Stev. 67. ¥ Tftu, v pttek, dne 6. novembra »14. Letnik I. zhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in ponedeljka ob A popoldne. rcdnfStro: Ulica Sv. ?nr.t\*» Asiftega R. 20, L nadstr. — Vi opisi ruj m pofMlaJn umJnl«tvi !f«a. NcfranJtirtnj pisma se ne sprejemajo in rolrooftl 9» oe vračajo, -dajafeii in ckI^cvottti urednik Štefan Oodina. Lastnik konsord) sta JiM". - Itak tiskana .Bdlnoad". vpisane zadruge a .-aejenln: iore«t-o-r, v Tistn, oflca Sv. FrančlSki Aattkega «. 20L Telefon urerfniftva In uprave štev. 11-57. tročnina znala: Za celo leto.......K 24-— a pol leta.................12»— a tri mesece...........6"— a nedeljsko izdajo za celo leto . 5-20 a pol leta................240 VEČERNA Pos-amezne številke se prodaja/o po 6 vinarjev, zastarele Stevftke 00 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SIrokostI ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vta Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- Oglasi v tekstu Usta do pet vrst * J ŠBBjm vsaka nadaljna vrsta.............jj^^R Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p« vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edirt^BrTrSToCnln« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ls upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega SL 20. — Poštnohranilnični račun St 841.652. Iib važne nove operacije na severnem Poljskem. 25 ruskih oiMlnlli zborov no Poljskem. - Ml oA rusto-torfkl nelL - Zaplemba ionu in orožla. - Angleško anektirala otok cunern. Položni na Mil. DUNAJ, 5. (Cenz.) Na Poljskem so so Rusi ustavili, ko so dosegli črto Kutno — od z — Opoczno — Kielce — K limon to w. J&scgli so sedaj na Pol}skem moć okrog atindvajset armadnih zborov. Na severnem Poljskem se zdi položaj zrel za za-_etek novih bojev. Nemška ofenziva se ajbrž prične kmalu. V ozemlju dolnjega Sana si stoje Čaka-če nasproti avstro-ogrske in ruske čete močnih postojankah. Pri Przeworskem, jvrozapadno od Jaroslava, so napadle ase čete sovražno infanterijsko divizijo 1 so jo vrgle nazaj proti Sanu, pri čemer j sovražnik imel velike izgube In pustil ojnž materijal v naših rokah. Ujeli smo 000 Rusov. Boj se je nadaljeval danes v osedstvu, to je, pri Ležajskem in Jaro lavu. V ozemlju med Przemyslom in Starim am borom je položaj neiz preme njen. Na-protno pa južno odtod, med Borysla-om in ozemljem južno od Stryja napre-uje naš napad. Položaj v splošnem je pod tiskom zelo važnih novih o-e racij na severnem Poljskem. Na nemško-francoskem bojišču delujejo ken«, trije slučaji v Celovcu, en slučaj v VVolfsbergu na Koroškem, trije na Češkem, osem na Morav-skem in štirje v šleziji. V Galiciji je bilo naznanjenih 172 slučajev. Aneksijo Esipto. Te dni se je raznesel glas, da je angle ška vlada priobčila diplomatskim zastop nikom tistih držav, s katerimi ni v vojni da je kralj Velike Britanije in Irske razširil svojo suvereniteto na Egipt, ki je bil doslej le začasno pod angleško upravo. Angleška uprava v Egiptu datira od let 1878. pod kedivom Ismail-pašo. Kedive je bil uvel jako drago upravo ter je kot glavni delničar sueškega prekopa I. 1875 zastavil Angležem delnice v vrednosti Štirih milijonov funtov šterlingov (100 milijonov kron). Med tem pa je slaba uprava kedi-vova. ki ni znal varčevati, provzročila. da angleški finančni svetnik Care ni mogel nič opraviti. Ker kedive ni mogel plačevati obresti, so se leta 1876 ta dolg in obresti zanj unificirali v en državni dolg po 7-odstotnem obrestovan ju. Davki so se podvojili, uradniki niso dobivali plač tn državnim dobavateljem se niso poravnavali računi. Zato je Anglija prevzela plačevanje in se s tem vgnezdila v notranjo upravo dežele. Razne notranje neprilike za časa rusko-turške vojne, so povečale financijelne zadrege. Po dogovoru z za-padnimi vlastmi je bil Nubar paša imenovan ministrom-predsednikom,AngležWil-son ministrom financ, a Francoz Bliguie-res ministrom za Javne gradbe. Privatna posest kediva se je porabila za poplačevanje dolga in obresti. Leta 878. se je kedive s puntom osvobodil Nu-kar paše, in je potem druga dva ministra enostavno odstavil. Ustavil je plačevanje obresti za unificirani državni dolg in j€ sploh odrekel poplačanje tega dolga. Vlasti so zahtevale, naj odstopi. Ko se Je Is mail paša uprl temu, ga je sultan odstavil in imenoval njegovega sina Tevfik pašo za kediva. Sultan je dovolil samostalno carino in trgovino ter vzdržavanje 1800 mož ob plačevanju letnega davka 75.000 funtov Strelinov turški vladi. Posebna an-gleško-francoska komisija je prevzela u-pravo financ in Je plačevala davek. Na ta način so bili Angleži in Francozi v taktičnem kondominiju Egipta. Nezadovoljstvo je naraščalo bolj hi bolj in prišlo je do punta pod vodstvom Arabi-paše, ki je organiziral gibanje proti vsem ptujcem ter provocirati krvavo klanje v Aleksandriji. V juniju 1882, ko kedive ni hotel kaznovati crivcev, je angleška mornarica pod zapo-vedništvom admirala Seymoura dne 11. avgusta uničila trdnjavice Arabi-paše. a Je odgovoril na to s strašnim klanjem med Evropejci v Egiptu. Anglija je na to poslala kopneno vojsko pod zapovedni-štvom lorda Wolselya v Egipt, ki je zasedla Aleksandri jo in potolkla Arabi-pa-3o. Uporniki so bili izgnani, a Tevfik pa- ša zopet postavljen za kediva. Med tem pa so bili Angleži v Sudanu v letu 1883 po-tolčeni.Godowov poizkus, da bi zopet o-svojil Sudan, se ni posrečil in so ga v Chartumu ubili. Leta 1887 je Anglija sklenila poseben dogovor s porto glede ureditve egiptovskih financ in se je s tem končno rešila svojega tekmeca, Francije. Finance so se začele boljšati in Egipt je dobil delno ustavo. V tem je kedive Tevfik paša leta 1892 umrl in sledil mu je njegov osemnajstlet-ni sin Abbas II. Hilmi. Ta izprememba in pa mladoletnost kediva sta dali Angliji razloga, da ni izvršila obljubljenega iz-pražnenja Egipta. Poizkus mladega kediva, da bi se rešil angleškega vpliva, ni vspel nikakor. Nasprotno: angleška posadka je bila povečana, uvedena angleška uprava in osnovano je bilo posebno sodišče, ki je imelo razsojati v konfliktih, ki bi nastali med Angleži in urojenci, a to v zaščito Angležev. Leta 1896 in 1897 so se nemiri v Sudanu ponovili. Ustaja je bila krvavo udušena, na kar je Cromer u-pravljal Egipt in Sudan v imenu angleškega kralja. Četudi je nosil samo ime diplomatskega guvernerja, vendar je bil v pravem smislu eksponent angleške vlade in je kedive vladal le po imenu. Lorda Cromerja je zamenil sir Eldon Yord, tega pa lord Kitschener kot guverner Egipta. Postajalo je vedno bolj jasno, da hoče Anglija proglasiti Egipt kot svojo kolonijo in ga anektirati. Govorilo se je o tem po aneksiji Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski in po aneksiji Tripolisa, ali Anglija je odnehavala od tega z ozirom na svoje zveze s Francijo. Sedaj pa se zdi, da so svetovna vojna in pomoč Anglije Franciji, kakor tudi vedenje Turčije nasproti trosporazumu, dali pravo priliko, da Anglija proglasi aneksijo Egipta. Egipt šteje danes 9,986.900 kvadratnih rilometrov in 10 milijonov duš. 16 mil]v To so vse za vojno sposobne ladje. Križarki »Pobjedonosec« in »Sinope« ste že zelo stari. Zavarovanih križark ima črnomorsko brodovje dve: »Kazul« in »Pamjat Mer-kurija«, ki vozite po 23 milj in imate po 15 večjih in 23 manjših topov in po 570 mož posadke. Manj vredne za boj so top-ničarke »Doneč«, »Terez«, »Kubanec« in »Ural«. »Kubanec« je, kakor znano, že potopljen. Vsaka topničarka ima po 135 mož posadke. Precej močno je vsekakor torpedno brodovje. Gradi se 9 velikih torpedovk, od katerih jih je že 5 gotovih. Vsaka ima po 93 mož posadke. Dalje ima črnomorsko brodovje še štiri manjše torpedovke po 615 ton in 9 po 356 ton, vrh tega še 17 zastarelih torpedovk. Podmorskih čolnov je 11, od teh 9 že gotovih. Imenovati je še tri polagalce min: Be-rezani, Dunaj in Prut, ki so ga Turki že potopili. Kaokafko bojišče. Rusko črnomorsko vojno brodovje. Rusko črnomorsko vojno brodovje je ustanovila carica Katarina, da si tako zagotovi gospodstvo v Črnem morju. Leta 1770. je bilo turško brodovje v bitki pri Cezme faktično popolnoma uničeno, na kar je Rusija že naslednje leto zasedla Krim. V bitki pri Navarinu, kjer je bilo istotako uničeno turško vojno brodovje, jc sodelovala tudi ruska mornarica. Gradnja sedanje ruske črnomorske vojne mornarice se je pričela takoj po znani krimski vojni, v kateri je Rusija potopila vse svoje črnomorsko vojno brodovje. Ob izbruhu vojne je imela Rusija precej močno brodovje, ki pa so je Rusi, takoj ko se je pojavilo pred Sevastopolom združeno angleško-francosko brodovje, sami potopili, da so tako preprečili sovražniku vhod v vojno luko. Leta 1856. je prišlo do pariške pogodbe, glasom katere je bil vsem narodom prepovedan vhod v Črno morje, Rusija se je pa morala zavezati, da ne bo vzdrževala močnejšega b rodov ja od turškega. V berlinski pogodbi leta 1878. je dobila Rusija nekaj koncesij in od takrat se potem sploh ni več brigala za sklepe pogodb. Počasi je bilo zgrajeno brodovje, s katerim si je hotela Rusija zasi-gurati neomejeno gospodstvo v vsem Črnem morju. Zlasti po nesrečni vojni z Japonsko je Rusna hitela z gradnjo novih vojnih ladij v Črnem morju. Pristanišča Sevastopol, Nikolajev, Livadija in Odesa so bila moderno predelana. Leta 1912 in 1913 so sledili veliki mornariški programi, ki so bili leta 1914 še povečani. Vendar pa iz tega programa še ni dokončana nobena ladja in tudi pristaniške in trdnjav-^ke zgradbe še niso končane. Trije veliki dreadnoughti so v gradnji, četrti je dovoljen; toda dosedaj sta bila splavljena Šele dva, kedaj bosta pa gotova, še ni znano. Vsekakor se to ne zgodi še tako hitro. Tudi dve veliki križarki se gradite, a tudi te dve najbrže še niste popolnoma končani. Rusko črnomorsko vojno brodovje nima torej niti ene popolnoma moderne vojne ladje. Najnovejši vojni ladji ste »Ivan Zlato-i J ust« in »Svjati Jeostafi«, ki ste bili zgrajeni leta 1910. Imate 13.000 ton in vozite po 16 milj na uro. Posadka šteje 879 mož. Vsaka ladja ima po 20 večjih in 20 manjših brzostrelnih topov. Za njima pride po moči linijska ladja »Panteleimon«, poprej »Knjaz Potemkin«, znana vsled upora za časa revolucije na Ruskem. Posadka šteje 741 mož, topov ima istotoliko kakor prvi dve. Med moderne ladje spada še »Rosti-slav«, ki je bil zgrajen leta 1896. Vozi po 15 milj in ima 9000 ton. Težki in srednji topovi so enaki kakor na »Panteleimonu«. Posadka šteje 641 mož. "Se vedno vporabna je vojna ladja »Tri Svijatitelja«, ki ima 13.500 ton in vozi po Takoj po izbruhu vojnega stanja med Turčijo in Rusijo, so že došla poročila o bojih na meji med obema državama. Kavkazija obsega ozemlje med Črnim in Kaspiškim morjem od nižine reke Manič do turško-perzijske meje. Ozemlje meri 484.900 km2 in šteje 9 milijonov prebivalcev. Gorski greben deli deželo v Ciskavkazijo in azijsko Transkavkazijo. Gorovje obstoji iz velikega Kavkaza z njegovimi visokimi vzpetinami (Elbrus 5500 m) in iz pontsko-arinenske planjave z velikim Araratom (5165 m). Izmed prelazov, ki vodijo čez veliki Kavkaz, so najvažnejši: prelaz Maruk (3500 m), prelaz Nahar (2900), prelaz Krestovaje in Darjal (2400 m), preko katerega vodi najvažnejša gruzijska cesta. Velikega vojaškega pomena so železnice. V Ciskavkaziji vodi strategična glavna železnica od Rostova v Madikavkaz; pri Stavropolu se ji odcepi važna proga proti Novo Rosijsku ob Črnem morju. Važna proga vodi tudi od Vladikavkaza preko Petrovskega ob Kaspiškem morju v Baku. Kakor sta Črno in Kaspiško morje na severni strani gorskega grebena zvezana z železniško, tako je tudi na jugu in sicer z železniško progo Batum— Potiš—Tiflis—Aleksandropol. Dalje obstoji še posebna proga Tiflis—Aleksandropol s postranskima progama v Kars in Erivan. Ne samo, da omogočujejo te železnice hitro koncentriranje čet iz notranjosti-carske države, ampak tvorijo te proge tudi dvojno zvezo med obema morjema. V deželi prebiva cela vrsta različnih narodov, ki so vsi skrajno bojeviti in svobodoljubni. Ruska osvojevalna vojna se Je pričela 1. 1722 in 1. 1859 je bil knez Šarmil podjarmljen. Vojaški okraj »Kavkaz« šteje tri armad-ne zbore s šestimi pehotnimi divizijami, dvema strelskima brigadama in štirimi kozaškimi divizijami. Vrhovno poveljstvo je v rokah carskega namestnika v Tifli-su, generala grofa Voroncova - Daškova. Če razmotrivamo o napovedani ruski ofenzivi, se nam takoj vsilijo nehote vprašanja: 1) koliko čet ima Rusija tam na razpolago? 2) Kje se bodo zbirale? 3) Kje mislijo udreti v turško ozemlje? 4) Morska pota. Kakor se domneva, ima Rusija v Kavkazu sedaj najbrže samo-mejne varstvene čete; koliko štejejo te, seveda ni mogoče uganiti. Vsekakor se bodo glavne ruske sile zbirale najbrže okoli Tiflisa. To je namreč centrala, v katero se iztekajo vse glavne komunikacije. Postranske sile se zamorejo zbirati tudi v okraju Aleksandropol - Kars. Za vpad v turško ozemlje pride v prvi vrsti v poštev linija Tiflis - Kars - Erzerum. To je vojaška cesta, ki je bila že ponovno v rusko-turšklh vojnah uporabljana v to svrho. Podrejene sile bi šle lahko tudi po dolinah Čoroh In Olti. Ob meji se nahajajo sledeči važnejii krali: Mačukelis, Vrtvin, Ardamuč, Tavis-kar, 01ty, Jenikav, Medšingert, ki so deloma vsi utrjeni. Kars in Aleksandropol sta že tako trdnjavi. Važno je, ktera izmed obeh držav si bo izvojevala gospodstvo v Črnem morju. Če pripade Rusom, poskusijo ti lahko z izkrcanjem čet, kar bi za Turčijo ne bilo ravno prijetno. Tu bi prišli v prvi vrsti v poštev pomorski oporišči Sevastopol in Batum. Če pa obvlada -v Črnem morju Turčija, zabrani lahko izkrcanje ruskih čet in jih lahko samo postavi na obrežje. Kaspiško jezero ostane, vsekakor samo-obsebi razumljivo, Rusom na prosto razpolago, vendar pa to morje nikakor nima one velike važnosti kakor Črno morje. Stran fL »VEČERNA EDINOST« it. 67. V Trstu, dne 6. novembra 1914. \i resltesa !ftwne$a stena. Iz Berlina brzojavfjo dne 4. t. m.: List #B^rIiner Tageblatt« poroča iz Amsterdama: Neki dopisnik lista »Times«, ki se nahaia vHttskem glavnem stanu, popisale s^Miie tam dobljene utise. V moderni vojni fti romantike, pravi. Morda si pred-sta\ ijaino glavni stan kot kraj. kjer vlada mrzlično vznemirjenje, kjer vrhovni poveljnik ?edi bled in truden pri mizi, obloženi z zemljevidi, medtem ko zunaj grme topovi in rezgetajo konji. Ali takih časov ni več. Vojna je gorostasno podjetje in ravno tako kot predsednik kake železniške družbe ne sedi na lokomotivi, ne gre vrhovni poveljnik v bojno črto. Mehanizem gorostasne ruske armade ima svoje središče v osamljenem kraju zapadne Rusije. Tu živi v železniškem vozu kakili sto mož, ki tvorijo generalni stan. Več sto milj daleč pred njimi se razteza neizmerna ruska vojna črta. katere vsaki posamezni del je zvezan z generalnim štabom po brzojavu. V tem oddaljenem, stranskem kraju, daleč od bučanja bitke delujejo možgani vojne. Dopisnik je bil predstavljen velikemu knezu Nikolajeviču, ki Je vrhovni poveljnik ruske vojske. Opisuje ga kot moža visoke, vitke rasti, ki pade v oči posebno po svoji resnosti in preprostosti. Tudi življenje v glavnem stanu, pravi dopisnik, je zelo enostavno. Generali se razločujejo od najnižjih uradnikov generalnega stana samo po malenkostnih znamenjih. Glavnemu stanu so dodeljeni trije veliki knezi. Ti živijo ravno tako preprosto kot drugi častniki. Prepoved alkohola se strogo upoSteva._ Sličice iz volne. Smrt v močvirju. Pretresljivo poročilo o bojih v Galiciji čitamo v „Neue Zuricher Zeitung", ki pravi: Končno je prišlo po-relje „naskok". Avstrijci so skočili pokoncu; n?so več Čutili prejšnje utrujenosti. Udrli so preko mehkih tal, da so se jim telečjaki zibali na hrbtu, zaradi vednega bedenja izmučene oči so se jim zopet zasvetile in bilo je videti, kakor da se začenja tekma v teku preko široke ravnine. Rusi so obstali nekaj časa kakor osupli, potem so se pa obrnili In tekH nazaj. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj čudnega in nerazumljivega. Prvi med našimi so se naenkrat ustavili in tudi prav tako Rus«, kl so bili najbolj spredaj. Ali so se hoteli zbrati ? AH so se hoteli upreti ? Avstrijci so drli dalje in so videli, da prihaja o* Rusom vedno bliže. Toda Rusi, ki so* obstali, se niso obrnili proti naskakoval-cem. Obstali so nepomično, in najbližji, ki so bi*i za njimi, so storili enako. Obstali so, knko- da so prišli do globokega prepada. Napravita se je kopica, ki je postajala vedno večja, ker je prihajalo vedno več bežeč.h Rusov. Videti je bito, kakor bi se hoteli razpršiti. Tekli so sem in tja, kakor muhe, ki se zaletavajo v okno. Avstrijci so prišli le čisto blizu. Sedaj, ko jim sovražnik ni mogel več uiti, so naravnost ostrmeli, da sovražnik obstaja tako nepomično, ne da bi se branil. Ali je to morda le zvijača? Morda zieti mina v zrak? „Stoj!" — in zasledovalci so obstali. Tedaj so čuli strahovite krike Rusov, ki so se začeli obračati proti njim in dvigati roke kvišku. Istočasno so zagledali zasledovalci, da Rusi postajajo vedno manjši. Noge so jim začele izginjati v zelenih tleh, bilo je videti, kakor bi stali na kolenih. Puške so vrgli proč in so proseče stegali roke proti Avstrijcem. Nihče od Avstrijcev ni streljal, vse je le z grozo gledalo uboge ljudi, ki so se počasi pogrezali v močvirju, iz katerega ni ušel nihče, kdor je le par korakov zašel vanj. Noge so jim izginjale v brozgi in če je kdo izvlekel eno nogo, se mu je druga pogreznila tem globlje. Skušali so se s truplom vleči na tla, da bi tako bolje razdelili težo, toda nikomur se ni posrečilo. Avstrijci bi bili radi pomagali ne- : srečii kom. Mnogo se jih vleglo na tla in molilo puškina kopita onim, ki so se po-grtzali, toda bilo je zastonj: nihče ni mo-gtl dovolj blizu do njih in oni so zastonj stezali roke. Globoko ginjen je avstrijski poveljnik ukazal svojim ljudem, naj se umaknejo, in Avstrijci so se previdno umeknili smrti v za vratnem močvirju. Razne politične vesti. General Dimitrijev na Bolgarskem? Bukareški list »Univerzul« javlia iz Ja-sija: Z gotovostjo se trdi, da je general Radko Dimitrijev pred nekoliko dnevi pasiraj Jasi na svojem potu na Bolgarsko. Trde tudi, da je imel od ruskega carja posebno misijo kralju bolgarskemu. Mednarodna socijalna demokracija in vojna. S tem sedaj aktuvelnim predmetom se je bavil te dni zagrebški »Hrvat« in Je prišel do zaključka: Kakor nemška, je tudi italijanska socijalna demokracija za volno, seveda poslednja na strani Francije. Tudi angleška socijalna demokracija se je v stvareh vnanje politike pridružila vladi. Edino ruska socijalna demokracija Je ostala zvesta principu internacijo-nale in Je bila proti vojni, dobro vedoč, da bi ruska zmaga utrdila stališče Romanov. Zato je ruska socijalna demokracija tudi danes Še v boju z vlade in ni izključeno, da pride tam do odkritega upora. (V kolikor smemo soditi po dosedanjih dogodkih v Rusiji, se nam to poslednje domnevanje ne zdi verjetno. Prip. ur.) Koliko črnovojnikov od 24. do 36. leta bo ilo na nabor? Kakor je znano, se morajo po najnovejši odredbi vsi črnovojniki od 24. do 36. leta, v kolikor že sedaj niso poklicani pod Orožje, podvreči novemu naboru. Zanimivo bi bilo dognati vsaj približno, koliko mož bo šlo na ta nabor. Na podlagi statističnih podatkov izza ljudskega štetja leta 1910 vemo, kakor pišejo praški »Narodni Listy«, da je bilo leta 1910. v avstrijski državni polovici moških od 20. do 24. fela I milijon 169.794. od 25. do 29. leta 1 milijon 18.780, od 30. do 34. leta 932.668, a od 35. do 39. leta 867.172. Ako vzamemo iz razreda 20—24 letnih petino, iz zadnjega razreda pa dve petini, dobimo tole sliko: V Avstriji je: 241etnih moških 233.959; od 25—29 let 1,018.780; od 30—34 let 932.668; od 34—36 let 346.876, torej skupaj od 24—36 leta starih moških 2 milijona 532.277. Ako se poslužujemo istega načina štetja tudi na Ogrskem, v Bosni in Hercegovini dobimo za 24—361etne moške število 1,816.298 na Ogrskem, v Bosni in Hercegovini pa število 178.988. Fo teh računih je torej moških od 24 do 36 let v Avstriji 2,532.277, na Ogrskem 1,816.298, v Bosni in Hercegovini! 278.988, skupaj 4,527.563. Leta 1910. je torej znašalo Število vseh moških v starosti od 24. do 36. leta v av-stro-ogrski monarhiji 4 milijone 527 tisoč 563. Od tega časa so gotovo nastale spremembe in sicer v toliko, da je število teh moških poskočilo. Nov kurz na Ogrskem napram narodnostim. Pred nekoliko dnevi je ogrski ministrski predsednik grof Tisza potoval po onih krajih, ki so jih bili obiskali Rusi. Iz raznih njegovih ijzav ob tej priliki se sklepa, da mislijo na Ogrskem ublažiti dosedanji proti narodnostim napeti sovražni kurz. In res je ogrska vlada dovolila nekaj koncesij na polju ljudskega šolstva. Ali značilno je, da se to ni zgodilo z odpravo dosedanjega ojstrega šolskega zakona, marveč le z ministrsko naredbo. Ni torej nič gotovega, trajnega. Kakor po-snemljemo iz glasila profesorja Masaryka, praškega »Časa«, pravi naredba: »Da ne-madjarskim otrokom v državnih ljudskih šolah olajšamo učenje madjarskega jezika, ter da jim omogočimo, da si prisvoje znanje pisanja in čitanja tudi v svojem materinem jeziku, se ima v I. in II. razredu poučevati v materinem jeziku kot pomožni, a v III. in IV. kot učni predmet. In to v nastopnih slučaijh: I. ako je v taki šoli vsaj 50 odsto nemadjarskih otrok enesa nemadjarskega jezika in ako ne razumejo madjarskega učnega jezika, se ima učitelj v pomoč posluževati maternega jezika, kolikor je to potrebno za jasneje u-mevanje predmeta. Ako preko polovice otrok pripada k raznim nemadjarskim narodnostim, potem naj se učitelj poslužuje tistega jezika, ki ga razume vsaj tretjina otrok (seveda: ako sploh zna ta jezik). To se ima vršiti na pouku. Z otroci, ki so šele začeli hoditi v šolo, se ima tudi preko pouka govoriti v materinem jeziku, (če ga učitelj zna), da bo otrok takoj razumel učitelja, da dobi zaupanje do njega in ljubezen do šole. — 2. Za III.—V. razreda je uvedba slovaškega jezika odvisna od inicijative od strani staršev. Ako je v IV. — V. razredu skupna vsaj tretjina nemadjarskih otrok, morejo stariši vložiti prošnjo, da se čitanje in pisanje poučava v njih maternem jeziku — ako učitelj zna ta jezik! Kakor vidimo: zelo skromne koncesije! Dopisnik »Časa« pripominja: To ni še rešitev slovaškega šolskega vprašanja. Karakteristično je, da minister nič ne odreja ; v tej smeri, da bi učitelji zadostno obvladovali jezik otrok, da v slovaških šolah ne bi več poučevali učitelji, ki ne znajo niti besede slovaški. Brez take odredbe osta- , ne vsa koncesija za vrsto let brez svrhe, ] ker bo — posebno v neprebujenih krajih — občin, kjer se ljudstvo ne posluži pra-vice do prošnje. Vsa reforma ostaja v rokah nadzornikov, ki so bili doslej brezob- < zirni madjarizatorji v narodnih krajih. ' Posebno interesantna pa je ministrova ( CKiredba zato, ker je razvidno iz nje, kako j strašne razmere so vladale doslej po dr- 1 davnih šolah v jezikovnem pogledu. Poleg ( nedavne naredbe, s katero se je za vero- , nauk uvel slovaški učni jezik, je ta na- j redba zopet le mal koračič k poboljša- ^ nju! In še to treba premisliti, da se to tiče le forme, duh pa najbrže ostane prej- j šnjil Ali bo to dolgo trajalo? DomaČe vesti. t Josip Burgstaller pL Bidischini. Včeraj je umrl v 74. letu svoje dobe gospod Josip Burgstaller pl. Bidischini. Pokojnik je bil splošno znana oseba: volilci bazoviškega okraja so ga 1. 1870., ko mu še ni bilo 30 let, izvolili svojim zastopnikom v mestnem svetu in v deželnem zboru, a njegova izvolitev ni bila veljavna baš zato, ker še ni imel 30 let. Izvoljen pa je bil od istih volilcev — in to pot veljavno — na naslednjih volitvah. Pozneje je bil izvoljen v mestu. Pripadal je takozvani konservativni stranki, ter je kot nje pristaš sedel v mestnem svetu do 1. 1897. Od I. 1879. do 1. 1897. je bil tudi državni poslance: izvoljen seveda od konservativne stranke. Dasiravno konservativec in kljul* svojemu nemškemu imenu pa se je pokof-nik čutil in kazal popolnoma Italijana ter je v vseh narodnih sporih med Slovefjci in Italijani zavzemal nam Slovencem nasprotno stališče. Vendar moramo priznati, da je bil pokojnik dober Človek in pošten nasprotnik. Bil je jako radodaren napram ubogim. — Bil je predsednik komisije za pogozdovanje Krasa. Proti obrekovanju. V torek, 3. novembra, se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti gospej Karolini Miitzel. soprogi vpokojenega c. in kr. majorja. Tožil Jo je odvetnik dr. Vladimir Sernec radi tega, ker ga je imenovala v pogovoru z gdčno. Volčičevo „lopova, svinjo, srbskega špijona" in trdila, da je prišel dr. Sernec v preiskovalni zapor k vojnemu sodiiču v Gradcu radi tega, ker se je dal up rabiti za srbsko fipijonaio in do- stavila, da ta lopov (dr. Sernec) ne bo ušel zasluženi kazni. Dr. Sernec je povdarjal v obtožbi, da sploh nobenega Srba ne pozna, da ni bil nikoli v svojem življenju niti posredno niti neposredno v nobeni zvezi s ! Srbijo, da niti ustmeno niti pismeno ni ob-; čeval z nobenim Srbom itd. Obtoženka sama niti k obravnavi ni prišla, ampak je bila zastopana po odvetniku. Izgovarjala se je z bolehnostjo in nervoznostjo. Obsojena je bila na 80 K globe ali, v slučaju neizterljivosti, na osem dni zapora. Obiskovalcem ranjenih ali bolnih vojakov. Izvrševalni odbor „Rdečega križa" nam sporoča, s prošnjo, da objavimo: Iz očividnih zdravniških in higijeničnih razlogov, kakor tudi zaradi reda, je v tukajšnji mestni bolnišnici že več let prepovedano donašati bolnikom jedila, pijače in druge darove brez posebnega dovoljenja zdravnikov, ki imajo dotičnega bolnika v oskrbi. Vsled tozadevne prošnje ravnateljstva mestne bolnišnice prosi izvrševalni odbor deželnega društva „Rdečega križa* za Trst in Istro vse člane, naj se ravnajo po gori navedeni še vedno obstoječi odredbi, ter naj izročajo bolnišničnemu ekonomatu vse eventuelne darove, kl bi jih nameravali pokloniti ranjenim ali bolnim vojakom, ki se nahajajo v tej bolnišnici Ekonomat bo pa potem skrbel, da se bodo dotični darovi z dovoljenjem zdravnikov delili v smislu željS darovalcev. Izročitev kazenskih stvari vojaškemu sodišču. Po cesarski naredbi od 25. julija 1914 so civilne osebe glede gotovih iločinov proti osebi in imetju podrejene vojaškim sodiščem, če so bili ti zločini storjeni na škodo vojaških oseb in vojaškega blaga. Na bojiščih in njihovih okoliših so pa morale seveda civilne sodnije ustaviti svoje delovanje. Vsled zaustavljenja rednega sodstva pa se zločinska dejanja civilnih oseb na škodo civilnih oseb in njihovega imetja ne morejo dovesti do kazni. Temu nedostatku prihaja v okom ravnokar izdana cesarska naredba, da sodstvo radi posamičnih težkih zločinov prenaša na vojaška sodišča. Zločini, radi katerih se ima to zgoditi, so: umori, uboji, ropi, požigi in tatvine v treh oblekah, namreč tatvine v navadni bedi v znesku nad 50 kron, oborožena tatvina in tatvina z uporabo nasilja, da storilec ostane v posesti ukradene stvari. Poverjenje tacih kazenskih stvari vojaškim sodnijam je le prehodnega značaja. Sodstvo vojaških sodnij preneha, čim bo redna sodnija zopet delovala. V tem času preidejo vse nerešene stvari zopet na redne sodnije. Zanimivo prorokovanje. Slučaj nam je prinesel v roke kdo ve kako staro knjižico, ki ima sledeči naslov: „Prerokovanje za prihodnje čase od častivrednega očeta Ludvika Roka, duhovnika reda sv. Frančiška na gori Sinaj. V Gorici. Natisnil in založil Pa-ternolli". — Prorokovanja tega očeta Ludo-vika Roka so strogo politična. Za Francijo prorokuje:. „Francoska, kakor ova republika, bode imela zunanji boj. Brž ko zapusti armada državne meje, se ljudstvo spunta in prezidenta umori. Pri tej priči bo krv strašansko tekla, več nego polovica mesta Pariza bo prah in pepel. Posestva v Algiriji bodo se odcepila od francoske sužnosti in na prestol pride mož iz pokolenja Bonapar-tija. V Afriki bode vladal afrikanski princ, ki je zdaj na Francoskem hr širil katoliško vero. — Glede Italije pravi ta prorok: „Italija, oh lepa Italija I po tebi pretakam solze. En del tvojih cvetočih mest bode pokonča-nih, sardinski In neapoljski kralj bodo zginili, Rim bode stolno mesto Italije". — Seveda obsega prorokovanje tudi poseben del glede naše monarhije in glede Rusije in Turčije. V nedeljo se ponovi v Skednju »SIN«. Skrajno slabo vreme je nedeljski uprizoritvi »Sina« v Skednju kolikor toliko škodilo in sicer financijelno; zato so se odloČili škedenjski igralci, da ponove igro v nedeljo, da vsaj deloma, če jim bo sre-*a mila, pokrijejo izgube, ki so jih imeli >edaj zaporedoma pri dveh predstavah, ki ste se vršili v dobrodelne namene. Dobra uprizoritev te igre, ki je bila — sodeč po ljudskem glasu, ker pismene kritike ni bilo — naravnost vzorna, privabi gotovo veliko število občinstva na to prireditev. Ali so inserati za časa vojne brez koristi ? Na to vprašanje treba odgovoriti z: ne! Kajti razprodaja časopisov je sedaj velika. Nikdar ni občinstvo s tako napetostjo pričakovalo časopisov kot sedaj. Naj se pa ne misli, da se zanimanje za Časopis omeja le na vojna poročila. Nasprotno: ravno sedaj Čitajo ljudje časopise od kraja do konca. Čitajo tudi inseratni del bolj, nego poprej. Na občinstvo deluje pomirljivo, ako posne-mlje iz ono malo inseratov, da se gospodarsko življenje razvija dalje. Nobena stvar ne more tako zanesljivo ilustrirati gospodarskega položaja, nego inseratni del časopisa. Ta daje merilo za dviganje in padanje gospodarskega Življenja. Vsakdo služi interesu domovine, ako zastavlja vse svoje moči za ohranitev zdravega gospodarskega življenja in če sodeluje povsod, kjer po položaju razmer prizadevanja obetajo vspeha. Ravno v sedanjem resnem času ne sme trgovec brezdelno čakati, marveč mora z oglasi kazati občinstvu, da se kupčija ni ustavila. Res je, da so mnoge rodbine, katerih hranitelji so na bojišču, prisiljene v omejevanje izdatkov ; tudi je v bitstvu resnih dogodkov, da se krči do nadaljnega vsak luksus. Vendar pa ne sme inserent dražega dela prebivalstva puščati v nemar. S tem, da se z inserati obrača vnovič do občinstva, je njegov glas z ozirom na večjo naklado listov Izdatneji, vsled Česar občinstvo posveča večjo pažnjo predmetom vsakdanje potrebe, to pa tem bolj, ker je sedaj zima pred durnri ta se občinstvo opozarja na obilico nakupičenega blaga. Zato so inserati tudi za časa vojne neizogibna potreba kupčije, ki se jih istota-ko ne more odpraviti, kakor n. pr. razsvetljave. i Biiert „Edinost"» Mu je izdal in založil naslednje knjige : 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knallič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. ! 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. Perhavec. — Cena K 2.50. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de MaiVin rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co.f ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). se računajo po 4 stut. besedo-Mastno ti-kaae besede so računajo enkrat već. — Najmanjša : pristojbina r.n^t 4'"> stotink. : Jfe&lOBtsna se&fl najein gospodu ali gospici I v ulici Commerciale štv. 11, III. nad.st. 4000 Mebllrans soue vrata 32. - Cene zmerne. 4011 Affflfl fO v podnajem, zaradi premeSčenja veliko UuuU atrf stanovanje v prvem nadstro ju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuliiojo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 mc-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna Še dve leti. Letna najemnina kron 25' '0- Naslov pove Ins. odd. Edin»>ti pod št 4010 BflffoO'TnfPN dobi mebl rano sobico in malo POSIiG^lilkU mesečno plačo pri mali družini za 4 ure dela na dan. Ogla>iti se je v ulici Com-merciale 9, m. n.. levo 4012 ffiln« želi izvrstno kuhinio. naj zahaja v g o-libCr stilno BONVECHIATTI, ulica Carlo Ghe.^a 17. Eksportno Budjejeviško pivo. 1166 j j nnhVff kuharica, zmožna slovenščine, italjan- j U U Dru ščioe in nemščine išče primemo službe 1 v kaki restavraciji ali hotelu. Našlo Via del Toro štv. 6, TI. nadst., vrata 5._ 4-" i 3 , Ogiase. poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratneimi oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Svjrančiška št. 20 (NOVA K A VASI HA) Trst, Piszza Barriers-Settefnninns Prva udobnost. Bogata izbera časnikov Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert, TELEFON 16-81. • Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten I BUFFETt kjer se prodajajo mrzla je- I I dila. vino in Dreherjevo pivo, Sprejema I se naročila na dom. Priporoča se udani 1 Franjo Aferam, lastnik. I j :: Dobroznana mirodilnica :: j Iv. Cania^lB j Sv. Ivan - Trd - Jina fin?, doma j ¥e!ik jzb'CiS- j s=powiak itdL=: Zaloga za Trst in okolico redilnega I ke in odrasle SLADSfti ter hsfgmia apu Hi tttNgi pufts zi litih'. • Ttlefca E3. i LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno ,Briorg§6 (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via dell'Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adriia«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo it. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih iedil. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo Jaftofe Parfomkš Trst, Vša de?!e jUgue št. 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeuux, Burgunder. renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja cd pol ll9rz nap7Sj. | ^ ^ f||jj i ViaCaniparJie20 N^johggŽjl] Bojne ftluze po K 7 20 j Razna binze „ „ 3*20 j Bolna Krila „ „ 31'5S j Modre in črna kr'lfi „ H'- i VesiiiUs iz bnrfianta (fusfania) in ! flanele po K B, 10, 12, 14, 16, ; 18. - Volnene »estalje od R18-45. > Nove obieke jraosire in barvane. - MOtfi Q3HOBi ! PLAŠČEV dolgih in kratkih ; Odlikovana pekarna in sladščičania Josip Semolii, Trst ulica Istituto štv. 5 Odijevana z zlato kolajno in lastno dipiemo na razstavi v Firence. ; Peče .-e fi » in navaden kruh trikrat n;t dan. J/.bera i sladčic, vina v st* klenicah, prepečrncev cottnii i konfektnre itd. Sprejema rsarcčiSs psreke ;n krste ter vsakovrstno pecivo ter do* streže tudi na dom. - ZMERNE Offvro In fHsarza d;«m« Ar.d. Rtij^c, Trst Via Acqw^4«tt« 20. Prporooa p« g ep&dosi sa dobro ta higijaalčoo postrežbo. D&tn&m prlpoiafi* a? moderno friuraaje, glave-praaje, barvanj« i. t. d. 1 Y*ato frstoi laso* dal« s* Izvršujejo dobro in w>