Glas zaveznikov Leto II • St. 266 Imi or m ombo. V tistem trenotku bodo na '»eh ladjah in letalih javili: «Manj Ive minuti!* Po prihodnji objavit-ri: «Manj petnajst sekund!* bodo wenehali oddajati signal. Eno minuto po eksploziji bombe >odo vsi opazovalci, ki bodo Imeli »osebne naočnike, narejene iz 'ilmsktga traku, #e vedno imeli naočnike na očeh. Ostali bodo mo-■all biti še vedno s horbtom obmje-M proč od eksplozij« ln si zakri-i/ati oči a rokami. Nihče izmed opazovalcev ne bo imel posebne obleke, ki naj bi ga SCitila pred radioaktivnimi žarki. Vsak opaiovalec bo imel prt »ebi pripravo a fotografskim filmom, ki bo pokazal, če je voda, Udja ah zemlja Is vedno radioaktivna. Vsak opazovalec to imel tudi Geigerjeve števce, ki določajo količino radioaktivnosti. Leteče trdnjave nad laguno Takoj po eksploziji bodo »tiri leteče trdnjave krenil« prpti mestu eksplozij?. Dve bosta leteli na severni strani In dve na južni. Spuščale se bodo z višine 13.000 metrov do višine 3.000 m in merile radioaktivnost z Geigerjevimi števci. Dve uri pozneje bosta dva navadna bombnika poletela nad laguno, v višini 300 metrov. Letela bosts v »meri, ki js za 00 stopinj odklonjena od vetra. Ce bo atmosfera v tej višini varna, se bosta »pustila na 150 metrov nad laguno. Tri uro po eksploziji bosta dve helikopterja (t. J. letalo, ki lahko obstane v zraku) proučila ozračje nad laguno, z višine 150 m pa do vodne gladine. Eden bo poizkušal zajeti v ctber morsko vodo, drugi pa bo poizkušal pristati na kak-otočku in vzeti vzorec mlje. Laguna Bikini Laguna atolskega otočja Bikini je dolga okoli 35 km in široka okc li 16 km, V krogu je razmeščenih 11 večjih otokov in veliko manj ših. V to laguno bodo poslali mor narico starih ameriških, nemških in japonskih vojnih ladij, ki bodo zasidrane v različnih razdaljah druga od druge. Na ladjah ne bo ob eksploziji nobenega človeka, čeprav so »e nekateri prostovoljno prijavili, Na otokih, ki obdajajo laguno, bodo postavili vtčje število avtomatičnih fotografskih aparatov. Posebni instrumenti, ki jih bodo postavili pod vodno gladino, bodo merili vročino in moč udarca, Bojna ladja »New York», ki bo zasidrana pred vhodom v laguno, bo Imela posebne avtomatične merilne priprave na krovu. Ko bo bomba eksplodirala, bodo žilo visoko leteča letala spustila padala, na katerih bodo privezane priprave, a katerimi bodo avtomatično merili vročino, jakost vetra, ki ga povzroča eksplozija itd. Lotala brez pilotov bpdo letela tik nad mestom eksplozije takoj po :ksploziji. Računajo, da bodo otoki lagune zaustavili velik morski val, ki se bo dvignil po eksploziji. Ameriški znanstveniki bodo pustili na ladjah okoli 4.000 prašičev, podgan in koz, na katerih bodo potem preučevali posledice radioaktivnosti. Posebno važni bodo prašiči, ker imajo kožo — kakor človek z dlakami — le slabo zaščiteno s ščetinami. Nekatere prašiče bodo oblekli v posebne azbestne »obleke*. Nekatere bodo namazali * posebno «protiatomeko» mažo. Atomska bomba bo eksplodirala v višini 700 metrov nad morsko gladino. Najprej se bo pojavilo bleščeče »sonce*, široko pol kilometra, ki bo vroče skoraj prav tako kot sonce. Posledica eksplozije bo, da bo morje »vdrlo* in verjetno zagrnilo vojno ladje. Na vse strani bo sel val, ki bo verjetno zdrobil manjše ladje. Ko bo vročina dosegla morsko gladino, bo stopila jeklo nekaterih ladij In spremenila ogromne količine vode v paro, ki se bo dvignila do 12 km visoko Ali ste zadovoljni z vlado? «Britanski institut za preučevanje javnega mnenja», hi je znanstvena ustanova na nestrankarski podlagi, je nedavno vprašal Anglele, kako so zadovoljni « svojo vlado. VpraSanci izhajajo is vseh vrst prebiva’stva in pripadajo vsem strankam. Institut je posebno zanimalo vprašanje: ali mislite, da laburistična vlada deluje boljle ali slabSe, kakor ste pričakovali. Odgovori so bili: 18% »boljše* 40% kraljevski palači v Versaillesu (izg. Versaju) pri Parizu s pripravljalnimi deli za mirovno konferenco, ki je zaključila prvo svetovno vojno. Osemnajstega januarja so konferenco uradno odprli■ Naloge konference so bile ogromne. Morala je znova narisati evropski zemljevid, potem ko Je izginilo s sveta eno izmed najstarejših cesarstev; morala je določiti nove meje in od-nolaje med državami, ki so nastale na rulevinah habsburškega oe-sarstva; razdeliti je morala velik nemški kolonialni ifnpžrlj; vzpostaviti urejene trgovske in druga odnoSaje, ki so jih !tiri leta vojne popolnoma razkrojila. Toda mirovna konferenca bi morata predvsem narediti »resnični mir, večni min. Svet je tedaj verjel, da je mir mogoče doseči. Načrt za takSen mir je podal ameriSki predsednik Woodrov> Wil-son 8. januarja 1918 v svojih »Štirinajstih točkah», Wilsonov načrt je slonel na sledečih načelih: svetost pogodb, samoodločitev narodov, razorožitev, DruStvo narodov. Toda mirovna konferenca je imela le xvezana roke, k jti za-vezniki so sprejeli nemško predajo pod določenimi pogoji. Nemi*ja se je predala 11. novembra 1918. Mirovna konferenca se ni sesta- ICi ga vc.muiuui, Uiuciijtiju morebitnega bodočega predsednika | Leta 1940 je bil eden izmed Sedanji angleški minister z* preskrbo z bencinom in premogom je zapustil šolo, ko m« je bilo enajst let. Navzlic temu pravijo danes na I spložno, da je eden izmed najpametnejših ljudi v Veliki Britaniji, odlična osebnost v angleški vladi in svetovna avtoriteta v pogledu ladijskih prevozov. Minister Shinwell je duhovit mož, pravi «Daily Herald*. Rad ima smešnioe in tudi s seboj se rad pošali. Nekoč so ga vprašali, kako to, da se tako spozna na varčevanje bencinom. »Saj ni čudno*, je odgovoril, »ko sem bil v zaporu, so mi deli čistiti petrolejke!* Emanuel SMnwe!l Minister - jetnik Emanuel Sh!nwell je namreč spoznal ječe od znotraj. Odsedel je pet mesecev ječe, ker so ga obsodili zaradi »pozivanja k nemirom*. To se je zgodilo takoj po zaključku prve svetovne vojne, Ko je bil 34' danji minister Shinvvell eden izmed organizatorjev 40-ume stavke v glasgowskih ladjedelnicah. Shinwell s'teje 62 let. O fljem je bilo napisano se veliko netočnih podatkov. Takšni so n. pr., da je ruski emigrant (ne on, ne njegov oče in njegov ded niso bili Rusi), da se j« njegova rodbina bavila s prodajo starih stranišč, da Je bil rudar, da je pobegnil iz Glnsgovva v 'M ...Rekli so mu: «divja mačka» In še veli- London, ko je bil mlad ko drugih. Rodbina Emanuela Shinwella živi v Angliji ze najmanj sto let od časov, ko se je njegov ded preselil iz Poljske v Leeds in odprl pekarno. Njegov oče se je preselil v London in odprl trgovino z oblekami. Posel je šel slabo in preselili ao se v South Shields, kjor se je »Manny», kakor so mladega Ema- nuela klicali, družil z mornarji. Pozneje so se preselili v Glasgovv in mladi Emanuel se je šel učit za kleparja. Življenjska pot «Sin, potreboval bi tg v trgovini z oblekami!* mu je nekoč dejal oče. toda Emanuel ni hotel o tem nič slišati ter je ušel in hotel vstopiti v mornarico, od koder pa so ga na precej neprijazen način poslali domov — ker ni mogel predložiti očetovega dovoljenja. Ko mu jo bilo 19 let — takrat je delal v neki tovarni za oblačila — se Je oženil. Kmalu potem je Izgubil službo. «Nlhče ml ne more zadosti točno povedati, kaj pomeni biti brezposeln, kajti z ženo nisva bila samo lačna, ampak sva dobesedno umirala zaradi gladu,!» pravi minister BhinweU. Sčasoma pa »e je le dokopal do dgtrega zaslužka v neki škotski zadružni oblačilni tovarni. Se preden j« štel 28 let, je bil Ža zastopnik delaveov te tovarno v sindikatih, ki so Jih vprav tedaj ustanovili. Pot navzgor S tem si Je 8hinwell zagotovil obstanek in tudi začel politično delovati. Dopuste je preživljal na ta na- dilnih mož republikanske opozicije pmtl predsedniku Franklinu Rooseveltu. Pokojni Wendell Willkic )<* bil takrat republikanski kandidat-Danes nadaljuje Stassen z Willkie-jevo politiko, ki pravi, da je «svst lahko samo eden* in ga — zato, ker jo premajhen — ni mogoče več deliti. Prve tri faze eksplozije atomske bombe pri Los Alamosu (Texas). čin, da Je pomagal stavkovnim odborom, kadar so bile stavke. Kmalu so ga naredili za tajnik« škotske »veza mornarjev. Tam Je zašel v hud boj s starim voditeljem te zveze. Ustanovil je novo zvezo in še danes govorijo o sporih med obema zvezama. Toda stvar Je večinoma že prešla v pozabo, posebno še, ko mu J« »tara zvaza podelila častno članstvo. «Manny» Jo bil v prvi svetovni vojni uslužbon pri vladi in to vprav v ministrstvu za ladijske prevoze. »Politični nasprotniki so govorili, da sem sabotiral, kar pa seveda ni res», je dejal. Prvič je bil Izvoljen v parlament lota 1922 n« listi laburistične stranke. V prvi laburistični vladi je postal minister ze rudnike, v drugi pa finančni podtajnik v vojnem ministrstvu. Pozneje j« spet šol v ministrstvo za rudnike. Poslali so ga v Ženevo na mednarodno konferenco dela. Tiaoft »hodov Leta 1931 Je pri volitvah propadel. Naslednja štiri leta Js izrabil kot uradni predstavnik laburistične strank«, da ja prepotoval vso Anglijo in se udeležil nad tisoč shodov. V tem času so mu politični nasprotniki dali vzdevek »divja mačka* in še veliko drugih, manj prijaznih. Na vseh shodih je dosegal zaradi svojih odličnih govorov velike uspehe, kar rmu je pripomoglo do dobrega položaja v laburistični stranki. Pri vošitvah lota 1935 je v Soa-ham Harbourju premagal tedanjega ministrskega predaednika Ram saya MacDonalda. Pravijo, da so bile volitve v tistem okraju najbolj divje volitve, kar jih pomni angleška zgodovina. Odtlej je bil vidna osebnost laburistične stranke. Leta 1940 bi lahko postal član Churchillove koalicijske vlade, toda rajši je ostal v opoziciji. Danes Živi z ženo in štirimi otroki v Londonu. Njegova politika Harold Stassen iskrečo verjame v bodočnost Združenih narodov. Ko jo lani slekel mornariško obleko, ga je predsednik Roosevelt imenoval za enega izmed ameriških delegatov pri konferenci Združenih ,narodov v San Franciscu, Tedaj je ves svet postal nanj pozoren. Stassen nikoli ne govori «v en dan*, temveč vedno dobro premisli, kaj bo povedal. Dooisnik «Daily Heralda* je nedavno govoril ž njim, ko se je vrnil z deset tedenskega potovanja po Združenih državah. Povedal mu je, da je njegova namera izkoreniniti izolacijsko politiko (t. j, tisto politiko, ki pravi, da morajo Američani skrbeti samo za svoje zadeve in puščati druge države, naj se zanimajo za svoje) iz programa republikanske stranke. Stassen potuje po Združenih državah in obiskuje krajevne republikanske organizacije, posluša nasvete strankinih članov in si beleži njihove želje. Pomaga mu majhen odbor republikancev, ki so istih misli in ki bodo pripravili načrt za volivno propagando. Ta odbor bo izdal več objektivnih brošur o sodobnih političnih pogledih in pripravil skrbno ln znanstveno sestavljeno vprašalno polo. ra a' tero naj člani stranke odgovarjalo. Nekaj novega v ameriški politiki je Stasscnova misel, da morajn vri člani stranke imeti pnložjicst, da uatvarjajo strankin program. Doslej so strankin program izdelovali navadno za zaprtimi vrati. Voditelj ameriške opozicije Hac-olda Strassen* imajo' že danes na splošno za voditelja ameriške opozicije, čeprav v Ameriki ne poznajo takega položaja, kakršnega ima Winstcn Churchill Angliji. Seveda p* še dolgo ne bo odločeno, kdo bo v resnioi kandidat republikanske stranke za predsednika Združenih držav. Kandidata bo stranka izbrala na «konvenciji», t, j. .velikem zborovanju vseh delegatov strankinih krajevnih orga-nlzaolj, ki bo šele nekaj mesecev pred volitvami, Izvolili bodo enega izmed štirih ali petih kandidatov. Danes Je Harold Stafren že znan kot eden izmed teh kandidatov. la takoj po nemški predaji, To zaradi tega, ker je predsednik Wil-son sam hotel biti na konferenci, ker so vodilne osebnosti drugih držav bile zaposlene z notranjo politiko in ker so vsi hoteli videti, iMko se bo razvila revolucija, ki je tedaj trajala v Nemčiji, Predsednik WVson je prišel v Evropo sredi decembra 1918. Prve tedne je porabil za uradne obiske na AngleSkem in v Italiji. Povsod so ga množioe pozdravljale kot zmagovalca. Mirovna konferenca je pričela poslovati 12. januarja 1919 s se Stankom «Velike čstvorlce», TVoodrov.: a. V/ilsona, Llogda Georgea, Oeorgesa Clemenceauja in Vlttoria Emmanue'a Orlanda, ki so s svojimi zunanjimi ministri predstavljali Zdrulene ameriške drlave, Veliko Britanijo, Francijo, in Italijo. Najprej so sklenili, da izključijo predstavnike sovrainih držav z mirovne konference. Udeleževalo se ji konference lahko 32 držav, ki So bile v vojni z Nemčijo, ali ki so vsaj prekinile z njo diplomatske odnašajo. Mirovno konferenco je vodil Svet desstoriče, ki sa je od 12. januarja do 2ij. marca sestajal dvakrat na dan. Predlotili so mu v preučeva nje vsa vprašanja, preden so priSla pred glavni svet, V Svetu deseterice so bile zastopane vse velesile, Nekaterim državam to ni bilo po godu in so protestirale. Toda Clemenceau je odgovoril, da so velesile imele v trenotku podpisa premirja z Njamčijo dvanajst milijonov vojakov pod orožjem in da je Število njihovih mrtvih in ranjenih šlo v milijone. Omenil je tud\, da bi vsaka drsava lahko delala po svoji volji, če ne bi Slo za višji ideal: ustanovitev DruStva narodov. To je bila 'resnica in zato so sklenili zadržati dotedanji način organizacije mirovne konference. S premirjem različne drlave če niso odložile orožja. Zato so se v teku mirovne konference pojavili različni oboroženi spopadi. Na mejah Rusije so odmevale puške, romunske čete so vdirale na Madžarsko, med Avstrijo in Jugoslavijo je priSlo do oboroženega spopada zaradi Koroške. Evropa je bila sestradana. Mirovna konferenca je morala skrbeti za vse te zadeve in je tako dobila tudi značaj evropske vlade, kar je seveda če po--ječalo in otežkočilo njeno delo. V začetku delovanja mirovne kolonij. Sklenili so velesilam podeliti matidate nad bivšimi nemškimi kolonijami, Ti mandati so bili različni: A, B in C. Štirinajstega februarja je Wilson odSel v Ameriko. Tudi ostali trije predstavniki velesil se niso mogli udeleževati dela mirovne konference, ker so jih klioale domov nujne zadeve notranje politike. V njihovem imenu so namestniki vodili delo mirovne konference. Wilson se je vrnil 11,. marca. Delo v mesecu njegove odsotnosti ni prav nič napredovalo. Od tedaj naprej se je začelo najtežje delo konference. Francija je 11,. marca predložna svoje zahteve, ki so bile: razorolltev Nemčije, priključitev Posaarja in ustanovitev Porenske republike. Teda) so sklenili, da prevzame «VeHka četvorica* glavno delo na svoja ramena. Toda tudi tako ni delo napredovalo. Clemenceau jč hotel imeti garancije za varnost francoskih meja. Wilson je predložil demilitarizacijo Porenja, toda Clemenceau se i njo ni zadovoljil-V znak protesta je zapustil seje. Tudi Wi'son se je pripravljal, da bi znova odpotoval v Ameriko, vendar so spor pogladili in med 8, ter 13. aprilom rešili glavna vprašanja. Trinajstega aprila so tudi povabili Nemčijo, naj pošlje delegate v Versailles. Nastale so težave tudi zaradi zahteve Orlanda, da bi Italija dobila Reko, kar ni bilo dogovorjeno v Londonskem paktu leta 1915. Wilson je vztrajal na črti, ki je dobila po njem ime. Razprave je Wilson 23. aprila prekinil, ko se je Gecrffcs Clemenceau konference je bila ustanovitev DruStva narodov glavni prednet razprav. AmeriSki predsednik W son je v njem videl edini način, kako naj bi zagotovili mir v bodočnosti. Vsi so š« poznali njego ve namene in zato mu nihče ni ugovarjal, ko je zahteval, naj bi mi. ravna konferenca z mirovnimi pogodbami tudi ustanovila DruStvo narodov. Ustanovili so posebni odbor, ki jo v desetih dneh sklenil 26 členov o ustanovitvi DruStva narodov. Drugo vprašanje, pri katerem je prišlo do nasprotij, je bila razdeli-tev nemSkih kolonij. Bvet je sklenil na predlog L’oydn Georgea na-field, da Nemčija ne sme več imeti Lloyd George pozval na italijansko javno mnff nje, zaradi česar je italijanska (V legacija 2J. aprila odpotovala V Pariza. Mirovna konferenca je 28. aprili sprejela načrt statuta Društva n voja-stnnii pred®u Je premirje nnti ° V v®^av0, Pred tem tre. notkom je bilo namreč še mogoče, 7 bl nacistično vrhovno povelj, stvo — ki je ukazalo boj