\ Stev. 237 Ptitiln IIAu » 1***» (Mmra* M h mM V Trrtu, w toNi II. ofctobra it« Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI Izhaja — izvzemšt ponedeljek — vsak dan zjmrtj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev- 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — (Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cet> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m m po 40 stot . osmrtnice, zahvale, poslanice in vaftta po L 1.—, oglasi dena.niii zavo Jo* t mm po L Z — Mali oglasi po 2J stot bes:la, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica in reklamacije seooSiliaf« izkliučno uoravi Edinosti, v Trstu, ulica s// Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon areiuištva in uprave 11-57. POVEST ZELENEGA OTOKA Irska1, zeleni otok imenovana, se dru* ži letos v nenavadnem slavjtu. Sedemsto* petdeset let je preteklo, odkar so poko* pane slavne svoboščine irskega ljudstva, odkar je težka angleška roka padla na izeleni otok. Od leta 1171., ko je angleš* iki kralj Henrik I. zavojeval bogate po* krajine svobodnih Ircev, pa do dajnes — ikoliko mračnih let je šlo mimo tega na* roda! Še danes slišiš iz zvokov otožne ■irske pesmi turobno godbo, ki je spre* mljaia Irce na tej poti: žvenket orožja, rožljanje jetniških verig, plač delavne* ga. ljudstva, ki ga tirajo z dedne zemlje... Tričetrt tisočletja je od dneva, ko so Angleži udrli v bogato irsko deželo, ki je slovela po svojih zakladih in po visoki kulturi. Podvrgli so si mesta, prisvojili so si velik del zemljišč in so začeli po načr« tu siliti svoj element v globino irske de* žele. Oropali so Irsko njenih pravic, predvsem samouprave. Tekom stoletij so vedno bolj ginili svobodni kmetje, ir« ske zemlje so se polaščadi angleški kralji, loTdi, veleposestniki. Velikanske svote so angleški kralji in njihovi uradniki iz* mozgavali iz Irske in dežela je vedno bolj propadala. Toda Irska ni propadala brez odpora. Svobodoljubni narod ni hotel biti pod« no^je tujcem, od časa do časa se je dvi« gnil z orožjem v boj zai svoje pravice; toda vsak tak upor je Anglija zatrla v krvi. Iz krvi obešenih pa so poganjala nova pokoljenja upornikov in od roda do roda je šla povest o Svobodi, ki so jo tuji grofje ukovali v verige. Višek pre* sanjanj se je posrečilo doseči Angliji, ko je angleški narod zapustil staro vero in si ustanovil anglikansko cerkev. An* gleški kralji so hoteli tudi Irsko, «otak svetnikov« in zibel zapadnoga katolici* kim, prisiliti, da sprejme novo vero. Ir« skal se je vsem takim poskusom enoduš* no uprla in zato jo je zadelo preganja* nje, ki mu ni para v svetovni zgodovini. Anglija je izdala zakone, po katerih no» ben Irec ne more kupiti zemlje, ne more biti dedič, ne sme trgovati, ne more biti v nobeni javni službi. Angleški velepo* sestniki so se vrgli na njivice irskih kmc» tiče v, ki so raje izgubili vse kot pa vero in rodni jezik. Vsa Irska se je razklala v dva smrtno sovražna si, nespravljiva, a po moči neenaka tabora: Na eni strani je bila tenka plast angleških veleposest* nikov in uradnikov, ki so imeli skoro vso zemljo v rokah in vso državno oblast in orožje, — na drugi strani pa vse irsko ljudstvo, ki ni imelo ničesar drugega' kot sveto pravico do svoje zemlje. Irski narod je pa vedel, da ima pred vsem človeštvom dolžnost, priboriti si domovino. Vsak narod ima gotova po* slanstva v svetu. Ircem je bila prisojena visoka, a grenka naloga, da pokažejo vsem zatiranim narodom vseh vekov, da je mogoče vzdržati proti najhujšemu nasilju, da ne morejo ne bajoneti irt ne denar ubiti v uklenjenem narodu hrepe* nenja po svobodi. To svojo nalogo je irski narod vstrajno in žilavo vršil. An* gleži so hoteli zlomiti hrbtenico Irski, zato so uničili cvetočo trgovino, irsko plovbo so zatrli, irske predilnice so boj* kotirali, tudi poljedelstvo in živinorejo podvržene dežele so težko oškodovali z davčno in carinsko politiko. Irci so tr« peli,. umirali, a udali se niso. V trumah so se po francoski revoluciji zaceli izse* Ijevati v svobodno Ameriko, nosili so 9 seboj vrečice rodne grude, da bodo imeli blazino v grobu, nosili so črez morje tu* di srd! proti zatiralcem in voijo osvobo* diti svoj narod. Iz teh izgnancev so im&i iziti ljudje, ki vodijo danes irsko v svo« bodno življenje. V devetnajstem stoletju se jte vžgal prvi sij svobode na temnem nebu Irske. Medtem ko se je moči irskega naroda prej izčrpavala v krvavih uporih, je mo> gel sedaj upati, da postavnim potom iz* boljša svoj položaj'. Nesmrtno ime ve* likega & Conella je združena s prvo parlamentarno akcijo Ircev. Leta 1845. izbruhne v bogati deželi lakota; dva mi* Ijona ljudi se ono leto izseli z rodne zemlje v Ameriko. Vedno glasneje obu* pano ljudstvo vpijie po svobodi, po sa* moupravi, ki bo dala kruha in življenja Irski. Evropa postane pozorna na sto« le t j a! pozabljeno deželo. Anglija uvidi, da ne gre več tako naprej. Blagoma pas dajo strašni protiirski zakoni, v vednih bojih si Irci kršijo pot do enakopravno* sti. Zdi se, da hoče Anglija dati Irski s a* moupravo... Prepozno! Ni še pozabljena nedolžna kri, m še utihnil jok stotisočev, ki so bili pregnani v tujino, še štrle razvaline in pogorišča v Irski proti nebu. Lk>yd George pai, vsemogočni mini* s trski predsednik angleškega cesarstva uljudno vabi predsednika irske republi* ke De Valero na mirovna pogajanja. Vse je pripravljien ugoditi Ircem, samo da ostanejo v okviru aingleške države, Po sedamstopetdesetih letih... To je povest zelenega otoka, povest o nepremagljivem ljudstvu, ki je imek> v borbi za golo življenje eno edino orožje — svOjo pravico, eno edino oporo — svojo vero in en sam cilj — osvobojenje. Danes, ko vstaja mali irski narod, se mu v poštovanju klanjajo vsa ljudstva sveta. z Grško, da se na ta način olajla trgo* vina z vzhodom. Minister je tudi nazna« nil, da se bo kmalu vzpostavila svobodna trgovina z vrednotama", da se bo odpravilo nadzorovanje trgovine s strani vla« de in slednjič, da si bo Čehoslovaška ustanovila1 lastno trgovsko brodovje. Čehoslovaško - poljska trgovinska pogodba PRAGA, 9. Na plenarni seji čehoslo« vaško *poljbke komisije se je dosegel sporazum v vseh točkah. . Finančni položaj CehoslovaŠke PRAGA, 9. Novi finančni minister dr. Avg. Novak je izjavil, da bo čehoslo« vaška finančna' politika nadaljevala boj proti inflaciji denarja ter štedila pri upravi Omejitev prometa: tujih valut se bo deloma odpravila, da se pospeši iz* vaz. Padec valute v^ sosednjih državah je povzročil edinoJe potnikom težkoče. Proračun se je izdatno znižal, tako da se je doseglo skoraj ravnovesje; primanj* kljaj znaša, samo 800 mšljonov, ki se bo* do krili, kakor bodb sklenile politične stranke. V ta namen bo razpisala drža? va posojilo 6%, v katero se bodo lahko konvertirale anft&rijske predvojne rente. Vprašanje avstrijskega vojnega posojila bo vlada ponovno, proučevala. Bilanca plačil inozemstvu je sijajna, dolg za bombaž je že plačan. finančna Jugoslavija Sprememba občinskega volilnega reda za mesta v Sloveniji BELGRAD, 8. Na včerajšnji seji dru* £ega pododseka zakonodajnega odseka je bil sprejet občinski volilni zakon za Slovenijo z nekaterimi izpremembamL Odsek je ukinil dosedanji način razde* litve mandatov (proporc) za ona mesta, ki imajo lastni štatut (Ljubljana, Mari* bor, Celje in Ptuj) in za1 vse občine, ki imajo več kakor 10.000 prebivalcev. Od sedaj bo v omenjenih mestih in občinah stranka, katere lista bo pri volitvah dobila! relativno vdčino, dobila polovico mandatov, med tem ko se bo druga po* lavica mandatov razdelila med vse stran* ke, ki Iso »predložile liste, vštevši tudi ono stranko, ki je dobila relativno veči« no. Odsek je sprejel tudi srbijanski princip naknadnih volitev, to je, da se bo vršila: volitev, ako bo kaka lista izčr* pana, za toliko mandatov, kolikor jih bo izraznjenih. Za vaške občine, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev, ostane v veljavi dosedanji način volitev na po* dlagi čistega proporca. Izvršene so tudi nekatere manjše izpremembe in je isto* tako tudi sklenjeno, da se vstavi v pre« hodne določbe tega zakona, naj se izvr še nove volitve v onih občinah, kjer so bili razveljavljeni mandati komunistov, ki so v teh občinah imeli večino. Razprava prali Draškovićevemu morilcu ZAGREB, 8. Včeraj se jle nadaljevala •glarvna razprava proti Rodoljubu Cola* koviču in tovarišem, obtoženim umora ministra Draskoviča. Pri zaslišanju je obtoženi Colakovič izjavil, da se ne čuti krivega, ker nr nikomur naročil, naj iz* vrši atentat. Priznava se za pristaša ko* munistične ideje, vendar pa ni bil član komunistične organizacije. Na vpraša* nje predsednika, ali obžalujte svoje delo, je odgovori^ da se je s svojimi tovariši boril proti Obznani, ki je protiustavna, Daije pravi, da ni nihče nagovoril Alijo Alijaglča, naj izvrši atentat, ki ga je storil iz lastnega! nagiba. Obtoženec je na vsa vprašanja odgovarjal popolnoma hladnokrvno. Razprava se je opoldne prekinila. Konflikt z Albanijo BELGRAD. v. V zunanjem min istr* stvu se je vrSTa pred sinočnjim konfe* renca, katere so se udeležili načelnik polrtičnga oddelka Jankovič ter razni strokovnjaki. Razpravljali so o diplo* matskih ukrepih, ki naj bi se podvzeli v slučaju, ako izvrše Albanci nameravan napad. Tudi v generalnem štabu se je vršila konferenca o načrtu vojnih odi* redb za- slučaj albanskega napada. Iz Rima poročajo, da se jle včeraj po* svetovala parlamentarna komisija o kan* centraciji jugoslavenskih čet a albanski meji. Državno investicijsko posojilo LJUBLJANA, 10. Listi poročajo, da je Mitroviška «SrbiJjia» priobčila imena bo* gatih državljanov, ki ali sploh niso pod* pisaH državnega investicijskega posojila ali pa so podpiali v razttnerju s svojim bogastvom sraimotno nizke svote. «Slo* venski Narod» je prinesel izvle*ček iz po* ročila «Srbije» ter dostavlja: «Kakar smo že te dni napovedali, bomo temu vzgledu sledili tudi mi ter priobčili; vse one, ki pri državnem posojilu ne pozna* jo države.* Represalije proti Ogrski ZAGREB, 9. «Riječ» je poročala 7. t. m. iz Belgrada: Na današnji seji mini* s trškega sveta je bil sprejet proračun mi* nistrstva) za pošto in brzojav. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da se obvesti ogrska vlada, da bo jugoslavenska vlada pričela izvajati represalije glede ogrskih šol, ako ne bo ogrska vlada ukinila od* redbe, pa kateri marajo naši državljani na Ogrskem pohajati ogrske šole. Mi* nistrski svet se je bajvil tudi z volitvijo uprave Rdečega križa. Jugoslovenske čete se umikajo iz Taraboša? ZAGREB, 9. aird kron v zlatu, t. j. depozite, ki po pravu pritičejo prvi zasedni vojski, ki je bila srbska, oziroma sedaj svobodni državi Reki. Dalje se peča odprto pismo z na« črtom o jugoslavensko « italijanskem kondominiju na Reki, ki ga je sestavil in izročil grofu Manzoniju dr. Anton Vio. O tem gospodu pravi pismo, da je «bivši Hrvat, bivši Madžar, sedaj I tali« jan, ker se doslej' še niso izkrcali na Re« ki Turki». Načrt je sestavil dr. Anton Vio s sodelovanjem kom. Castellija, no« vega generalnega komisarja na Reki, in poslanca Teso, zaupnika ministrskega predsednika Bonomija za reško vpraša« nje. Načrt, pravi pismo, ima edini na« men ustvariti na Reki vražjo kovačnico proti! obstoju Jugoslavije. Ako bi nam« reč Jugoslavija; privolila v kondominifj, bi se dal vzgled vsemu svetu, kako se tu« di Jugoslavija ne drži mednarodnih po« godb, kakršna jo rapallska. Tukaj našteva odpTto pismo industrij« ska podjetja, ki jih je spravila Italija v svojo last. Italija ima v svoji režiji po« morsko vlada in pomorsko zdravstvo^ dlOčfcn tečejo za javno službo (tramvaj, luč, vodovod) tajna pogajanja, da bi se oddala neki družbi v Benetkah. Tudi. pa* lača bivšega nadvojvode Josipa je biki izročena, kakor trdi odprto pismo, po nezakoniti pogodbi Italiji za rabo za se* dež italijanskega poslaništva proti plači« lu 100 lir v zlatu na leto pod naslovom priznanja lastnine. Tudi tovarna tobaka h prešla v popolno režijo Italije. N-a koncu pravi pismo, da za Reško jugo* slovensko stranko vprašanje' baroškega pristanišča kratkamalo ne eksistira, za* kaj to pristanišče ni nikdar pripadalo Reki. V seji reškega municipalnega za> stopstva 5. maja 1916. so priznali italija* nissimi sami z uradno ugotovitvijo: «Pri« stanišče Baroš je zunaj zidovja našega mesta Reke». Vsled tega pa pripada Ba« roš Jugoslaviji. Glede opazke grofa Manzonija, da Rečani že dobro razumejo, d'aj je njihova gospodarska moč od« visna. zlasti od prometa z Jugoslavijo, pravi odprto pismo: S tem se uradno pri« znava, da je praVica na naši strani in je naš boj upravičen, kajti Reka more pri« čakovati samo od Jugoslavije svoja re« šitev. - ' " , ~ Mala Azila * ' Torki pritiskalo Grke s vseh strani. CARIGRAD, 9. Uradno poročilo turške an- gorske vlade od 3. in 4. oktobra pravi, da se vojna dejanja kljub neprestanemu dežju nada-lujejo. Pri Afimu Karabisarju prodirajo turški oddelki proti jugu ter so prepodili Grke z njihovih položajev in jih vrgli proti severu. Sovražnikovi protinapadi proti našim oddelkom, ki pritiskajo grško levo krilo pri Roz-dahu severno od Eski Šehra so bili odbiti. jSpopadi se nadaljujejo v bližini Afimu Kara-hisarja. Vrhovni poveljnik Kemal paša in general Rafet se nahajata na fronti. Amerika Revolucija v Peru - - SANTIAGO DE CILE, 10. Iz La Paz poročajo, dii' j)e v okrajih Tumpes in Piura v peruvanski republiki izbruhnila revolucija. - Domače vesti Smrtna nesreča na lovu. Iz Komna: V nedeljo je šla večja družba lovcev iz Komna na lov proti Lipi. Med njimi je bil tudi okrajni sodnik Filip Černe. Na skalovitem pašniku med Lipo in Svetim se je sodniku izpod-taknilo, da je padel Puška ki mu je padla iz rok, se je sprožila in oba strela sta zadela v noge in spodnji del telesa. Navzoči lovci so takoj preskrbeli voz in so težko ranjenega Černeta odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je umrl ob 3. uri popoldne. Pokojni sodnik je bil jako priljubljen pri ludstvu, ker je bil vzoren uradnik in ljubeznjiv človek. Šel je ljudstvu na roko, kjer je le mogel. Njegova smrt je vzbudila vseobče sočutstvo. Ko se je raznesla vest o tej nesreči, se ie zbrala vsa občina in fe na ganljiv način izkazala soprogi in otrokoma svoje globoko sožalje. Tem večja pa je bila žalost, ko je došla vest, da je ponesrečenec umrl. Kako tragičen slučaj je to! Pred kakimi desetimi meseci je njegov bratranec Emil Černe smrtno ponesrečil na lovu sedaj pa Filip na sličen način! Tudi tem potom izrekoma gospej vdovi in vsi družini svoje najgloblje sožalje. Truplo pokojnikovo se bo peljalo danes ob 12. uri iz mestne bolnišnice v rojstno vas Tomaj, kjer ga pokopljejo na tamošnjem pokopališču. Nekoliko grenke resnice naj napišemo tu na naslov nasprotnikov, ki vedno trdijo, da je naše ljudstvo nekulturno in ki so vsi pokonci, če zahtevamo od državne uprave, naj nam da zadostno in dobrih šol v materinem jeziku. Naša ljudska šola je do sedanje dobe — in to kljub zlohotnosti avstrijskega režima — najuspešneje vršila svojo kulturno nalogo. Saj se smemo ponašati, da v velikem delu naše Julijske pokrajine mlajši rod skoraj ne pozna več analfabelov. Res pa je, da je v nekaterih krajih naše ljudstvo kulturno zaostalo. Zakaj? Tu pa moramo nasprotnikom povedati v obraz grenko resnico: ta zaostalost se opaža po nekaterih predelih Istre, kjer je delil od nekdaj in deli tudi danes našemu ljudstvu kruh kulture deželna uprava, ki ni bila nikoli in tudi danes ni naša! Tam se morajo le nasprotna nam gospoda trkati na prsa: grešili smo, mnogo grešili na škodo kulture! Naši analfabeti, kolikor jih je še v Istri, so žalosten spomenik na polju njihovega — kulturnega delovanja med našim ljudstvom. Sicer pa naj bi nasprotniki nekoliko pogledali na svoj lastni prag! G. Battara je te dni v večernem *Pic-coIu» pisal o šolskih razmerah v Kalabriji in v Val d'Aosta in je priznal, da obiskuje tam ljudsko šolo le neznatno število otrok, a sirote učitelji da se morajo zadovoljevati z borno plačo 50 lir, ali še manjšo! Takih razmer nočemo pri nas! Zahtevamo naj se ljudsko šolstvo ne ubija, marveč še izpopolnjuje. Kajti narod smo, ki je ukaželjen in stremeč po kol-turi! Afera Bon — likvidirana! Italijanski listi so te dni poročali o uspehu preiskave, ki se je uvedla o aferi tistega Bona, ki je skrunil grobove na bojiščih, kar so — kakor znano — našd nasprotniki izrabili za kruto žaljenje vsega našega naroda. Trdili so, da je Bon Slovenec in da so vsi Slovenci Boni. V poročilu navajaic, da so našli v stanovanju Bona razne predmete, ki jih je gotovo izkopal iz grobov. Pridodajejo pa, da so častniki, ki so spremljali trupla, izjavili, da gre tu le za navaden zločin. To pa je isto, kar smo trdili mi, od vsega začetka. Radi zločincev poedmcev se ne sme žaliti ves narod, ker tudi to bi bil zločin. Te sodbe ne spremenimo tudi sedaj ne, ko je ugotovljeno, da Bon ni Slovenec. Tudi o italijanskem narodu smo uverjeni, da spoštuje mrtve in njih grobove, kakor jih spoštuje naš in vsak civiliziran narod. Na tako pravično in vzvišeno stališče presojanje se ne morejo povzpeli naši nasprotniki. In to je žalostno, ker je tudi v tem eden glavnih vzrokov, da ne more priti do znoslji-vejših razmer med obema plemenoma v deželi. Poroka. Poročil se je dne 8. t. m. v Trstu gospod Ante Grubišič z gospico Anči Malaje-vo. Bilo srečno! Neljuba tiskovna pomota. V uvodu k razgovoru istrskega poslanca drja Stangerja z nekim italijanskim žurnalistom se je vrinila kaj neljuba pomota. Rečeno je bilo «z nekim» poslancem, čitati pa je treba «našim» poslancem. Sicer pa so čitatelji gotovo razumeli, da gre le za tiskovni pogrešek. Opozarjamo, na sejo upravnega odbora ♦ Zveze učitelj, dr. ki bo v četrtek 13 t. m. ob 11. Naj nihče ne manjka. Organizacija oskrbnic vojnih sirot t Trsta naznanja, da se je o priliki nabiranja za sirote UdoviČ nabralo 680 lir, za kar gre neumorni gcL Grgičevi Zmagoslavi posebna hvala, ker se je z vso vnemo pobrigala za te sirote. Poleg denarnih prispevkov se je nabralo tudi precej komadov oblačil in obuvalo. Od svote 680 lir se je stari materi sirot izročalo v obrokih 107 lir, preostaje od nabrane svote še 273 lir. Ker se je pa mej tem časom oglasil oče «dosn-nevanih sirot UdoviČ», ki je uslužben v Jugoslaviji kot orožnik, je prevzel on sam oskrbo, svoji hčerki in staro mater, kakor je njegova dolžnost, in vzame družino k sebi. Ker ni treba teh sirot več podpirati, vpo-rabi Organizacija preostalih 273 lir za podpiranje drugih potrebnih sirot, in bodo — nadejamo se — soglašali blagi darovatelji. Organizacija se najtopleje zahvaljuje svoji vrli oskrbnici gci. Grgičevi, kater- se je v sili največje potrebe gorenjih sirot ' požrtvovalno trudila, kakor tudi vsem podpornikom, ki so se drage volje odzvali ter pomagali sirotam, ko so bile brez vsakih sredstev. Mladinsko društvo «Profiveta» po dr. pri St. Mar. Magd. Sklicujem za danes, v torek 11. t m. izredni sestanek ob 7» uri v prostorih« kjer se je vršil zadnji sestanek!. Pozivam vse člane« da se ga udeležijo točno in polaošte-vilno. Tajnik. Odlok o naborih v sovah pokrajinah. Kralj je podpisal odlok, s katerim se italijanski vojaški zakon razteza na nove pokrajine, ter odlok, ki vsebuje predpise o vojaških naborih v teh pokrajinah. Nedeljska kolesarska dirka za <'primorsko prvenstvo 1921» je nad vse sijijno izpadla. Obširno poročilo moramo radi pomanjkanja prostora prenesti na prihodnjič. Prvi je dospel na cilj med dirkači Gorazd Hvala iz Trsta; II. Franc Širok iz Gorice, III. Franc Tomšič iz Gorice. Med «taristi» je bil prvi Rafael Frančeškin iz Vrtojbe. * , Pri hitri hoji na 10 km je dospel prvi na cilj Mirko Milič s Prošeka; a pri teku na 100 m je odnesel prvo darilo Gustl Stare iz Trsta. Iz triaikega ilvlienfa Blazen mladenič. Planil je izza vogala šentjakobske ulice an bežal dalje, brez cilja v megleno jesensko noč. Upehan in izmučen do smrti je dospel pred krčmo «A1 Spazzaca-mino», se ustavil in začel vpiti, da bo vsakega umoril, čim se mu bo približal. »Ubogi mladenič; znorel je» — je dejal sključen mož radovednim gledalcem in se odstranil: šel je v bližnjo lekarno, od koder je telefoniral vitezu Trevesu. Kmalu je bil na licu mesta Treves z dvema strežnikoma, ki sta prijela blaznega mladeniča in ga odpeljala v opazovalnico mestne bolnišnice. Nesrečni N. L. je star 18 let, stanujoč v ulici Giuliani (pri Sv, Jakobu.) Dva požara. V nedeljo ob prvih jutranjih urah se je vnelo iz neznanih vzrokov v kleti hiše št. 4 v ulici U&ne nekaj nerabljivega pohištva. Prvi, ki je opazil ogenj, je bil neki nočni čuvaj, ki je tudi obvestil ognjegasce. Škoda, ki jo je povzročal ogenj, znaša par tisoč lir. — Drugi požar je izbruhnil včeraj zjutraj v prodajalni z živili bratov Tommasini v ulici Ginnastica št. 39. Ogenj so pogasili ognjegasci pod poveljstvom povelnika Uxe. Škoda znaša 1000 lir. Radi denarnih zadev. Pred par dnevi je posodil 30 letni Ivan Cerkvenik, stanujoč v Ro-colu št. 620, svoji sosedi Mariji Piščančevi 700 lir, da bi si kupila konja. Pred včerajšnjim se je pa Cerkvenik skesal, da je posodil ženski denar. Zatorej je stopil k njej in ji začel po ovinkih praviti, da potrebuje denar. Ženska je razumela, kam pes taco moli, in odgo-rila, da mu ne more vrniti denarja. To je pa Cerkvenika tako razburilo, da je hotel nabiti Piščančevo. Ob pravem času je prišel n^n sin. Ko je ta videl, da hoče Cerkvenik nabiti mater, se je zagnal nanj in ga parkrat udaril po glavi. Tudi Piščančeva jih je dobila pri kavsu, ker se je mešala v zadevo. Cerkvenik in Piščančeva sta dobila pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil prišel na lice mesta. Majhna razlika ali s strehe stranišča v umazano, smrdljivo jamo. Krčmar, s podviha-nimi rokami, ga je vrgel z ozirom na to, ker se ga je preveč nalezel in razgrajal po gostilni, iz gostilne na cesto. Tam je delj časa premišljeval o usodi, ki ga je doletela. Končno — bilo je okoli 1. ure po noči — je vendarle vstal s tlaka in se gugal proti domu. Prišel je pred hišo št. 7 v ulici della Tesa. Tu je misli! pijanček, da je pred svojo hišo in vstopil v vežo, ki je bila slučajno odprta. Od tu ga je privedla pot k precej visokem zidu, ki loči dvorišče. Možakar je delj časa premišljeval, ali naj prepleze zid, da bo na ta način prišel v dvorišče. Mislil je, da se nahaja pred svojim domom in da so zidarji kar čez noč sezidali zid in mu s tem zabranili vhod v dvorišče, kjer ima svoje stanovanje. Končno — tako ali drugače — je prišel do zaključka, da mora na vsak način preplezati zid. Pri tem zaključku je tudi ostal in prilezel na vrh zida. Tu je stopil na streho stranišča, ki se nahaja na dvorišču v isti višini kot zid. Po strehi je kolo-vratil toliko časa, dokler se ni podrla z njim vred v notranjost stranišča. Tudi se ni končala pijančeva usoda: udri se je pod in revček se je pogreznil v jamo. Drugo jutro — to je bik> včeraj — so povlekli nekateri stanovalci pijančka kt kritičnega položaja. Na lice mesta je priešl tudi zdravnik rešilne postaje, ki je odpeljal moža v mestno bolniš-nico. Mali tatinski dnevnik. Preteklo noč so obiskali neznani tatovi stanovanje g. Augusta Ro-mereja v ulici Sara Daviš št. 38 (Rojan) in odnesli šivalni stroj Smger, stensko uro, več vrst perila in nekaj zlatenine v vrednosti 7620 lir. Doznali smo, da so predrzni tatovi odpeljali ukradeno blago z kočijo. _ Isto noč je bilo «obiskano» stanovanje Ivana Zorzona v ulici Chiozza št. 11. Tatovi so odnesli iz stanovanja 8 parov rjuh in 5 zlatih prstanov. Lastnik trpi 1200 lir škode. Vesti z Goriškega Javna predavanja v Gorici. V sredo dne 12. t. m. se bo vršil «Pri jelenu« tretje javno predavanje. Predava dr. Jože Bitežnik ^ o predmetu: Socializacija zemlje in industrije. Predmet je tako važen in aktualen, da bi se vsak naš razumnik moral zanimati zanj. Vabimo vse goriške rojake, delavce is inteligente, da pose ti jo to predavanje. Začetek točno ob 20. Vesti iz Istra Iz Dekanov smo prejeli sledeče pismo: Slav-no uredništvo! Ker se že delj časa širi govorica, da sem jaz pisec člankov iz Dekanov, prosim to slav. uredništvo, da se v prihodnji številki cenj. lista izrazi, ali sem ali nisem autor onih člankov. Naprošam še, da se objave tudi sledeče vrste: Gospoda komisarja Benignija poznam že dolgo vrsto let ter mi ni znano, da bi bil on kdaj «avstrijakant», pač pa mi je znano, da je gosp. komisar Benigni bil takoj od početka vojne od avstr. oblasti interniran v Oberhollabrunnu, odkoder je bil odpuščen komaj februarja leta 1918. Torej je pisec članka, kar se tiče osebnosti gosp. Benignija, slabo informiran. Zahvaljujem se slav. uredništvu v naprej ter ter se beležim s poštovanjem Ivan Markežič. Opomba uredništva. Z objavo _ gornjega pisma v celoti smo ustregli drugi želji gospoda Markežiča. Ni nam težko ustreči tudi prvi njegovi želji ter izjavljamo, da g. Markežič ni pisec dotičnih dopisov iz Dekanov, Naše dopisnike pa prosimo pri tej priliki, naj si prizadevajo, da bodo vseskozi objektivni, kajti samo resna in vsestransko utemeljena kritika javnih organov more prinesti našemu ljudstvu stvarno korist. in sicer če* carinarnico v Gjevgeli 700 glav, v Bitoljn 400, v Gntfu 200. v Mariboru 400, a na Rakeku 300 glav. tržne cene. Trst, dne 10. oktobra 1921. Krompir............... —.--.80 Glavnato zelje............ —1.40 Paradižniki..............—.--.60 Radič .....•».•.,»»•*„ —— 2.— Malancane ..............—1.80 Čebula............... —.— 1.— Cltrone............... —.--.25 Jajca —.65 —.70 Sadje: Breskve...............3.= 4.— Hruške....................—3.20 Fige................—2.60 Grozdje . ..............—.— 3.60 TBOOVSKI pomočnik izvežban v jestvinski strrki išče službe v mestu ali na deželi. Stanko Godina, Via Scoglio 174, telefon 18-78. 1856 Jabolka . —2.80 Borzna poročila. Tečaji« Trst, dne 10. oktobra 1921. Jadranska banka . ....................540 Cosulich..................338 Dalmatia..................215 Gerolimich 1400 Libera Triestina ............ . . 558 Lloyd . ...................... Lussino 700 MartinoHch .............. . . . 162 Ocean ia 255 Prem uda .................. 345 Tripcovich ..................300 Ampelea............••••.. 615 Cement Dalmatia..............320 Cement Spalato . ....................280 Taja valuta aa tržaikem trga« avstrijsko-nemške krone...... . 1.--1.10 češkoslovaške krone ••..•... 26.50— 27.— dinarji.............. 43.50— 45.50 leji................ 20 50— 21.50 marke.............. 30.50— 21 50 dolarji.............. 24.50- 24.75 francoski franki.......... 181.50—182.25 Švicarski franki.......... 445.--446.— angleški funti papirnati.......95.- 04.50 angleški funti, zlati........114.--116.— napoleoni .............94--94.50 MALI OGLASI IZDELUJEM žimnice, pridem tudi na dom. Ulica Moise Luzzato 3, IV. 1863 sko, italijansko, nemško, sprejema pisarniška dela (prevode in kopiranje na lastnem stroju) na dom. Ponudbe pod <*Uradnica» na upravništvo. 1862 PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fo-nderia 7. 1747 TRGOVINA V MARIBORU, na najboljšem prostoru v sredini mesta se z vso zalogo proda. Potrebni kapiial 700.000 kron. Prevzame se lahko takoj. Cenjene ponudbe pod «Trgovina 700.000» na oglasni zavod J. Sušnik v Mariboru, Slovenska ulica 15. 185S ČEVLJARJI! V prodajalni usnja C. Skapin, v Trstu, ulica Giulia 18, se je začelo s pon-deljkom 11. t. m. na novo rezanje in šivanje nadplatov in prednikov po zmernih cenah. 1847 VELIKI mesečni semnji za konje, goveda, pre-šiče in krmo se vršijo v Divači dne 26. vsakega meseca. 1860 GOSPODIČNA* 18 let stara, strojepiska, zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, z nekaj prakse v odvetniški pisarni išče službe v kaki pisarni Sprejme tudi službo blagajničarke. Ponudbe pod « Vestna« na upravništvo «Edmosti». 1859 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—, po noč ne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izrecno nizkih cenah. Ul. Fonderia 3. 1830 STROJARSKEGA VAJENCA, zdravega, krepkega, dobrih starišev, išče za takoj: strojama Anton Lokar, Ajdovščina. 1831 IVAN INOCENTE ▼ Postori proda 500 m bnkovHi suhih drv, ki so pripravne za ko« kanje oglja. Kopiiča so napravljena na mestu. 1832 TAKOJ se sprejme vešč brivski pomočnik. Plača po dogovoru. Josip Kolakovič, brivec Ajdovščina. .. 1834 ENONADSTROPNA hiša -t vrtom se proda v II. Bistrici po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje Uršič, II. Bistrica. 1835 29 LETEN mladenič, lepega vedenja, samostojen gospodar, veleposestnik, ' želi znanja v svrho resne ženit ve s pametno, dobrosrčno tudi z blagome o. Le resne ponudbe s sliko pod «Gotovosti na upravništvo. 1836 V SUŠAKU blizu Reke, v sredini mesta, na najprometnejšem kraju, se proda radi prevzet ja drugega podjetja, dobro šdoča gostilna, s šestimi zelo prostornimi sobami, primernimi za vsak drugi trgovski ali bančni posel na veliko. Pojasnila daje dr. Anton Kraljić, odvetnik, Sušak - Jugoslavija. 1837 MEBLIRANA soba se pod ugodnimi pogoji takoj o4da. Ponudbe na naslov: Meljavec, Via AnL Stoppani 5, II. 1840 KREPAK DEČEK, s primemo šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se takoj sprejme kot učenec v pekarno in slaščičarno. Ludvik Ditrich & Co. v Postopki. 1842 NOVO NASELJENI krojaški mojster v Na-brežini izdeluje obleke za vsak stan in po vsakem kroju. Delo lično« cene zmerne. Priporoča se slavnemu občinstvu udani M. Milič. 18431 GOSPODIČNA išče mesta v pisarni kot praktik an tinja. Sprejme tudi mesto blagajničar-ke. Naslov pri upravništvo. 1844 MEBLIRANA soba se odda enemu ali dvema gospodoma. Sv. Mar Magd. zg. 684. 1845 » LITROV mleka na dan se išče. Mlekarna ulica Tigor 8, Trst. 1853 RIBJe OLJE, prve vrste, kemično preiskuše-no, v lekarni v Sežani. 1846 ISTRSKO, .novo, belo vino, zajamčeno !z grozdnega soka, 10K- stopinj, po originalnih cenah v zalogi Avgusta Pavanetto v Sežani. Na zahtevo se pošljejo uzorci. 1827 TROPINOVEC, rum, konjak, najfinejši izdelek, po konkurenčnih cenah v zalogi Avgusta Pavaneta v Sežani. 1826 NEAPELJSKE in bolonjske testenine ima v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani. Vprašajte za pojasnila in uzorce. 1825 SREBRNE krone plačujem do L 2.— komad. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi 2, nova velika prodajalna zlata in srebrnine. 1S20 SEDLARSKEGA pomočnika, pridnega m vestnega delavcai, sprejme takoj: Robert Meršnik, sedlarski mojster, Koseze pri Ilirski Bistrici. (1812) IZVEŽBAN briivski pomočnik se sprejo me. Nastop takoj1. Plača po dogovoru. Nikola Detelić, brivec, P&zin — Istfe. (1811) TRGOVSKA oprava, skoraj nova, krasno in trpežno delo, se vsled odhoda ceno proda*. Naslov pri upravništvu. (1810) V SKOPEM ŠT. 24 na Krasu, se proda posestvo z vsem kmetijskim poslopjem, velikim vrtom 3876 m2, malim vrtom 450 m» in dva travnika. Pojasnila daje Josip Pirec, Voj-ščica pri Komnu. 1769 o 00 v Novem mestu, moderno urejena, z dve= ma v rtoma in malim posestvom, se pod ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila daje M. Frenz, Draškovec, p. Sv. Jernej — Dolenjsko. v sredini mesta Celje s sobami za tujce se radi preselitve takoj proda za 300.000 lir. — Pojasima daje iz prijaznosti tvrdka Petek & drug 818 Celje. Vila za 1 družino . 5 sob, velik vrt, stanovanje razpoložljivo, y( Mariboru, se proda. Cena 650.000 kron. — { Pojasnila daje Anončna ekspedicija I. Sušnikj v Maribor, Slovenska ulica 15. (820^ Krasno pesestvo pri Celju na prodal,, lepa lega, krasen razgled, 11 oralov vinograda, travniki, sadonosnik, vila s 7 sobami, poslopje, živ in mrtev inventar, pohištvo, za L 150.000. Nadalje hotel s 30 sobami, restavracija, gostilne, trgovine, mlin, kmetijska posestva, vele posestva, hiše, vile itd. Karol Breznik, Celje, ni. Dolgopolje štev. 3,< Slovenija-Jugoslavija. 73* Velika partija ; steklenih sip, različne velikosti na drobno ali debelo se proda Preprodajalci, stavbeniki, mizarji in stcklarjL dobijo popust. — Ponudbe nasloviti na zalogo šip Trst, Piazza Oberdan št. 3. 17«> (Hiša Hotel Europa) V Opatiji se proda dvonadstropna vila9l v sredini mesta na robu zdraviliščnega parka, j v bližini pristanišča parnikov in tramvajske postaje, obstoječa iz 15 sob, 5 sob poilj streho, vse popolnoma opremljeno, vodovotfi in električna razsvetljava. Pismene ponudb^ na Tt. Mirko Kozina, Karlovac-Baalja,-799 Jugoslavija. ZaSega d©maUh vin: belega uipm islrsM refssKcr in KrašKesa terena na fie&elo in za družine. — Postražba na dom in tranzite. — Novo sladko vino. Hi. Cunlcoli štev. 8. Stranca?. k S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem falotno vest, da je naš lJubi soprog, nepozabni oče, brat, stric, svak, gospod MATKO KOBAL posestnik in trgovec v Idriji dne 30. septembra, ob Va6 zvečer, v 55. letu, v Leonišču po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil 2. okt. iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. IDRIJA-LJUBLJANA, dne 4. oktobra 1921. 817 MARIJA KOBAL roj. TRPIN, soproga. Mirko, Stanko, sinova. * Marija, hči. Vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila S presunjenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in svak Filip Černe predstojnik okrajne sodnije v Komnu danes ob 12. uri smrtno ponesrečil in ob 3. uri popoludne v tržaški bolnici izdihnil svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo iz tržaške bolnice v torek ob 12 v njegovo rojstno vas Toraaj, kjer se bo vršil pogreb ob 4.30 popoldne. KOMEN TOMAj, 9. oktobra 1921. (820) OLGA roj. KUŠTRIN, soproga. Radivoj, Miladin, sinova. Anton, brat. Matilda por. Kosmina, sestra. Josip Kuštrin, svak. Amalija Černe roj. Mafanič, svakinja. Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso V. E. III. St. 47. DoToljea izroni koatibtfcmt 3NI koaj ▼ Jw~ goslmrifL Jugoslovenski ahiHfnti svit je sklenil, da se sme izvoziti iz đri&ve 2000 Že desetletja Štejejo gospodinje med svoje prijatelje tudi Schicht-ovo milo znamka „JELEN" kakovost velik« Izdatnost iu mfekm&vj Čiptilr* moč od-KI fe perilo tsk»IM— SCtfiCHr#VO čisti m^HuUtc vc£»> ▼ »leTT vom. — Zahtevajte povsod le Edini zastopniki za BaUIo PR»ZI — Trst, Via Tintorc Št. 5. Ctev. 11-54 Njegovo stisni fcoljte v