2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA «	V LJUBLJANI, 8. AVGUSTA 1936.	KNJIGA 20
AVO. TfOQX
POLETNA MWjOTWA
M À L A
DR. MAKS N A D A L J
raj sem omenil sodbo nekaterih znanstvenikov, da koz-mični vplivi oblikujejo malarič-no krivuljo. Poleg tega pa imajo važno vlogo tudi krajevni
_ vpliva. Deževno vreme daje na
eni strani boljše pogoje za anofelizem, ker se ličinke razviiijajo, kakor že znano, v vodi, na drugi strani pa obilne vode zelo otežujejo antimalarična dela.
Drugi čdnitelj bi bil v načinu življenja. Kmet je svoje pridelke čez zimo večidel že porabil, pomladi do jeseni je slabo hranjen, kraj tega pa mora opravljati težko fizično delo, zato imamo v tem času tudi največ infekcij.
Zadnja faktor bi bil biološki, relativna imuniteta to se pravi, da domačini, ki žive v malaričnem kraju in so preboleli že več malaričnih napadov, sčasoma nekako otope proti tej infekciji; mnogo lažje prenašajo infekcijo, napadi tudi niso tako hudi kakor pni doseljencih; odrasli trpe manj ravno zaradi imenovane imunitete nego otroci. Zdravilo (kinin) jim hitreje pomaga kakor drugim. Organizem sam zbira in ustvarja obrambne »le in pri tem poslu ga kinin podpira.
R I J A
KBEM2AB
E V A N J E
Za katero vrsto antšmalarične akcije se bomo odločili, ali za antiparasitamo ађ za anttlarvno, je odvisno od krajevnih pogojev, kjer smo zasnovali akcijo. Najboljša je ona, ki nas najprej privede db cilja. V krajih, kjer so samo male lokve, bomo napovedali borbo predvsem komarju; kjer pa nahaijamo prostrana močvirja z malo obljudenostjo, bo vse-kako bolje, da asaniramo ljudstvo, torej, da spremenimo anofelizem v anofelizem brez malarije. Komar, ki ne more dobiti več malarične krvi, ne more skleniti razvojnega kroga parasita in s tem mora malarija prenehati, čeprav nas pikajo komarji. Se najprej pridemo do cilja, ako spojimo obe akciji in ju vršimo hkratu, kajitâ nobena ne more nadomestiti druge popolnoma. Pri antiparasitarni akciji je nemogoče najti in izlečiti vse malaričarie, ker zato nimamo niti dovolj ni h sredstev, da bi si nabavili tolikšno množimo zdravil, niti nimamo do danes tako uspešnega sredstva, ki bi z gotovostjo preprečilo récidive (povratke bolezni). Za to akcijo (kininizacijo) rabimo veliko število zdravnikov, mnogo antirrlalaričmh stanàc, poleg tega nestro-
P02XVXJAJ £A POČITNICAH
kovjio osobje, ki ni nikdar absolutno zanesljivo in znatno obremenjuje proračunsko postavko. Bolniki, deloma, ker nimajo časa, deloma iz malomarnosti, ne prihajajo točno v stanice, zato jih je treba obiskavati. navadno vsakih 15 dni. Zberejo se ob dogovorjenem času in na dogovorjenem kraju k pregledu, kjer prejmejo tudi potrebno zdravljenje.
Isto velja za airtilarvno akcijo, ker nam nikoli ne bo uspelo, da bi popolno-
ma zatrii komarja. Kljub naši še tako intenzivni borbi bo naseli anofeles še vedno priliko in primeren prostor, kjer bo odložil svoja jajčeca.
Raztresena seiišča, vremenske nepri-like so velika ovira antimalariômm akcijam.
Potem, ko sem podal nekako splošno sliko protimalarične borbe, preidem na posamezne vrste te borbe. daljb
PO BOLGARSKIH PLANINAH IN DOLINAH
dr. milan sijaneo
' . NADALJEVANJE
O
d prvega jezera se začenja pot takoj vzpenjati kvišku. Za tem jezerom zagledamo
_ kmalu drugo, tretje, četrto
(vseh je menda 7) in ne vemo, katero je lepše! To niso samo ribniki, prava gorska jezera so, globoka in temno zelena. S svojim tihim mirom te očarajo. Vabijo te, da sedeš na njihovo obrežje in se spočiješ. V meni so zapustila neizbrisen, lep spomin.
V serpentinah in zavojih se po udobni stezi med granitnimi skalami približamo severni steni Musale, ki strmo pada proti poslednjemu, najvišjemu jezeru, imenovanemu Ledeno jezero (Buzligjol) v višini 2779 m. Tačas ni bilo zamrznjeno, le ob kraju so še bile videti ledene plošče. Nedaleč od jezera, tik ob poti stoji solidno, iz kamna zgrajeno zavetišče, ki služi v prvi vrsti zimskim turistom.
Se kakšne tri četrt ure po največji strmini — in na vrhu smo. Na najvišjem vrhu Balkana, ki smo ga zavo-jevali brez težavel Ta vrh pa je obljuden: na njem je meteorološka opazovalnica (»nabljudateljnica«), ki jo poleti in pozimi oskrbuje opazovalec.
Razgleda, žal, nismo imeli, kakor bi si ga želeli. Vrh se je začel zavijati v rahle megle, mi pa v jopiče. Proti jugu smo vendar razločili vrh Manču, še bliže nas pa vrh Mala Marica in pod njim 2 gorski očesci — jezeri, kjer ima svoj izvor reka Marica. Vse drugo se nam je medtem zakrilo.
Vračali smo se po isti poti in prispeli v kočo že v mraku. S postrežbo in večerjo smo bili prav zadovoljni. Zadovoljili smo se tudi s skromnim
skupnim ležiščem (z legitimacijo SPD 15 levov), ker postelj ni bilo dovolj na razpolago; Pred odhodom k počitku je »generalštab« izdelal še podroben načrt za naslednji dan.
Ponoči pa smo na žalost ugotovili, da bi se dali nekateri naši tovariši prav spretno porabiti ne samo za člane pevskega zbora, temveč tudi za člane kakšnega »orkestra smrčarjev«, kakor bi ga lahko nazvali. Nekaj je bilo med njimi celo tako krepko sodelujočih, da smo se njihovega tovarištva pri naslednjih skupnih prenočevanjih na tihem izogibali, kar seveda ni bilo kolegialno, pač pa za spanje koristno!
Ker prejšnji dan z vrha ni bilo dovolj razgleda, sem takrat na tihem sklenil, da obiščem vrh — četudi sam — še enkrat prihodnje jutro. Prekrasno sončno jutro, ki me je zbudilo naslednjega dne, mi ie pripomoglo, da sem svoj sklep izvršil. V družbi podjetne tovarišice sem se šele ob pol 6 uri tešč in neumit, podal na vrh, ki sem ga dosegel že v 1 uri. Mudilo se mi je namreč, kajti za 9 uro je bil določen že odhod iz koče.
Trud ie bil bogato poplačan! Razgled je bil to pot izboren, kolikor ga nač ni kvaril jutranii čad in sončni soj. Sele sedaj se je pokazal gorski svet v vsej svoji nedogledni razsežnosti. Kakor razgibano kamenito morje je izgledalo nižje gorovje na zanadu, za katerim se je v daliavi dvigala komaj vidna Popova Sanka. Drugih vrhov v tem silno rarčlenienem gorskem svetu nisem mogel prepoznati: naihrže še nimajo vsi ti posamezni obli vrhovi in
grebeni svojih imen, ker mi jih tudi >nabljudotelj« ni vedel imenovati. Proti jugu se je razločno videl vrh Man-ču, zvezan z Musalo po mogočni in široki gorski verigi in že na obzorju vrh Graničar. Tam daleč na vzhodu so se v sončnem soju risale konture iBelmekena.
Vajeno apnenčaste beline naših visokih gor, se oko sprva ni moglo sprijazniti z zamolklo, že skoro mrko barvo granitnih gorskih skladov, ki jih )o še bolj temnilo sivozelenkasto ma-
vi in se končno izgubil našim očem.
Tokrat smo bili do minute točni: ob 11 uri smo že stali na cesti pred dvorcem Carska Bistrica, ko je ravno pri-vozil naročeni avtobus. Po zapovedi gardnîh stražnikov smo se morali nekoliko oddaljiti od vhoda, zato smo na bližnjem mostiču preko čiste Bistrice počakali zaostaleže in konjiče s prtljago. Končno smo tudi to dočakali; naložili smo se zopet in — hajdi skozi Cam — Korijo v Samokov.
Naš načrt je bil, da dospemo z av-
Pogled z vrha MX
hovje, razpredeno in zajedeno v živo skalo. Tudi to je značilna posebnost gorovja, v katerem smo se gibali, in šele v teku časa smo se na njo privadili
Na povratku sem se mnogo zamudil s fotografiranjem; a vsaki sliki do popolnosti nekaj manjka. Največ menda — fotografske spretnosti!
Pred kočo se je družba že pripravljala k odhodu; zato sem tudi sam zavihtel svoj oprtnik na konjski hrbet — najeli smo bili za povratek dva konjiča — in se z drugimi odpravil v dolino po že znani poti. Zdelo se mi je, da je žuborenje Carske Bistrice vese-lejše ko prejšnji dan, da je »poštra-kova« živa barva še bolj živa in da so lepe mačehe temnejše in še bolj žametne. A le jutranji izprehod ob številnih jezerih do vrha, čisti gorski zrak z bleščečim soncem, mi je pripravil toliko užitka, da me je vsega navdajala neprisiljena in nepotvorje-na notranja radost. Nisem se mogel ubraniti, da se ne bi po vsej poti oziral nazaj na ožarjeno teme gorskega očaka, ki je čedalje bolj tonil y dalja-
proti jugu	Foto dr. K. Sijuieo.
tomobilom pod vznožje zapadnega dela Rile ( t. j. Pašanice) in da se od tam peš prerinemo v njegovo osredje. Cilj dneva je bila koča Maljovica.
Po kratkem postanku v Samokovu, namenjenem za kosilo (domati s orisi) in nakupu provianta smo v hudi vročini odrinili po prašni cesti proti za-padu. Vozili smo se sicer res ob Črnem Iskru, vendar pa na pol izsušena rečica s svojo umazano in plitvo vodo pokrajine ni prav nič osvežila. Počasi so začeli na naši levi (proti jugu) vstajati grebeni nizkega predgorja, ki zastira pogled na glavne vrhove Rile. Ti grebeni so prav za prav stranski odcepki glavnega gorskega hrbta in tečejo malodane vzporedno od juga proti severu, tvorec na ta način več vzporednih vmesnih zarez, ki jih oživljajo potoki ali rečice, odtoki višje ležečih jezerc. Po eni taki zajedi je šla naša peš pot.
Delo na poljih, ob katerih smo se vozili, je počivalo, očividno zaradi sončne pripeke, ki je tudi marsikaterega našega tovariša v zadušnem avtobusu prisilila, da je zakimal, Črede konj
so se stiskale v borno senco obcestnega drevja. Tudi vasi, mimo katerih smo se peljali (Madžare, Govedarci) so bile kakor izumrle.
V zadnji vasi smo se za hip ustavili, hoteč si zopet najeti konjiče za prtlja-. go. To pot pa nismo imeli sreče; ko-njičev ni bilo dobiti, zato smo avtobus zopet pognali. Po kratki vožnji smo se ustavili in izkrcali. Cesta je namreč zavila proti jugu, precej strmo
v breg, ki ga avtobus ne bi več zmogel. Avtomobilske vožnje je bilo za ta dan konec, in tako je bilo tudi' predvideno v našem načrtu. Ker smo si avtobus nadalje naročili za Rilski samostan, smo odvisno prtljago pustili v njem. Z lažjim bremenom smo peš odrinili dalje, fakoj navkreber skozi gozd, nato pa po široki cesti mimo carskega dvorca Ovnarsko proti osrčju Rile. Cesta je bila položno nagnjena in se je dolgo časa vila po pobočju skozi lepe smrekove šume in ob njih. Polagoma in neopazno pa je izginjala oziroma prehajala v peš pot, po kateri smo se lagodno vzpenjali vedno više. Z nabiranjem jagod in borovnic smo si krajšali čas in gasili žejo.
Vsepovsod okoli nas je vladal nemoteni mir. Razgledovali smo se po pokrajini, ki je s svojimi temnimi gozdovi in razsežnimi pašniki prijala našim očem. Svet tod nikakor ni bil pust; le enega je oko pogrešalo: hiše ali kmetije. Široke planjave, ki so se onstran Iskra raztezale sredi šum, so dajale značilno obeležje vsej pokrajini. Zdelo se je, da mora biti zemlja tod plodna, zato bi človek pričakoval kakšno selišče v tej višini. A nikjer ni bilo opaziti nikakeca naselja, ne kmetije, niti pastirske bajte.
Kmalu smo bili na začetku gorske doline, ki nas je morala v ravn; črti
privesti naravnost do cilja. Podobna je bila oni, ki nas je vodila h koči pod Musalâ, le da je bila ožja. Tudi grebeni, ki so jo obdajali na obeh straneh niso bili tako visoki in mogočni. Na dnu je bila vsa porasla z borovci, skozi katere smo se prerivali po ozki pastirski stezi, tn in tam ob početku Maljovica, ki je v lahkih skokih hitel v dolino, Včasi nam je zaprlo pot kakšno živinče; edino v tej dolini smo naleteli na govejsko čredo, ki je baje spadala k carskim posestvom.
Dolina zapira na jugu gora Maljôvi-ca, ki se nam je s svojima značilnima piramidama (Mala in Velika Maljôvi-ca) kmalu prikazala na obzorju. Ostro zarezane oblike obeh teh kakor tudi sosednih vrhov so zares obetale, da pridemo v najslikovitejši predel R3-skega pogorja.
Pod mrak smo dospeli do koče Maljovica. Bolgari je ne nazivajo »hiža«, temveč le zaslon; je sicer solidna iz kamna zidana kočica, ima pa samo dva prostora: ozko kuhinjo in malo večjo sobo, ki je obenem spalnica z dvema skupnima ležiščema, eno vrh drugega. Kljub vsemu smo bili tudi z njo zadovoljni, ker nam je nudila vsaj trdno streho in — vroči čaj! Pred od-počitkom smo se še osvežili in okrepili v bližnjem potočku, nato pa posedli okoli kresa, ki smo si ga zažgali v zabavo. Veselo je plapolal in prasketal ogenj, mi pa smo kramljali o tem in onem. Glavno besedo smo prepustili enemu od obeh naših vrlih plezalcev, ki smo jih bili zapustili v Sa-mokovu in jih tu v koči zopet dobili. Poskusila sta se med tem z neko ne-preplezano granitno steno pod vrhom Maljôvice, ki jima je še za naslednji dan pustila kos nedovršene naloge. Prisluhnil sem modrim besedam o »učeni steni« o »problemih« v njej, o »šlosariji«, o »štamfanju« i. t. d. ter — molčal, kakor se popolnoma neukemu laiku tudi spodobi...
Gorski mir je bil razlit preko vse doline, z vrhov pa je vel prijeten hlad. Vse nas je navdajalo prijetno zadovoljstvo nad tem, na nam naša tura tako izvrstno poteka. Jasno zvezdnato nebo je zopet napovedovalo užitka poln dan.
Tu nam je bilo dobro.
DALJE
\l	SI	u
Ш2А MUSALA
Foto dr. X. Stjaoee.
ZAKAJ ŽARI SONCE?
EDDINGTON O NOTRANJI ATOMSKI ENERGIJI
D
a mxa naša zemlja častitljivo starost kakšnih dveh milijard let in da jo sonce prav tako dolgo obseva, velja za dokaza» no dejstvo. Meritve so nam tudi z veliko natančnostjo po« cazale, kakšno energijo oddaja sonce v vsaki sekundi na vsak štirijaški cen» timeter zemeljske površine. Iz tega sle» di z brezpogojno sigurnostjo, da je sa» mo ena izmed nam znanih vrst energij dovolj mogočna, da lahko vzdržuje sončno žairenje toliko časa, in to je atomska energija. A s tem si še nismo pojasnili narave tega dogajanja. Za razvijanje atomske energije sta nam« reč dve popolnoma različni možnosti. У zadnji svoji knjigi, »Naravoslovje na novih poteh«, govori sloviti angleški fizik in astronom Eddington o obeh teh možnostih. Ne odloči se dokončno za nobeno izmed njiju, toda njegova izvajanja so kaj zanimiva.
Po nekem bolj splošnem naziranju si moramo predstavljati, da se celotna masa zvezd, torej tudi sonca, spremi» nja v žar en je. Svetloba in materija po današnjih spoznanjih nista pojma, ki bi si bila popolnoma različna. Čeprav v manjšem obsegu, so njiju medseboj» no spreminjanje že opazovali Celo fo» tografije nam kažejo to dogajanje. Po drugem naziranju, ki ne gre tako da» leč, si moramo predstavljati, da se naj» lažji atomi, atomi vodika, zbirajo v težje atome. Sicer ni tega dogajanja še nihče v resnici opazoval, vendar pa lahko primerjamo težo atomov, ki jih domnevamo kot hovostvorjene, s težo potrebnih vodikovih atomov, in pri tem moramo ugotoviti, da se je p rib lis žno 1/140 teže izgubila, da se je torej pri spreminjanju snovi spremenila v žarenje.
Po prvi domnevi se snov porabi sa» ma brez ostanka. Potemtakem morajo postajati zvezde lažje, čim dalje je na= predoval ta proces, čim bolj so staTe. Vseh zvezd seveda ne moremo stehta* ti in vsaki tudi ne opazimo s popolno gotovostjo, koliko ji je let. Toda v ne» katerih primerih nam to vendarle uspe. Domneva je, da pričenjajo zvezde svo» je življenje kot silno redka plinasta telesa, ki postajajo potem čedalje bolj gosta. Če upoštevamo težo kakšnih 300
zvezd, ki so na začetku svoje poti, se .pokaže, da je med njkni nič manj ne» go 9 desetin takšnih, ki so po gmoti najmanj 2.5 krat večje od našega son» ca. Če pa se ne oziramo na te izbrane zvezde, temveč upoštevamo vse znane nam zvezde, tedaj ugotovimo, da pov» prečno niso težje, temveč lažje od na» šega sonca. Ta razlika nam je brez nadaljnjega jasna, če si mislimo, da ee zvezde z neprestanim izžarevanjem same porabljajo, med tem ko bi bilo zmanjšanje za 140. del njih teže, ka» kor pravi druga podmena, premalerako* stno, da bi ga mogli opaziti. Omenje» no opazovanje govori torej zelo v pri» log prvi podmeni.
Na žalost pa stvar ni tako jasna, kajti zelo tehtni razlogi govore tudi proti tej podmeni. Napravimo majhen račun o času! Ker gmoto našega sonca natančno poznamo in tudi vemo, ko» liko žarenja daje vsak gram, ki se raz» kraja, in ker končno vemo, kolikšno je dejansko izžarevanje sonca, ni tež» ko izračunati, da bi zaloga energije za» doetovala za kakšnih 15 bilijonov let
J 03. Lipp: SNOP JE (leaorez)
Ker pa bo postalo sonce, tki bo potro» šilo del svoje snovi, nekaj bolj šted* ljivo, mu lahko napovemo celo še dalj* še življenje. Do danes je živelo kak* šnith 5 bilijonov let. Po naši domnevi pridemo vsekako do bdldjonletniii sta* rosti zvezd. Razlike, ki jih kažejo med eeboj, bd šle na račun njih različne starosti.
Poznamo pa tudi skupine zvezd, n. pr. Plejade, ki se ne gibljejo samo v medsebojni bližini, temveč tudi v isto smer in kd torej ne spadajo samo sku» paj, temveč bi morale po pameti tudi skupaj nastati in imeti isto starost.
Navzlic temu pa eo te zvezde med se» boj silno različne, nekatere med njimi imajo 10.000»krat večjo svetilnost nego njih sosede. Iz tega bi izviralo, da je različnost zvezd že nekaj »prirojene* ga« in da se ne da razlagati samo s starostjo.
Poleg tega moramo upoštevati, da daje vsa ogromna zvezdna tvorba, ki ji pripadamo, namreč Rimska cesta, še prav mladosten vtis. »Mladosten« seveda v primerjavi z merilom, ki ga moremo tu uporabljati. Dve milijareB let sta za zemljo pritlično dognana stvar. Razen tega dandanes menijo,
T R I D E MUŠKETIRJI
aleksandev dumas st. © ilustrira«. norretranders ô ponatis nt dovoljem
V GOZDU
D'Artagnan jima je sledil in ko je prišel v bližino gozda, je pohitel, da ju dohiti.
»Oprostite, prosim, gospod«, je pričel, »boste pač dovolili#da se jaz prej poslužim vašega dovoljenja za prevoz.«
»Ali ste ob pamet? Prehodil sem 60 milj v 44 urah, da bom lahko jutri opoldne v Londonu.«
»Morda,« je rekel d' Artagnan, »jaz
sem napravil isto število v 40 urah, da bi mogel biti že jutri zjutraj v Londonu. Zato: sem s papirjeml«
»Kakšn? predrznost!« je zavpil plemič ter potegnil meč.«
»Planchet!« je zaklical d'Artagnan in prijel za meč. »Tebi izročim služabnika!«
Služabnik je bil takoj na tleh in po treh udarcih je bil, tudi plemič odpravljen.
da je vsa ogromna Rimska cesta v obratu, ki zahteva nekoliko sto milijo« nov let. S tega zrelišča je starost, ki šteje le milijarde, a ne bilijonov let, št malo mlada. Mladostna leta Rimske ceste pa spoznamo po tem, da vlada v njej še precej zmešnjave s tem, da so v njej združene zvezde in zvezdne skupine najrazličnejših vrst, med tem ko bi se moral v neki določeni starosti že davno izoblikovati neki določeni red.
Popolnoma drugo vprašanje pa je sedaj to, pod kakšnimi pogoji se atom» eka energija spravlja do učinka. Ed»
dington meni, da je vročina 20 milijo» nov stopinj, kakršna mora vladati ▼ notranjosti zvezd, popolnoma zadoet* na. Ali bomo kdaj proizvajali takšno vročino? Tehniki ne bodo pritrjevaiL .Vendar j j treba opozoriti, da je slo» viti ruski učenjak prof. Kapica, ki de» luje na Angleškem, proizvajal magnet» no polje, ki je s svojo energijo ustre» zalo energiji toplote milijona stopinj. To magnetno polje je vzdržal samo stotdnko sekunde, a kot uvod v atom» sko spreminjanje, ki bi se potem mor» da soto od sebe nadaljevalo, bi to morda zadostovalo. Drugo je spet
-------------------, je menil, ko se je bil podpisal pod kardina-lovo ime. »Kardinal hoče pač nekim ljudem preprečiti prevoz čez Kanal, kaj ne?«
»Seveda, nejgfmu d* Artagnanu, ki je s svojimi tremi prijatelji na poti ▼ London.«
»Ali ga poznate?«
»Seveda, prav dobro!« je odgovoril d' Artagnan.
Z združenimi močmi sta prenesla plemiča v služabnikovo bližino, ki je bil trdno privezan na neko drevo. Dovoljenje za prevoz je izdal kardinal na ime grofa de Wardes. D' Artagnan je šel z njim k pristaniškemu kapitanu, ki spočetka ni bil preveč prijazen z njim, pa se je kmalu poboljšal, ko je yidel kardinalo» podpis.
vprašanje, ali bi kazalo človeku taks šno energijo, ki bi jo gotovo uporabil v uničevalne namene, dajati v roke.
dr. P. - kk
PODMENA O ABRAHAMOVI STAROSTI
Sir L. Wolley, angleški arheolog, ki je bkopaval v Uru, je obelodanil knjigo, kjer izreka domnevo, da je treba očakovo starost pojasniti s sličnim imenom med dedom in vnukom: kronologija je izpustila vmesnega člana družine. V seznamu noskih kraljev arheologi dvomijo o bivanju nekega Mee-Annipadda, ki je baje vladal 80 iet in imel za naslednika sina Mes Ki Ag Nannar,
čigar vlada naj M bila trajala 38 let- Nove izkopanine so razkrile tempelj, ki ga je sezidal A. Annipadda, sin si Mes Annipad-da. Dve vladavini so sešteli pod eno ime... Sir Léonard Wolley navaja več primerov, kjer je dakazana šega, da se dedovo ime daje vnuku. Po vsej priliki sta bila dva Abrahama in je bilo več Metuzalemov.
V nemščini je iz>raz Ahn (stari oče) dai v starejši dobi pomarijSevalnino: enenkel, ki se danee glasi Enkel (vnuk). Primerjaj pri nas; dedič, kar je prvotno dedov potomec, naelednik. Med ljudstvom je bila dolgo ukoreninjena veffa, da se dedova duša najrajši preseli ▼ vnuka (Naumann, Volkskunde. 1929).	D.
D' Artagnan je kapitanu natančno opisal grofa de Wardesa in njegovega služabnika.
»To je dobro!« je rekel, Fant naj le pride! Z dobrim spremstvom bo moral nazaj v Pariz! »In kapitan se je poslovil od d' Artagnana, ki je hitel na ladjo. Ze od daleč je mahal s svojim dokumentom in klical brodarju: »Vse je v redu! Oni drugi danes ne
t>o potoval. Kazpnite jadra!«
Med prevozom sta naša prijatelja v polni meri uživala spanje in zdravi morski zrak.
F PASJE MESO ZA HRANO
Praški listi so nedavno poročali, da spri-«o rastoče bede po nekaterih predmestjih siromaki uživajo peino. To se je v zgodovini, fcal, že večkrat primerilo, da človek poje svojega najzvestejšega prijatelja. Spomnimo ee Pariza, ki je n. pr. v dobi Henrika IV in med oblego L 1870 segal ne samo po konji-ni in paeji pečenki, temveč kupoval celo podgane in miši- Marsikdo med nami ee je nevede slaetoustil z ragujem iz mačke, pisec teh vrstic pa je med vojno vedoma celral pečeno mucko, slastno ko zajec.
Temu ali onemu raziskovalcu se je pripetilo, da je v stiski snedel svojega Čuvaja. Tako je pred več leti potovalec Gouzy zašel y Srednjem Kongu med bivše ljudožerce,
LONDONSKI STOLPI
»Tako, zdaj sva na Angleškem, moj stari Planchetl Priti morava le še v London I«
Angleška poštna služba je bila v izvrstnem redu. Oba sta dobila takoj sveže konje, pred njima je jezdil poštar in po štiriurni ježi sta zagledala v megli londonske stolpe. D' Artagnan je zamahnil s klobukom in poštar je veselo trobil. D' Artagnan ni bil še ni-
danes pa še vedno >pesjane< ▼ pravem pomenu besede. Ti domačini so bili takrat kar mrtvi na pasjo pečenko. V svojih selih, slikovito nanizanih na bregovih velike reke, so imeli posebne ograde, kjer so krmili eele trope kužkov z bananami, rižem - uvoženim ! - in ribami Kadar so tali cucki dobro tolsti, so jih klali za živež.
Njih meso, ki ga je omenjeni Švicar č«ato užival, ee mu je zdelo kaj slastno, nekoliko slično srnini. Njegov okus se potakem ne krije z okusom profesorja in zdravnika drja. S, ki je svoj čas izjavil, da more «praviti vase slehrno meso, le pasje se mu zdi osladno. De guetibus non est disputandum. Vendar to smem pristaviti, da Je le bolje biti pesjan ko ljudojed.	D.
kol: v inozemstvu ter ni razumel niti besedice angleški. Napisal je na košček papirja ime Buckingham in vsak, kdor je videl te črke, mu je mogel pokazati pot k vojvodi.
ŽIVLJENJE IN ŽALOSTEN KONEC
- roti kon«u velikega svetovnega pd-ikola je francoeki kapetan pripeljal manj Iko stoletno opico iz Gabona in jo prodal modni trgovini v Londonu, kjer je živahno bitje, zaprto v prostorno kletko, od sile kratkočasilo kupovalce, dokler si ni tik pred božičem 1918 nakopalo hripe. Bolnika, ki se je le z veliko težavo držal na nogah, je kupil letalec angleške vojske, major R. РеппУ, živeč pri svoji teti Miss Cunninghamovi. Eno sobo so mu priredili za kletko, z električno kurjavo. John Gonila se je vidno popravljal. Toda ponoči se je venomer drl. ker ga je bilo strah samote. Major je nastanil svojo posteljo v sosedno sobo in poslej je bil J. Gorilla zadovoljen. Spal je bolje, jedel v slast in se naglo redil.
»Kaj naglo sem se privadila Januc, piše gospodična Cunninghamova. »Dvakrat na dan sem mu umila obličje, roke in noge, mu česala in ščetala dlako, kar je skoraj poskušal sam. ako se je le mogel polastiti glavnika in ščetke. Namenila sem se, da bi ga čim prej pripustila v družinski krog. m sem ga pričela vaditi snage.. .< Nič manj ko šest tednov je bilo treba, preden je razumel, česa želijo od njega. Brž ko si je zapomnil, so mu odprli kletko in mu dali svobodo. Glede snažnosti se nikoli ni spozabil. Zasukal je gumb v sobi, kjer je bival, zlezel v drugo nadstropje, se zaklenil v bathroom (stranišče), nato pa se dostojanstveno vračal v salon.
V jedi je bil nenavadno izbirčen. Razen toplega mleka se je vsake hrane brž naveličal. Rad si je izbiral med raznoterimi sadeži : banane, oranže, grozdje, datelje, jagode, maline itd. Najljubše mu je bilo malce pogreto sadje. Zavrgel je sleherni dan pk>d, utrgan pred eno uro ali dvema, prav tako je zavrnil lonec marmelade, načet prejšnji dan. Ljube so mu bile rože, manj zaradi vonja ko zaradi okusa, užival pa je samo rože. Z veseljem je grizel drevesne popke.
Ko mu ,je nekdo prvič poklonil kokosov oreh. je takoj razumel, da vsebuje kakšno poslastico. Skušal ga je razbiti, udarjaje z njim po tleh. Po brezuspešnem naporu ga je nesel gospodarju ter namignil, da pričakuje posredovanja. Dali so mu kladivo in pokazali, kako se rabi: hitro je raztolkcl oreh.
Laskalo mu je, kadar ga je kdo obiskal. Posetnike je prijel za roko ter jih vodil po sobah v nadstropju. Če je začutil, da je koga strah, je rad poskakoval okoli takega človeka in ga suval v noge. Z obraza mu je tedaj žarelo porogljivo veselje.
Urno se je navzel človeškega glumaštva. Dostopen je bil za občudovanje občinstva, zato je sam odpiral okno in se kaaal mno-
žici, zbrani pred hišo: s pestema je zadovoljno tolkel po bobnu, ki ga je imel na prsih.
Prav dobro je pojmil, kako nevarno se je obešati nad praznino. Kadar se je kdo poleg njega sklanjal skoz otkno, ga je nazaj potiskal. Ako je bila oeeba daleč od njega, je nemirno pritekel in jo držal za obleko.
V posebno zabavo mu je bilo to, da se je igral slepega. Meže je begal po šotah ter se zadeval ob mize in stole. Rad je praznil košaro s papirjem, a manj navdušenja je pokazal, kadar so mu veleli pobrati raztresene papirčke.
Otroke je oboževal in bil silno vdan tro* letni nečakinji gospodične Cunninghamove. Po cele ure se je igral z njo, kakor ti razumel, česa želi od njega. Ce se je otrok razj>-kal, ga je skušal razvedriti in tolažiti, vzel mu je robe« iz žepa in mu oči obrisal.
Nikdar ni pokazal želje, da bi pobegnil. Gospodarja sta ga vzela s seboj na kmete in sedel je v vlaku kakor vsak drugi potnik, a da ga niso držali na vrvici. Tega hostnika ni prav nič mikalo, da bi se sprehajal po polju ali planem ozemlju, z veliko naslado pa se je potikal po gozdu ali po vrtu.
Ob pogledu na veliko žival, vola ali konja, se je eplašil, z zadovoljstvom pa je
E. Sperling: KÛASJE (lesorez),
drugoval z ovco aH jagnjetom. Ob obedih ee je prav dostojno vedel, zajemal brez naglice, jedel malo in počasi. Do kruha mu ni bilo kdo ve koliko, razen ob čajankah, ko je rad užil s čežano namazan kos božjega daru.
Vode je pil dosti, ponjo pa je hodil s evojim kotličkom, k pipi, katere ni nikdar pozabil zapreti.
Da bi se malo gibal, ga je major РеппУ naučil skrivanja po hiši. Jan Gorila se je imenitno zabaval ob tej igri, zvijal se je od smeha, kadar je bil na vrsti, da bi ga iskali drugi. Če je sam zasledoval majorja in pri tem stopil v temno izbo, je bil dovolj prebrisan, da je prižgal elektriko in se ognil kakemu presenečenju v mraku. Redno in vedno je 'hodil spat ob 18. zvečer, sam v svojo čumnato poleg majorje-ve in se zleknil v posteljo. Kadar je moral ponoči vstati, je pozneje spet legel in si popravil odejo. Na vse zgodaj se je po detinsko vzpenjal na pr^grajo pri postelji in štrbumkal na preprogo. V topli vodi se je kopal vsako jutro in se rad otiral z gobo.
Miss Cunningham poudarja, da niti ona niti njen nečak nista hotela iz njega napraviti učene živali. Ako se je navadil nekih kretenj, se jih je iz posnemanja, drugih spretnosti je dobil sam po sebi ali po umovanju.
V življenjepisu te opice vidimo dve potezi, ki kažeta mero njenih duševnih sposobnosti. Ko se je nekoč miss Cunningham oblekla, da bi šla na obisk, je gorila pri-
NOVA PODMENA O MAJIH
Pred Kolumbovim prihodom ee je po velikem delu srednje Amerike raztezalo mogočno cesarstvo Majev. Nenadni nestanek tega naroda, ponosnega na lepo omiko, je že od nekdaj mikal učenjake, ki so zaporedno postavljali najrazličnejše domneve, da bi ga razložili.
Danes se oglaša dr. Cooke, dobro znani ameriški geolog, prinašajoč kaj enostavno razlago, ki pa se zdi pravilna, za nagU propad Majev- Močna množitev ljudstva je pomalem prisilila ta indijanski narod, da je izsekal velikanske ploskve gozda ter na njih zgradil mesta in ustvaril tla za poljedelstvo.
Na ta način ogoljeno ozemlje se je pričelo ulivati obilno tropsko deževje, ki po tej pokrajini pada po več mesecev zapored. Skoraj so nastala široka močvirja, dostopna za razvoj raznoterih epidemij, toliko ne; varnejših, ker zdravniška veda tedaj še ni mogla zajeziti zla. Izsekane površine potem takem ue samo da niso rešile zadatka o naraščaju, namreč so celo postale usodne za Maje, ki jih je kuga tolikanj desetkala, da so v kratkem času izumrli.	k
stopila in ji hotela sesti na kolena. Ne! jo je gospodinja odbila v strahu, da si ne pokvari svetle obleke.
Jan Gorila se je spustil na pod: jokal in stokal kakor dete. Potem je vstal, se ozrl, našel dnevnik, ga razgrnil gospodinji po kolenih in se ji laskavo zvil v naročaj. Pet oseb je videlo ta prizor.
Druga poteza ni nič manj mikavna. Mesar je bil pravkar prinesel kos govedine. Tu pa tam je miss Cunningham dala gorili grižljaj sirovega mesa in tokrat ji je ponudila slabši del odrezka.
»Pokusil je, potem pa mi darilce resno vrnil, me prijel za desnico in mi jo položil na mehkejši del odrezka. Odrezala sem košček, ki ga je v slast pojedel. Ob mojem povralku je moj nečak nejeverno poslušal novico. Ponovila sem torej poskus, pa z istim uspehom, samo da Jan slabšega mesa sedaj niti ugriznil ni.«
Na žalost sta se Cunningham in ne^ak morala ločiti od svojega učenca, kateremu sta bila postala sužnja. Zaman sta iskala osebo, ki bi bila skrbela zanj med njuno odsotnostjo. Sprejela sta ponudbo nekega Američana spričo zagotovila, da bo Jan Gorila srečno živel v zasebnem gaju na Floridi. Prekasno sta zvedela resnico: .Jana Go» rilo je nabavil ravnatelj potujoče menaže-rije. Nekaj tednov po krutem razstanku je uboga opica poginila od žalosti v New Yor-ku. Njene ostanke je kupil American Muséum of Natural History, kjer lahko vidite nagačeno žival.
Po »Tribune de Genève« —nk.

DEKLETCE
KELTI IN SRBI
Al DEBELJAH
Ke.liti&ti so v irskih sagah odkrili največje keltsko božanstvo, Lug, čigar ime nosi po Galiji 14 trdnjav, n. pr. Lugdunum, danee Lyon. Ena struja, vmes John Rhys, smatrajo Luga za sončnega boga, druga struja, vmes Arbois de Jubainville, pa ga istovetijo z rimskim Merkurjem. Te probleme razklada v majski štev. Glasnika jugo-
sloven. prof. društva 1936, str. 825 _ 835
Ilija M. 2 i v a n e v i č. S to svojo razpra-vico je beograjsiki profesor etopil v vrsto etimologov Zunkovičevega kova.
Lug pomeni baje; gozd bogov, božanska šuma. Suma pa se v latinščini izraža z besedo lu eus. Odkod lucus v latinščini? Seveda iz srbščine! To je srbski lug (log. gaj) latiniziTan s končnico -u s. Tacit ga je našel v srednji Evropi, kier ee v ranem srednjem veku omenjajo Sjurti, Sorabi, Surobi. Ostanki živijo še v Lužici, ki se mora po Zivančeviču izvajati iz besede lug (goščava), ne pa od luža, kaluža I
Pri tem pa je jezikoslovec pozabil, da besedo lucus rabi že Plautus. rojen okoli 2-54 pred Kr-, v pomenu >drva«, Cicero in Livi-ue v pomenu: božanstvu posvečen gaj-Virgil pa kot gozd vobče. Stowasserjev Schulwôrterbuch izvaja lucus >a lucendo«, t. j. Lichtung, jasa, laz. či«t(v)ina. Najstarši pomen slovanskega loga daje Maretič v Rječniku po češčini in poljščini; bara obrasla ritom (močvirje obraslo s trstiko), tu. di Ristič-Kangrga poznata provincializean: vit (biček).
Ako pomen že ni čisto istoveten, je pa oblika long (kar je dalo pri nas log, pri drugih Slovanih lug, le v poljščini je ostal stari nosnik) docela nasprotna latinskemu lucusu. Nosnik se je govoril še dobrih tisoč let po Kristu. Tam pa, kjer naj bi ga bil pobral Tacitue, na Poljskem, še zdaj ni izginil.
Keltski dun (utrdba, grad) v besedah kot Lugdun (um), Augustodun (um) tolmači kot izposojenko iz srbščine; beden, navadno bede m (nasip okoli trdnjave). Ta turška beseda naj bi bila rodila keltski dan in obenem francoski béton. Človek bi mislil, da pisee razdira slabe Sale po vzorcu našega humorista Damira Feigla. Мауег-Liibke. EtW 1935, tolmači beton k bitumen (zemska smola).
Se nekaj zabavnih razlag. Irski junak Fo. mor je iz srbščine: pomor (emrt). Praznik lugnasad vsebuje v drugem deln srbski naead, boginja zemlje Tai№u noei v prvem delu slovanska da (tal), »eippes«, koli, s katerimi je Cezar utrdil Alezijo, eo srbske čepke, cepanice; slovanski pridevnik bel (svetel) je dal krajevne nazive; Bol», nja, Bello, dalje lat. pridevnik bellus (▼ resnici od bene, benlus!). Vsa keltska plamena, ki jih omenja Cezar v »Galska vojni«, nosijo sxbaka imena: ВпшдвШ, T iMnirffli
enako pri Tacitu : Beloviči, Latoviči* Tudi vojvode: Dumnovič. Ovgentvič, Vercingeto-vič, itd- Za oznako Nemcev rabila Cezar m Tacit slovanski izraz- Nemétes — Nemàtee. Itd-, itd.
Aiko misli urednik eprejemati v svoj mesečnik takšne prispevke, mu utegne kdo dokazati, da so obleke Tivar (Tekstilna industrija Varaždin) božanskega izvora, kajti v stari norveščini pomeni tivar: bogovi.
• Janko Jarc. Novo mesto, 1936, imenuje to pleme pravilno: Latobiki (etr. 9 in 10).
MOUNET-STJLLY
Največji francoski traged svojega časa je preminul pred 20 leti (2. HI. 1916). Dramatik André de Lorde, njegov zet, ki ga je dobro poznal, je poslal v'Revne des deux
Mondes članek »Mounet _ Sully intime«,
poln neobjavljenega gradiva o možu, ki je znal biti Ojdip in Hernani. Ko je prevzel vlogo grškega junaka L 1881. Je zahteval žezlo. Garderober mu je ponudil vzorec, obit z zlatimi žeblji in prevlečen z žametom. »To je dosti premoderno, preveč bode v oči!« ugovarja traged, »poiščite kaj drugega!« A zaman so mu prinašali razne izdelke: z nobenim ni bil zadovoljen. Tačas pa mu je tovariš Thiron, izvrsten igralec in tudi šaljivec, pricitiral dolgo belo palico, ki se je zdela izklesana iz čiste slonove kosti. Mounet je bil navdušen; »No. kaj takega sem imel v mislih! To je čudovltol Kje ste iztaknili to sijajno reč, dragi Thtron?« »Doma, to je ročaj moje metle«.
Fr. Hoffmann-Ootha: OB XQSQC УВСЕВД
TEHNIČNI OBZORNIK
LCmFOBI IN TEKOČA SVETLOBA
V	laboratoriju nekega bolonjskega alkimista so bile v početku IV. stoletja odkrite snovi, ki jih vzbude žarki k oddaji svetlobe. Nazvali so jih svetlobonosce ali lumino-fore. Vse do 20. stoletja so smatrali neuki ljudje raziskavo teh snovi in njih svetlobne pojave (luminiscenco) za znanstveno igrač-kanje. Toda navzlic predsodkom so zanimali pojavi flourescence (svetloba v spre-minjavih barvah se lesketajočih osvetljenih snovi) in fosforescence (svetloba, ki jo iz-žarjajo snovi v temi) tehnike. Kajti sanja vseh je bila in je še tehnično doslej nedosegljiva »mrzla lu&c kresnic, morskih živali in luminoforov. Poleg: tega pa so svetlobonosce uporabljali praktično pri urah, orožju in nočnih potokazih. Med svetovno vojno so za izdelavo teh priprav uničili kar 20 gramov redke in dragocene kovine radija. Po vojni so šele spoznali, da je smotrneje uporabljati kot luminofor v omenjene svrhe radioaktivni mezotorij, ki hitreje in močneje razpade kot radij (in se zato tudi bolj sveti).
Z odkritjem rôntgenskih žarkov in radioaktivnosti so postali luminofori zelo važen pripomoček raziskovalcu. Kajti oni ne spremene le spremembo nevidne žarke v vidne, temveč omogočajo nad o rentgensko preiskavo materiala in posredujejo (poleg Brau-nove cevi) sliko na televizijskem sprejemniku. Poleg tega ojačujejo posebej izbrani luminofori ultraviolčasto svetlobo živosre-brnih obločnic v smer spektralnih barv, posredujoč svojeke svetlobne učinke odru, ateljeju in plesišču. Najnovejši poskusi na području praktične uporabe luminiforov pričajo, da bodo žarnice in obsevala prihodnosti v notranjščini prevlečene e svetlo-bonosci.
Med luminofore moremo uvrstiti tudi tekočine, ki jih že malenkostna množina organskih snovi (na pr. alkohola) »vzbudi v svetlenje«. Pri njih se pretvarja kemijska energija neposredno v »mrzlo svetlobo«. Povod za študij »tekoče svetlobe« je dala svetloba, ki ie lastna mnogim organizmom. Po sorazmerno kratki dobi iskanja so odkrili snovi, ki že v zelo razredčenem stanju povzročajo sijajne svetlobne efekte (ke-miluminiscenca). Par litrov tekočine more razsvetliti dvorano v toliki meri. da se dobro razločijo posamezni predmeti. Pot k mrzli svetlobi nam je torej pokazala kemija. Kolikor bodo dobljena izkustva uporabna za praktično dobavo svetlobnih virov, bo šele pokazala prihodnost.	(tma).
V	znanih francoskih delavnicah za letala grade dva nova modela letal. Prvi model bo letalo za 20 potnikov; gnali ga bodo ètirje motorji po 1000 konjskih sil- Povprečna hitrost letala bo 400, največja pa 450 kilometrov na uro. Drugo letalo bo «trato-sferno letalo. Zanj so doslej zgradili le zra-ko tesno kabino.
ZNANSTVENE ZANIMIVOSTI
Za štirideset kužnih bolezni so ugotovili, da jih morejo prenašati muhe na človeka-
Število sesalskih vrst, ki vsako leto izum rejo, cenijo na tri, število ptičjih vrst na 8 do 10, število rastlinskih vrat na 20 do 30. Z.na-nost pa ni opazila še za nobeno vrsto žuželk, da bi izumirala.
Preden so začeli Kitajci uporabljati čopič in tuš, so pisali z okoničenimi cevmi in eo pri tem izumili sistem, ki je precej podoben modernim polnilnim peresom. Tudi ta bi bil torej kitajski izum.
V	biološkem zavodu Harvardskega vseučilišča so pri pseh, ki so bili stalno izpostavljeni najhujšemu hrupu, dosegli prebavne motnje, duševno obolenje in predčasno smrt. Ti poskusi spominjajo malo na poskuse slovitega ruskega fiziologa Pavkrva.
Steklo prav lahko nadomesti jeklo v mnogih pogledih. To ne vedia samo za gradbene konstrukcije, temveč tudi za nože, ki jih izdeluje sedaj neka angleška tovarna z nez-drobljivo in zelo ostro klino. Kakor znano, pa so na Češkem kot prvi začeli izdelovati steklene britvice, kakor tudi steklena peresa.
V	trezorju neke ameriške tovarne žarnic hranijo patentno listino za »večno žarnico«, ki je tako odporna, da bi lahko gorela trideset let z enako svetlobo in enako porabo to. ka. Te žarnice (kakor slovite »večne žveplen-ke«) ne izdelujejo zato, ker bi nje uvedba prehudo zadela industrijo žarnic.
Hertha Kraemer: SONCNICE
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v avgustu Ce je tvoj balkon kakor zeleno gnezdo na •traneh ali »predaj obdan 8 plezalkami, potem razdeli njih poganjke od časa do čaea enakomerno na š pa Lir in jih dobro privezi. Ce je tam divja trta, tedaj moraš tudi sedaj odrezati pregosto stoječe vitice. Glicinijam, ki prinašajo pomladi svoje lepe, modre cvetne grozde, razredči tako, da bo raslo dalje le nekaj glavnih poganjkov. Slabotnej-še in stranske poganjke odrežeš za 3 do 4 brate nazaj, da bodo prihodnjo pomlad cve-
teli. Dolgih, tenkih poganjkov poligona ne ftmeš obrezati, ker bodo prinesli krasno, veliko latje številnih belih cvetk.
Kakšno veselje ti dela, če pripraviš svoje azaleje in kaimelije pozimi ponovno v cvet! Doslej si jih imel na vrtu ali na balkonu v pole en ci. Upamo, da ei jim tu in tam privoščil redilnega napoja iz raztopljenega naravnega ali umetnega gnojila. Od srede avgusta jih postavi v sonce. Tam naj dobe popke za poznejše cvetenje.
Mnogo veselja ti bo prirejalo tudi to, če ei boš mlade rastline v lončkih eam vzgojil s podtaknjena. Najilažje dosežeš to pri pelar-gonijah in fuksijah. Sedaj je pravi čas za to. Odreži podtaknjenca z ostrim nožem gladko pod kakšnim listom in ga daj čim bolj ob rob a peščeno zemljo napolnjenega lončka. Ce povezneš stekleno posodo nad ta lonček, bodo kmalu zrasle mlade rastline s koreninami.
Jagode spadajo med najljubše rastline malega vrtnarja, ker dajejo kmalu bogat pridelek okuanih sadežev, V avgustu je pravi čas
za saditev jagod. Vzemi kos zemlje, na katerem niso raele jagode vsaj tri leta, ležati mora na soncu in biti mora dobro pognojena. Vzemi krepke, mlade rastline, najbolje takšne, ki so bile že enkrat presajene, in jih polagaj vedno v dveh vrstah približno 30 cm drugo od druge. Potem jih dobro zalij in pokrij tla okrog njih z gnojem ali. šot jem. Dalje nego tri leta naj ne rastejo jagode na njih mestu, ker je njih donoe v četrtem letu manjši. Svoje jagode pa oskrbuj dobro. Ko si pobral sad, odstrani ves plevel in zrahljaj njih grede čisto plitko. Jagode, ki ei jih sam pridelaš, so tisočkrat okusnejše nego tiste, ki ei jih kupiš.
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Železna jabolka kot zdravilo
Železo je. kakor znano, zelo učinkovit lek za malokrvnost. Zdravniki ga predpisujejo v vseh mogočih solnih in tinkturnih oblikah. Med drugim poznamo tudi tako zvano jabolčno kislo železo, ki ga kupimo kot zdravilo. Toda to zdravilo si lahko pridelamo tudi sami na preprost način. Velike žeblje, ki morajo biti seveda iz železa in čisti, vtaknemo križem kražem skozi eveža jabolka. Ko žeh. lje odstranimo, moremo jabolka in jabolčno kislo železo, ki se je etvorilo v njih, uživati kot zdravilo.
PRAKTIČNE NOVOTE
Vedno svežeanaslo
Maslo se spreminja poleti v tekočino, pozimi v kamen. Sedaj pa so Izumili posodo, v kateri je maslo kakor v termovki zaščiteno pred vnanjimi temperaturnimi vplivi. Masla
je v njej vedno pripravljeno, da ga namaieî na kruh. Razen tega ima nova posoda prednost, da ima lepo obliko, tako da jo lahko postaviš kakor okras na vsako mizo. V zapr. tem stanju ima podobo krogle* Obe njeni polovici seetoje iz dvojne steklene stene, ki je znotraj prav tako poerebrena in preparirana kakor vložki za termovke. Stekleni polovici sta zaščiteni spodaj z nogo in zgoraj z gumbom, ki se ne zdrobita. Toda stene so razen tega iz 3 do 4 mm debelega stekla, ki vzdrži brez nadaljnjega tudi mareikakšen sunek. Poeodo je mogoče očistiti na lahek način, kar je za takšno pripravo, ki naj bo higiensko neoporečna, Se posebno važno.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JBZER*OC Hwmtw la upn T Ljubljani, Kna/ljeva ulica 5 — Mesečna шгоШм Sla in^
ддцј^јђ iWftgTljyPB Ditt 5.1 ■
267
Račnnarski umetnik
Rešitev k št. 253 (Strel skozi knjige) Krogla je prodrla do 1391. strani. Pri rešitvi si je treba ponazoriti, kako zvezki stoje in da je šla krogla skozi vsak zvezek od njegove zadnje proti prvi strani.
Rešitev k št. 254 (Lovcev plen) 74 fazanov. 1 zaje« in 6 Srn.
Rešitev k št. 255 (Čudno število) Banka bi morala rentirju izplačati 123.456.79 din.
Mat T treh potezah
» \ л и es
PROBLEM 17® K. Lit«
»Neue Lerpziger Zeitung« 1930. IL nagrada
Rešitev problema 169 L Tb8 — b7. Fina uvodna-potez« b5 —
M (a);
2.	lDb2 — e5+, Kc6; 3. Dd mat;
1... Sal — b6 (b); 2. Tb7 - c7+, Kd6;
3.	Db2 — h 2 mat; 1... Sa8 — c7 (c); 2. Db2 — e3+, Kd6; 1 DX e? mat
GLAVE
ZA BISTRE
256
Vrtnar natrga Neki vrtnar se je odpeljal nekega dne z 18 različnimi cvetlicami v štirih različnih barvah na trg. y svojem košu je imel tri vrste modrih cvetlic, ètiri vrste rumenih, pet vrst rdečih in šest vrst belih. Te cvetlice ti bilo treba zvezati v šopke talko, da bi bile v vsakem šopku štiri vrste cvetlic ▼ vseh štirih barvah. Koliko šopkov bi vrtnar lahko napravil?
Mat v štirih potezah
PROBLEM 171
R. Marie k »Wiener Schachzeitung« 1935
Neki računarsiki umetnik je dejal občinstvu: Mislite ei dve enoštevilčni števili, katerih vsota je 10. Ce pomnožite prvo število z % prištejete 5. pomnožite vse s 50 in pri štejete k temu zadnjemu produktu drugo Številko, dobite 567. Če postavimo iz teh dveh številk dvoetevilčno število s številkami v istem vrstnem redu, v katerem smo mislili nanju, tako torej, da predstavlja prva številka desetice in druga ednice, in potem pomnožimo to število s Številko deeetie, bo sestavljen produkt iz enakovrstnih številk. Na kateri števili je mislilo občinstvo?