 do 35, pre-kajena slanina 16 do 20 Din za kg. Perutnina: piščanec kom. 12.50 do 16, piščanec zaklan 22 do 24 Din kg, kokoš kom. 18 do 24, zaklana 20 do 22 kg, petelin kom. 18 do 24, zaklan kg 20 do 24 Din, raca kom. 18 do 20, zaklana kg 18 Din zajec domač kom. 8 do 10 Din. — Mleko in mlečni izdelki: mleko l 2 do 2.25.
maslo surovo 24, maslo čajno 28 do 36, maslo kuhano 24, sir bohinjski 24, sirček 6, sir kolementalec 24, sir trapist I.a 20, sir trapist ILa 18 Din za kg. — Jajca: kom. 0.60 do 0.70 Din. — Mlevski izdelki v prodaji na drobno: moka št. 0 — 3 Din, št. 2 — 2.75 Din, št. 4 — 2.50 Din, št. 6 — 2.25 Din za kg, kaša 4.50, ješprenj 4.50, ješprenjček 5 do 10, otrobi 1.50, koruzna moka 2.50, koruzni zdrob 3.50, pše-nični zdrob 4.50, ajdova moka I. vrste 4.50 do 5.50, ajdova moka II. vrste 3.50 do 4, ržena moka 3.50 Din za 1 kg. — Žito: pšenica 170, rž 150, ječmen 150 do 155, oves 135 do 140, proso 140, koruza 140 do 145, ajda 140, fižol ribinčan 280, fižol pre-peličar 320, leča 500 do 900 Din za q.
Kurivo: trda drva 80 do 100, trda drva žagana 85 do 105, mehka drva 70 do "5 Din m3 — Krma: seno sladko 40. slama 30 Din za q.
Kmetijski nasveti
Ali smem mešati superfosfat z apnenim
dušikom? Za svojo prehrano poVebuje rastlina tri neobhodno potrebne hranilne snovi in sicer dušik, fosforno kislino in kalij. Z ozirom na to, da se nahaja v zemlji še vedno nekaj hranilnih snovi, ki smo fin dodali z raznimi gnojili rastlini, katero smo prej gojili na istem polju, je potrebno eno ali drugo hranilno snov nadomestiti, oziroma dopolniti. Žliom je potrebna predvsem večja količina lahko dostopne fosforne kisline, nadalje kalija in dušika. S superfosfatom dodamo zemlji fosforno kislino, z apnenim dušikom pa dušik. Poudariti pa je treba, da ne smemo superfosfata in apnenega dušika nikdar mešati med seboj in sicer iz sledečih razlogov:
V superfosfatu se nahaja fosforna kislina v laki spojini, ki je v vodi raztopljiva in ki lahko služi rastlini takoj za hrano. Ako pa pride fosforna spojina v dotiko z apnom, se pretvori v tako spojino, ki je v vodi le deloma ali pa sploh neraztopljiva in zaradi tega ne more služiti rastlini kot hrana. Apne-ni dušik, kot pove že ime samo, vsebuje predvsem apno. Če bi mešali superfosfat z apnenim dušikom, bi se izvršil gori omenjeni kemijski pojav, zaradi česar bi prišel rast. lini v prid samo dušik, nikakor pa ne ne« obhodno potrebna fosforna kislina. Z apnenim dušikom in superfosfatom je torej mo« goče gnojiti le na ta način, da trosimo apne« ni dušik dva do tri tedne preje, dočim »4» perfosfat neposredno pred setvijo*
pravni nasveti
Mož upravlja ženino imovino Ie, dokler žena te uprave ne prekliče. J. H. j. — V
času, ko ste bili v bolnišnici, je mož prodal šivalni stroj. Vprašate, če sme žena zahtevati od kupca, da vrne prodani stroj brez odškodnine oziroma če mu je dolžna vrniti kupnino. — Če je bil šivalni stroj res lastnina žene, je kupec vseeno veljavno kupil šivalni stroj od moža, ker velja pravna domneva, da je žena poverila možu kot svojemu zakonitemu zastopniku upravo svoje proste imovine in je vsakdo moral smatrati, da je mož upravičen prodajati tudi ženine stvari- Od kupca tedaj ne morete zahtevati, da vam šivalni stroj kar tako vrne, pač pa mu boste morali dati, kar je možu plačal. Vaš mož je sicer zagrešil utajo, vendar se ta ne kaznuje, če obstoji med vami in možem skupnost življenja. Če bi bil vaš zakon ločen, bi lahko proti možu radi tega vložili tožbo. Ker imate moža, ki ne spoštuje vaše lastnine, vam svetujemo, da pri sodišču prekličete svojemu možu upravo svoje imovine.
Ali so res sadovnjaki prosti davka? V. K. — SHišali ste, da so nekateri sadovnjaki oproščeni davka in bi radi dobili pojasnila. Začasno in to za dobo šestih let so oproščena zemljarine zemljišča, na katerih se za-sade novi sadovnjaki in sicer s slivo s pre težno s požeško slivo, ali jabolki in hruškami, pretežno jesenskimi, kakor tudi z orehi, breskvami, lešniki in drugim plemenitim sadjem. Za sadovnjak v smisla teh davčnih predpisov se smatra zemljišče, na katerem je po 25. marcu 1932 pravilno zasajeno plemenito sadno drevje. Tako zemljišče mora biti v katastru ločena, posebna parcela in zaznamovano s posebno parcelno številko Ce je zasajeno sadno drevje na enem .delu take parcele, mora merili ta površina uporabljena za sadovnjak najmanj 254) m-, da se pridobi pravica do začasne oprostitve od davka in da se more to zaznamovati v zemljiškem katastru. Za pravilno zasajenega se smatra tisti sadovnjak, ki je zasajen v legi in na zemljišču, ki ustreza dotični vrsti sadja, v ravnih vrstah in v razmahu, ki se za dotično vrsto sadja priporoča. Če zemljišče, na katerem je sadovnjak zasajen, ni kamenito in preveč strmo ter se lahko orje, mora biti zemljišče, uporabljano za sadovnajak, globoko preorano. Sadno drevje ne sme biti zasajeno v zemljo ne pregloboko, ne preveč plitvo, ampak tako globoko, kakor je bik) zasajeno v razsadniku, iz katerega je nabavljeno. Za plemenito sadno drevje se smatrajo vse tiste vrste sliv, jabolk, hrušk, črešenj, višenj, marelic, breskev, orehov, mandeljnov, lešnikov, smokev in ostalega plemenitega sadja, ki jih priporočajo ministrstvo za kmetijstvo in banske uprave, da se goje v' poediuih
krajih in ki se po potrebi razmnožujejo bodisi s cepljenjem ali na drug način. Ne smatra se za sadovnjak tisto sadno drevje, ki je zasajeno posamez ali v vrstah za krajem ali po mejah njiv, poleg steza in potov, po vrtovih, če je zasajeno poleg drugih kultur za okras ali za uživanje in po vinogradih. Za vsak 6adovnajk, la ima pogoje za začasno oprostitev davka, mora vložiti upravičenec prijavo pri pristojni katastrski upravi. Obenem vloži prošnjo za oprostitev davka. Takih prošenj ni treba kolkovati.
Preorane vozare. M. P. S. — Vaši starši in njih predniki so nad 60 let nemoteno zganjali na ozarah živino, ki je pri tem stopala polovico po vašem svetu, polovico pa jx> sosedovem. Lani vas je sosed obvestil, da bo ozare zoral in da v bodoče ne smete jx> njih zganjati. V svesti si svoje pravice sle pa letos spomladi ravno tako zganjali po preoranih ozarah kot vaši predniki v prejšnjih letih. Sedaj se nahajate pri vojakih pa ste dobili od soseda po odvetniku opomin na plačilo odškodnine za zadnja tri leta s f>ozivom, da podpišete izjavo, s katero se odpoveste pravici zganjanja po ozarah, sicer vas bo tožil. Vprašate, če je sodišče dolžno, da začasno tožbo zavrne, ker se nahajate pri vojakih in kdo da bo tožbo zgubil. — če imate dokaze, da ste vi s svojimi posestnimi predniki vred že 30 let nemoteno zganjali živino pri oranju na sedaj spornih ozarah, potem ste to pravico že priposestvovali in vam je sosed ne more prepovedati, čeprav vam grozi s tožbo. Samo glejte, da ne zamudite prve razprave, sicer sle lahko v odsotnosti obsojeni. Vojaška služba ni razlog, da bi sodišče tožbo proti vam začasno zavrnilo. Sodišče bo pač razpravo tako razpisalo, da boste tudi vi dobili pravočasno poziv. Svetujemo vam, da pooblastite koga od domačih, da vas zastopa pri sodišču, dokler r.c pridete domov.
Poškodba po žrebetu. F. B. K. G. — Skozi vrt drži pešpot. Na tem vrtu se večkrat pasejo konji brez nadzorstva. Ob taki priliki je žrebe brcnilo osemletno deklico, ki je šla po poti. Vsled zadobljene rane je bila prepeljana v bolnišnico. Vprašate, kdo je dolžan plačati stroške zdravljenja. — Ako žival koga poškoduje, je odgovoren tisti, kdoj jo je k temu dražil ali pa zanemaril, zavarovati jo- Kdor žival redi, v danem primeru lastnik žre beta, je odgovoren za škodo, ako ne dokaže, da je |X>skrbel za potrebno varstvo (n. pr. da je zagradil vrt, kjer se je žrebe paslo) ali pa nadzorstvo. Če je deklica bila upravičena hoditi po stezi čez vrt in ta steza ni bila z rantami zavarovana pred konji, ki so se pasli brez nadzorstva, potem je lastnik žrebeta odgovoren za vso jx>vzro-čeno škodo. Kot oče deklice dajte nasprotnika jjovabiti radi poravnave k sodišču. £)e se ne bo odzval, preskrbite za deklico ubožno spričevalo in nasprotnika tožite za odškodnino. Tožba zastara v treh letih.