Kotiček gospoda Doropoljskega
Cenjeni gospod Doropoljski! Danes mi je povedal oče, da mi je na-ročil kot darito za novo leto .Zvonček*. Prav vesel sem sc mu zahvalil, pa obijukiti sem mu moral, da Vam bom večkrat pisal. Z.i danes Vnin poročam, da sem list že nekoliko Čital in mi jako ugaja. — Ko vsega preberem. Vam piSem še drugih novic. Do tedaj se Vatn priporofam in ostajam
Vinko Novak.
P. S. Prosim, pošljite drugi list na moj nasiov:
Vinko Novak v Sloveoski Bistrici.
Odgovor:
Dragi Vinko!
Tiidi Tvojega pisma sem jako vesel. Iz njega vidim, da imaš dobrega in skrbnega očcta. Le dobtr bodi, pa pridno se uči, da bodo iraeli Tvaji starši veselje s TeboJ. To naj bo Tvoja zahvala za njihov trud in njihovo skrb. Ni boljšega na svetu kot je Ijubezen staršev do otrok, pa ludi ni lepšega kot jc bvaležnost otrok do staršev. Sicer pa jaz Tvojega dobrega očeta, g. Petra. poznam ln ga tem potom presrfno pozdravijam. Tvojo prošnjo, da bi vnaprej pošiljali .ZvonČek" na Tvoj in ne več na očetov naslov, izročain s tem .Zvončkovemu* upravništvu v Ljub-ljanl. — Tudi Ti si mi nekaj narisal na svoje pisemce. Tako je prav! — Spodaj vidlm lovca na konju, ki strelja ptice. Na drugi strani pa vidim, kako žareče se potaplja solnce v jezero. Za grmoni pa stoji lovcc in strelja na veverico, ki plcza po deblu. Vidiš, da sem razumcl tudi to, kar mi nisi napisal, ampak narisal. Samo nekaj Te moram vpra-iati: Je li pa tudi prav, da strelja lovec veverico? ln za slučaj, da ni prav, razloži ml, zakaf nc.                    ^
Spoštovani gospod Doropoljski!
.Zvonček' mi pravi, da vam smem pi-sati. Veliko se ne upam, imam slabo pisavo. Jaz sem še mlad sin v SIov. Bistrici. — 10. tega rneseca sera bil ravno 9 let star. Starši so mi voSčili, medtem mc je oLc vprašal, ako vem, kdaj sem rojen. Računi! sem (er rekel 1998. Oče se mi smeje ter pravi, da scm prav dobro računii, samo za eno piko sem se zmolil, pa še sedaj ne vem. kjc je Ista pika. Prosim, da bi Vi meni povedali, ker ste dobri otrokotn.
Brez zamere. Drugikrat več.
Lojzck Pinter.
5lov. Bistrica, dne 12. januarja 19W. Odgovor:
Ljubi Lojzek!
Zaradi svoje slabe pisave ne bodi v skrbeh! Le pi5i mi brez skrbi, saj jo vidim samo jaz, drugi pa berejo Tvoje pismo žc (iskano.   —   Saj  vem,   da   boS  sčasoma  že
lepše pisal. Tudi to naj Te ne ialosti, da si mlad sin v Slov. Bistrici, zakaj od dne do dne prihapš starejži, in ko Te poieno lela iz Slovenske Bistrice v luje kraje mccl tuje Ijudi, tedaj bo5 veikrat vzdihnil: .0, da bi bil še enkrat mlad sin v Slovenskl Blstrici!' Svoj rojstni dan si obhajal 10. dne tega meseca, in siarii so Ti voščili! — To si pač bil po-nosen tisti dan, da so te starši tako poča-stili. — Kako pa voščiš Ti njim za god in k novemu lelu ? - — Pa to Ti menda nJ bllo po volji, da se Ti ]e oče smejal na tako velik praznik, ker si se zmotil za eno piko. — VeS, ljubi Lojzek, ne marem Ti pomagati, ampak povedati Ti moram, da sem se tudi jaz smejal zaradi tiste pike, zlasti ker je tako velika, da je celih sto enojk preveč. Ti jo pa še vedno ne vidiš. — Prosiš me. da bi Ti jo pokazal. No, namignil sem Ti in to menda zadostuje, ker sem prepričan, da tmaS bistro glavico. Pa mi povej v prihodnjem pisinu, fe si jo Že našel!
*
Dragi gospod!
Mene  tako veseli   pesemcc  izmiSljevati. Ta je moja prva pesemca. Ptičica.
Eno ptičico imam,
mi prepeva vsaki dan.
Na kolovratu sedi,
svoje pesemce drobi. lo pescmco sem zložil, ko 5e nič /lisem vedel, kako sc zlagajo pesmi. Šele poUm mi je ata  povedaf,  da  mora   biti  vsaka pesem zložena po gotovi meri zlogov, n. pr.
Rad bi si Le katero izmislil, pa zaenkrat nobene ve^ ne morem. Up&m pa, da mi bo stasorna spet kakSna n.i misel prišla, in takral jo Vam zopct pošl]ein.
Pozdravlja Vas Vam vdani
Vladko Rojec. ufenec HI. razred;).
Radovljica, 13. januarja 1907. Odgovor:
LJubi Vladko!
Kdo bi si mislil! Tak majhen človek, pa že zlaga pesemce! No. pa saj tudi Tvoj otc časih kakšno zakroži v .ZvonČku*. Le lepo posluSaj tisto ptifico, ki Ti poje na kolo-vratu! Utegne Te naučiti Se lepih pesemc!
Ljubi gospod Doropoljskj!
Ker imate Vi mene radi, pa Vas imam jaz ludl. Zato Vam piSem to-le:
Ko se je bližal našega papatka god. nisnio znali nobenega voščila. Prosili smo mamico skrivaj za voščita. Mamica nam je ustregla. Jaz sem voSčil tako-fe:
—<   72
Kadar jaz veltk bom, šel tja na solnce bom, tam bom cekin skoval, papatku ga d.il.
Kadar jaz velik bom. luno uSčipnll bom, da l)o nasipala p;ipatku srebm.
Kadar jaz velik boin, zvezdico skiatil bom, pipico z njo zažgal, papatku jo dal.
Ali je bilo prav?
Moj mlajši braiec Vladko pa lako-le:
Majhen sem,
5e malo znatn,
,    a rad te imam.
Od Milkc je pa prcdolgo. če Vam jc v5cč. pa Vam napišcm drugikrat. To bo lcpo v količku!
Lcpo Vas pozdravljam!
Stanko Rape, učenec 3. oddelka.
Smlednik, 14. januavja 1907. Odgovor:
Dragi Stanko!'
Lcpo je bilo, kar si voSČil očetu. Ko bi le res mogel na solnce, na luno in na zvezde! To bi bito potetn v Tvojem žepu bogastva! Nekaj bi ga seveda odletelo Tvojitn suršem — kakor sam obljubljaš — a gotovo tie bi pozabil tudi .Zvončka", ki bi se odel v pr.iv kneževsko krilo, da bi bil Še bolj všeč svojim mnogobfojmm niladim prijateljem in prija-leljicam. Kar je voščila Milka, le pošlji! Dokler nas ne inoreš osreiiti s cekini, ugrab-Ijenimi ziatemu solncu, pa nas osrečuj s takim blagom,  ki je 2ajeto  iz  zlatega srca!
Ljubi gospod Doropoljski!
Brala sern v .Zvončkii", da je dovoijeno vsakemu otroku, Vam pisati, Naznanjam Vam tcdaj, da sc jc Miklav?. zakasnil; prjSei jc namreč zjutraj, namesto zvcčcr. Temu vzrok je, ker sera visoko na hribu. tmela sem ravno tisti dan žalost. Poginil mi je namref moj Jakcc", mali petclinček. 0 BožiČu sva dobila z mojim bratccm Davorinfkom lepo božično drevo. Potcm sem imcla zopet Žalost. Skotili
sla dve zajki sedem mladiicv, na kattre ^H se žc od polttja stm veseitla. A žal, bili so^B_ mrtvi. Moram Vam še tudi odkriti eno svi^^h napak. Stara bom že krnalu deset let, p^^B Itžem prst. N'c moreui sc nikakor odv^^H Prosim lcpo, svetujte mt, kaj naj storim. ^H
Vam vnaprej hvaležna              Cilfej^^
. . ., 12- prosinca 1907.                   a
Prosim odgovora samo n.i Cilko.
Odgovot:
Ljuba CilU!
Pač razumem, zakaj želiS odgovora samo na Cilko. Ustregel sem Ti. Da Živ krst ne zve, kalcra je tista Cilka, ki prf desctih lelili ie Itie svoj pTstek, sem izpustil tndi kraj iz datuma. Tako st lahko sedaj bre/ skrbi. — Glede Tvoje napake Te hočem najprej malo pololažiti. PrcpriCan sem, da si jo boš od-vadila, kakor hitro bo zavest, da je to res grda razvada, večja in močneja od slare, slabe navade. Tukaj je Ireba, da najprcj spoznaS, da to ni lepo in spodobno. povrh pa 5e zdravo ni. No, do lega spoznanja si, kakor vidim iz Tvojega pisma, žc prišla. To se pravi, da si prvo stopnjo Že storila. Drugo stopnjo storiS s tem, da napraviš sama pri sebi trden sklep, da sc tej razvadi hočeš odvaditi. — .Toda kako, ko pa prstek nehote smukne   v usta. da  ne vem, kdaj in kako?*
—   To   jc scvcda krii!         Dobili   si  moraS torej zanesljivega  tuvaja,  ki ti bo tiltro na-znanil, kadar bo hotel prstek  zopet smukniti v usta. — .Pa kje dobiti  takcga  Čuvaja?"
—  PosluSaj!   —  Sama si ga lahko napravJš. Ovij tisti prstek  s  kosmato  volneno krpico. Ko bo prstek  zopet hotc!   Uho in  gladko smukniii v usta, nc da   bi   vedela,   lcdaj bo ttsta kosmala krpa zaŠČegetaia Tvoje ustnice in Te tako opozorila na nagajivost razvajcneg.i prslka.   O lakih   prilikah  ga  pa vsclcj malo okrcaj,  pa  se  kmalu   iznebi   svoje  razvade.
- Tvojega ^Jakca* pomtlujem, pa tnorda Ti da mamica na pomlid drugcga, Nesrečo si ludi itnela s kunii. Da vprihodnje za preči5 enako nezgodo, imej samico samo zase. — Tvoj mall Davorlnfek je bii pač vesel božičntga drevesca! Kaj pa MiklavŽa se je mofno hal 't — Pa tni plši, kako se bo dal straliovsti Tvoj prstek l
Dnigc odgovorc priobčimo prrliodnjif.