246. številka.
Ljubljana, v soboto 25. oktobra.
XXIII. leto, 1890.
Iihaja vsak dan svečer, izimši  nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vat ro - og e r sk e dežele za  vse  leto  15 gld., za pol leta 8  gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 43 kr  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld   ID kr.    Za pošiljanja na  <iom rakuna u
po 10 kr. za mesec  po 30 kr  za četrt. leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo in npravništvo je i Gospodskih ulicah st. 12. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. |. vse administrativne stvari
V I,|iiblfaul, 25. oktobra. Povedali smo že, da je Bedariji čas za Slovane jako ugoden, ker mej Nemci ni prave jedinosti in zatorej ne morejo sestaviti nobene trajne vlade. Žal, da v nas Slovanih ni nič bolji. Boj mej semiti in protisemiti se mej nami Se ni začel, nekaj za to, ker v slovanskih pokrajinah, izimši Galicijo, ni toliko Židov nego pa na Dunaj i, nekaj pa za to, ker druga vprašanja ne puste protiseraitske borbe na površje. Imamo pa Slovani druzih mejsebojnih bojev. Koliko se je že pisalo o slovanski vzajemnosti, kako se povsod Siri, ali vender baŠ avstrijski Slovani niti v svoje politike temeljni h načelih nesmo jedini. Zaman bi še danes skušali skleniti kak skupen program, dasi ga tako zelo potrebujemo, kakor riba vode. če bi se morda poklicali Slovani na vlado, se je bati, da bi ne mogli sestaviti ministerstva, ki bi se jedno leto držulo. To je pač žalostno, ali res nično in nam se torej ni čuditi, da nas v višjih krogih bolj ne poštevajo. Že trideset let imamo ustavno življenje v Avstriji, ali nas še vse nezgode neso zbistrile.
Govorilo se je, da se osnuje občni slovanski klub, ali baš dogodki zadnjih dnij so nas preverili, da tak klub, kakor bi bil tudi potreben, ni skoro mogoč. Tudi bi nam morda n takim klubom ne bilo dosti pomagano. Vsa važnejša vprašanja bi se morala odlagati, kakor se odlagajo sedaj, da ne pride do večjih razporov, ki bi ves klub razrušili.
V Ljubljani sešel se je bil shod slovenskih in isterskih poslancev. Posvetovali so se pri zaprtih vratih, to morda iz važnega uzroka, da svet ne izve, kar ostane bolje zakrito pod tajnosti zaveso. Nemški listi so bili izvedeli, da se je pri tej priliki sprožila tudi ideja o zjedinjeni Sloveniji, ali sklepati se nazadnje o tem neso upali, ker ni bilo popolnega soglasja. Je H to res, ne vemo, ali zadnji čas bila je po slovenskem in hrvalskein časopisji daljša kontra-verza, ali naj se Slovenci potegujejo za Zjedinjeno Slovenijo ali pa za zjedinjenje s Hrvati.
Na Češkem je hud boj mej Mlado- in Staro-čehi, v Galiciji so baš te dni izstopili Rusini iz kluba poslancev kmetskih občin. Jedino v Šleziji vlada lepa sloga mej Čehi in Poljaki.
Mislil bi kdo, da smo vsaj v glavnih vprašanjih jedini, pa tudi temu ni tako. Čehi in Poljaki so za deželno avtonomijo, dočim se mi Slovenci za deželno avtonomijo ogreti ne moremo in ne smemo. Mi nikogar ne dolžimo, ali le konštatujemo, da je tako. Ne bili bi skoro verjeli, da bi se kak avstrijski slovanski licu mogel izreči zoper narodno na čelo, ko je borba avsčniskih Slovanov vonder borba za narodne pravice, a veus!er čitamo v »Politiki", ki je glasilo Staročehov, da je mcvoj uaše monarhije prišel na usodopolno pot. Staro načei«« zgodo-vinsko-političuih individualitet se je definitivno popustilo iti nadomestilo z modernim narodnim načelom, ki je v večjezični državi, kakor jo Avstrija nevarno, če dozori do vseh konse venci j, ker bi utegnilo in moralo dovesti do razrušeuja države. In na drugem mestu zopet piše „Politik" : Pred tem, da se narodno načelo postavi za državno načelo moramo avstrijske državnike svariti v zadnji uri. „Divide et impera" na podlagi narodnega načela utegne dovesti do tega, da se z dividiranjem uniči imperium.
Staročeškeinu listu nečemo ničesar očitati, da tako piše, ker vemo, da se taka pisava strinja a češkim zgodovinskim programom in Čehi zmatrajo taka svarila zdaj za potrebna, ko bi Nemci radi razcepili Češko.   Toliko pa lahko rečemo, da bodo
slovanski nasprotniki te besede pri drugi priliki puč lahko porabili v svoje namene in da sku|>no delovanje mej Slovenci in Čehi pri tacih razmerah ves čas ui lahko mogoče.
Letošnje državnozborske volitve bodo posebne važnosti. Pri njih se bode odločevalo, katere poti naj se v bodoče drži avstrijska notranja politika. Važno bi bilo za avstrijske Slovane, da bi vzajemno in z določenim programom začeli daljno po littčno delovanje. Neki ruski list, ki je nam došel te dni, priporoča baveč se s slovanskimi zadevami v Avstriji, da bi se sešel shod avstrijskih Slovanov, da bi določili glavne točke svojega programa. Mi bi se radi pridružili temu nasvetu, ali reči moramo, da je po naših mislih jako malo upanja, da bi se doseglo kako sporazumljenje- Glavna načelna vprašanja bi tak shod najbrž moral pustiti nerešena. Razkrojem bodemo torej stopili v volilni boj in zatorej se tudi ne bode čuditi, če morda njega izid ne bode tako ugoden. Ra/,krojeni bomo najbrž nadaljevali v sedanjem ugodnem trenotku svoje delovanje, in čakali, da se naši nasprotniki ojačijo in sporazumijo. Da pri tacib razmerah veselo bodočnosti ni pričakovati je naravno, to pa radi tega, ker se nad nami uresničuje nemški citat: „Ein grosses Moment fand ein kleinea Gr-ichlecht".
Iz deželnih zborov.
Deželni ziiopr lcra,nj«lci.
(IV. seja, dne 2 4. oktobra leta 1 89 0.)
Ob 8/4ll, uri odpre deželni glavar sejo, kon-štatujoč sklepčnost zbora. Zapisnik III. seje se prebere in odobri. Predsedstvo naznanja novo došle prošnje, ki se izroče finančnemu odseku. Poročila deželnega odbora (pril. 38, 39, 41,) izro;e se upravnemu in finančnemu odseku.
O G. točki dnevnega reda, proračun učiteljskih pokojnin 1. 1891 in o dotičnih prošnjah po roČa poslanec KI ud. Finančni odsek nasvetuje nekatere male spremembe pri pojedinih točkah, ki so v zvezi z rešitvijo posamičnih prošenj. Pri pokojnini za učitelje se ustavi 14.300 gld. (za 300 gld. več od proračuna), pokojnina za učiteljske udove G500 gl. (800 gld. več od proračuna), za vzgojnine 1200 gld. (200 gld. več od proračuna) odpravnine 500 gld., pogrebnine 500 gld uradne in pisarniške potrebščine 50 gld. Skupna potrebščina torej . 24.850 gld. (proti 23.550 gld. proračuna).
Pri pokritji omenja pri šolskih globah poročevalec, da so zastanki precej veliki. Naj se tedaj take globe nakladajo bolj previdno, a potem pa tudi izterjajo. Skupno pokritje znaša 8 84G gld, (za 112 gld. manj od proračuna). Torej se kaže primank)jaj skupnih 16 054 gld., kateri je pokrit iz deželnega zaklada.
Ko so se odobrile razne prošnje učiteljskih vdov za pokojnine in vzgojnine učiteljskih otrok, se potrdi proračun z omenjenimi premembami.
Poslanec vitez dr. Bleiweis poroča o prošnji V. Jaleua, piovizoričnega sekcijskega sluge za definitivno imenovanje, ki se odobri.
Z malimi spremembami se potem potrdi proračun bolniškega zaklada, o katerem poroča poslanec V i š n» k a r.
Dalje poroča isti  poslanec o proračunih po rudniškega in najdeniškega zaklada, ki se oba potrdita brez ugovora.
Preskoči ( se potem preko 10. točke, ker je potrebna neka poprava in ni še iz tiskarne došla dotična predloga, na 11. točko: ustno poročilo finan-
čnega odseka o proračunu deželne vinarske šole na Grmu. Poroča poslanec Vi šn i kar:
Proračun za leto 1891 v prilogi 4 je ugodnejši, kakor so bili oni prejŠt i let, in ako se D prekorači, smemo ž njim zadovoljni biti, ako-ravno so se morale za raznu poprave in naprave tudi še za prihodnje leto mej potrebščine staviti precej zdatne vsote.
Finančni odsek je odobril predloženi proračun z malo spremembo glede dohodkov, katero bodem pozneje omenil.
Potrebščina, za šolo znaša G900 gld., pokritje 5400 gld., prunankljaj 1~>00 gld. Za gospodarstvo potrebščina 6418 gld., dohodki 3600 gld., primankljaj 2818 gld., šola 1500 gld., skupaj 4 318 gld., kateri primankljaj je pokriti iz deželnega zaklada.
Dejanjski skupni primankljaj za I. 1889. pa je znašal 9388 gld. tako, da je proračun za leto 1891. ugodnejši za 5070 gld.
Dalje predlaga:
Prošnji Viljema Rohrmanna pristava na Grmu, za povišanje plače na 1000 gld. in za stalno na-meščenje se ne ustreza. Deže'nemu odboru se naroča, da pretresuje vprašanje, ako je z ozirom na službene razmere, obstoječe pri šoli na Grmu, in na važno in težavno službovanje umestno, da se pri tej šoli stalno ustanovi mesto p r i s t a va in tretjega učitelja, in da o tem poroča dež. zboru v prihodnjem zasedanji ter stavi primerne nasvete.
Oba predloga fin. odseka se vs prej meta.
Poslanec dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o dovolitvi pri klad za okrajne ceste. Upravni in gospodarski odsek se popolnoma strinja z deželnega odbora poročilom ter predlaga, da se vsprejme nasvet:
Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine okrajnih cest 1. 1891. ne bi mogli pokriti z 20% priklado na neposrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za 1. 1891. priklade nad 20% ter ukrene, kar treba zarad predpisa in pobiranja teh priklad.
lati poslanec poroča o prošnji županstva D. M. v Polji za uvrstitev občiuske ceste iz Sneberja do Zaloga mej okrajne ceste. Sklene se izročiti prošnjo deželnemu odboru, da pusti izvršiti predpreiskave in poroča potem.
O 10. točki dnevnega reda: Poročilo finančnega odseka O uravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah — unela se je pri §. 6. huda in dolga debata. Padel je dotični paragraf, padla pa tudi resolucija, ki ga je imela nadomestiti, kar moramo v interesu stvari globoko obžalovati.
Poročilo finančnega odseka o uravnavi učiteljskih plač glasi se v glavnih točkah takole:
• V lanskem zasedanji sklenjeni zakon glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah ni dobil Najvišjega potrjenja. Učna uprava spndti-kala se je nad določbami §§ 3. in 6, ki določujeta pravice deželnega odbora pri razvrstitvi učiteljskih služb v plačilne vrste in pri priznavanji osobnih dokiad. Učna uprava trdi, da § 3. ni prav jasen, in da potrebuje bolj natančne zasnove, ker ni gotovo, kaj je razumeti z izrazom .ustanovitev učiteljskih služb". .Ako ustanovitev zadeva le določitev plačilnih vrst, bi urna uprava ne imela nobenega pomisleka proti temu, da deželni šolski svet ravna v sporazumu z deželnim odborom, ako pa izraz .ustanovitev učiteljskih služb" pomeuja snovanje učiteljskih služb, moru učna uprava temu odločno
oporekati, ker obstoječi šolski zakoni na pozitiven macin določujejo, kje in kdaj je osnovati kako učiteljsko službo. Slavnemu dpželnemu zboru ni prišlo na misel z omenjeno določbo § 3. le količkaj omejiti pravice deželnega šolskega sveta glede snovanja učiteljskih služb, ker ve, da ta pravica po določilih obstoječih šolskih zakonov pristaja le deželnemu šolskemu oblastvu; ampak hotel je ž njo le varovati pravico deželnega odbora pri razvrstitvi učiteljskih služb v plačilne razrede. Finančnemu odseku zdelo ae je potrebno, § 3. bistveno vsprejeti tako, kakor je bil sklenen v zadnjem zasedanji, spremenil je le besede njegove tako, da ni nobenega dvoma, v čem se ima deželno šolsko oblastvo sporazumijevati z deželnim odborom. Glede osebne do-klade po 50 gld učiteljem, ki so 10 let zadovolilno služili na isti jednorazredni šoli z letno plačo IV. vrste, je finančni odsek istega mnenja z deželnim odborom, da se ta določba vsprejme v zakon, da torej § 6. ostaue nespremenjen, kakor deželni odbor nasvetuje. Drugi paragrafi so ostali nespremenjeni; razgovor je bil le o § 10 , ki določuje rok s katerim ima novi zakon stopiti v veljavnost. Ali ker se je od gospoda vladnega zastopnika poudarjalo, da se je Najvišje potrditve zakona za gotovo nadejati še pred novim letom, ako zakon obvelja po načrtu deželnega odbora, bilo je soglasno sklenjeno, da na) ostane § 10. nespremenjen Razen peticije črnomaljskih učiteljev, ki prosijo, da bi zakon stopil na vsuk način v veljavnost s 1. jauu-varjem 1891., došli sta slavnemu zboru v tej zadevi še dve peticiji, na katere se pa finančni odsek ni mogel ozirati. Odbor društva učiteljev in šolskih prijateljev za okrai Kamnik prosi, da naj se po-vikšajo vse učiteljske plače za 50 gld., češ, da bi se na ta način povikšale plače vsem učiteljem, po razvrstitvi novega zakona pa le nekaterim. Tako povikšanje prizadejalo bi deželi pri sedanjem številu učiteljskih služb, katerih je 530, za 26.500 gld. več stroškov, katerih dežela ne bi mogla zmagovati. Ravno tako ni bilo mogoče ozirati se na prošnjo društva „Zveze" učiteljev iz Krškega okraja, ki prosijo, da naj se iz § 4. izpusti določba, da imajo pravico do petletnic samo učitelji in učiteljice, ki službujejo z dobrim UBpehom, ker bi Be sicer dobri in slabi, marljivi in leni učitelji stavljali v jedno vrsto. Dalje prosijo, da bi se bolj natančno določilo, kako se imajo šteti petletnice, celi § 4. je v tej zadevi tako jasen, da so tolmačenja, kakoršna našteva peticija, čisto nemogoča. Zato se tudi na to prošnjo finančni odsek ni mogel ozirati ter slavnemu zboru predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. ) Priloženemu načrtu zakona, s katerim se nekatere določbe deželnega zakona z dne 29. aprila 1873., d. z. Št. 22, in z dne 9. marca 1879., d. z. št. 13, (spreminjajo, oziroma dopolnjujejo, pritrjuje deželni zbor.
2. ) Deželnemu odboru se naroča, temu zakonu pridobiti Najvišje potrdilo.
Poročevalec bil je dr. Vošnjak, ki je v zadnjem trenotku prevzel poročilo mesto poslanca Kluna. Pri splošni razpravi ne oglasi se nobeden k besedi. V podrobni razpravi se odobrijo brez ugo vora § 1—5. Huda debata pa se je unela pri § 6., ki se glasi takole:
Učiteljem, kateri ao po pričetku veljavnosti tega zakona, kot stalni učitelji na jedni ter isti Jednorazredni ljudski šoli z letno plaćo IV. vrste zadovoljilo službovali deset let, gre razven zakonitih i/.beno-starostnili doklad še osobna do-kladii fiO gld., ki se pri odmeri pokojnine ne UŠteva m odpade, če dosežejo učiteljsko službo z višjo plačo.
Prisod te osebne .ioklade izreče deželni šolski svet, zaslišavši poprej deželni odbor.
Puslauec Iv. Hribar: Da se je pokazalo že V odseku dvojno mueuje, dokaz temu je, da poroča drug jmročevalec nego prvotno namenjeni. Razdelil se je v zbornici poseben predlog. Ne morem pritrditi načrtu § 6., ker jemlje pravice dež. odboru in jih hoče združiti vse v šolskem svetu. Nevarno je če se prepušča deleuje nagrad samo temu, „zaslišavši" deželni odbor, ker deželni šolski svet bode pač zaslišal deželni odbor, a delal pa po svojem ne oziraje se na mnenje deželnega odbora. Tudi beseda ^zadovoljivo" zdi se mi jako elastična. Včasih je bilo delovanje proti narodu slovenskemu „zadovolji vou. Avtonomije že dežela itak nobene nema, vse se izroča le deželnemu šolskemu oblastvu. Deželni Šolski svet ni zares avtonomen, vlada ukrepa
dostikrat sama, ne da bi zaslišala avtonomne ode sveta. Deželni predsednik ni ugovarjal pri lanski debati § 3., ki dovoljuje deželnemu odbora večje pravice nego § 6., kateremu se je uprla vlada, češ da bi zakon ne utegnil biti potrjen. Stavim predlog: Da se § 6., ker je deželni odbor prikrajšan v s v K i i avtonomiji, izpusti popolnoma — stavil pa bodem resolucijo, glasečo se takole:
„Deželnemu odboru se naroča, učiteljem, ki so kot stalni učitelji na jednej ter istej jednoraz-rednej ljudskoj šoti z letno plačo IV. vrste zadovoljivo službovali deset let, zaslišavši pred deželno šolsko oblastvo, dovoljevati iz deželnega zaklada nagra I o letnih 50 gld., „ki se pri odmerjevanji pokojnine ne ušteva in odpade, če dosežejo učiteljsko službo z višjo plačo."
I'osi. dr. Tavčar v dolgem izvrstnem govoru — ki ga piinesemo celega na posebnem mestu — odbija § 6. v njegovi predloženi obliki.
(Dalje prih.)
JDež;@lni zbor Istrslcl.
Dne 21. t. m vršila se je ona znamenita seja istrskega deželnega zbora, na katere dnevnem redu je bila kot prva točka verifikacija jednoglasno voljenih posl. M a tnlira in Jenka.
Po velikem kokodakanji v vseh italijanskih časnikih, kateri so pisarili, da bi bilo overovljenje Mandieeve volitve zmaga brutalnosti slovanske, po dogodkih lanskega leta, kateri so zahtevali kun-sekvenco, po uvažanji anonimnega protesta, sploh po vsem soditi, moralo se je pričakovati, da bode italijanska večina pokazala svojo odločnost in moč. A končni sinočni resultat bila je — „ridi-culus mus".
Italijanska večina zaplela se je v mreže, katere je sama stavila, tako, da je naposled pred svetom pripoznati morala, da ne zastopa večine naroda, da torej nema poguma eventuelno končne razsodbe prepustiti volilcem.
Znak bil je že v tem, da se je včeraj proti navadi odredila seja zvečer. Bali so se, da bi se galerija ne napolnila s poslušalci iz Porečke okolice, kar bi jim bilo zelo neprijetno. To so za-prečili in galerija bila je natlačeno polna samih pristnih Porečanov:
V imenu veritikacijskega odbora poročal je posl. Wasaermann — devetorici naših poslancev in vitezu Babudru. Vsi drugi poslanci so namreč prej junaški pobegnili iz zbornice. Ko je bilo poročilo prečitano in stavljen predlog, da se oba jednoglasno voljena poslanca potrdita, konstatoval je predsednik nesklepčnost zbornice z opazko, da bode to zadevo v jedni prihodnjih sej zopet na dnevni red postavil.
Na to oglasil se je dr. Laginja za besedo, katero mu predsednik ni hotel dovoliti, ker je zbor nesklepčen. Dr. Laginja odvrnil je, da to ga nema zadržavati, „ker se lahko tudi privatno pomenimo." Naposled je dr. Laginja vender izjavil, da bode manjšina zmatrala svoja drugova Mandića in Jenka overovljena, ako jih večina tudi ne potrdi.
Prijaviti nam je zanimiv govor, ki ga je imel v II. seji poslanec Volarič:
„Iz ravno prečitanega zapisnika posneti je, da so po govoru predsednikovem zastopniki Njega velečastvu vskliknili „evviva", a o našem „živio" ni niti govora Že v lanskem letu prosil je spoštovani moj drug, g. dr. Laginja, predsednika, da se v zapisnik zabeleži, v kojem jeziku so pozdravili zbor predsednik, podpredsednik in vladni poverjenik, in v prvi točki je zahteval, da 8e izrecno označi besedo „živio", kojo je vskliknila manjšina Nj. velečastvu. četudi je gosp. predsednik obljubil, da hoče ustreči opravičeni in jednostavni tej zahtevi, se vender ni oziral na prvo zahtevanje, ker v stenografiškem poročilu o lanskem zborovanji čita se samo, da so se zastopniki odzvali z „evviva", dočim o našem „živio" ni duha ne sluha. Gospoda.' to za nas ni malenkost. Mi zahtevamo popomo ravnopravnost narodnosti naše in našega jezika in hočemo, da smo svoji v svoji hiši. To je že zadosti, ako vidimo, da g predsednik ne pozna mšega jezika in da otvarja in vodi v zboru samo v italijanskem jeziku, ne brigajoč se za našega podpredj sednika, kateri mu je pridodan v pomoč za slučaj, ako se kdo poslužuje našega jezika. Kdor zgublja svoj jezik, veli Plutarh, ta zgublja svojo svobodo, a mi nečemo biti sužnji na svoji zemlji- Na jedni strani se nam pravi: Svobodno vam je, posluževati
ae pri razpravah svojega jezika,, na drugi strani pa ne stavljajo ▼ poročilo, kar mi govorimo, in delam se nam ovire, samo da bi povsem potisnili jezik naš iz te dvorane Dogaja se nam, kar se je dogodilo Ciceronu: ko so ga odgnali v pregnanstvo, zapleni mu Klodij njega hišo, a v posmeh postavi v njo kip nesramne boginje, posvetivši jo »Libertati*. Na podlagi tega, kar sem rekel, zahtevamo torej, da se v zapisniku zadnje seie zabeleži, da je predsednik zbor pozdravil samo v italijanskem jc/.iku in da je koncem njegovega govora večina Nj. velečastvu zaklicala „evviva-, mi pa „živio*. Ob tej priliki moram tudi v svojem in svojih sodrugov imenu izreči nezadovoljstvo, da se je g. vladni poverjenik — samo, da ne bi moral oa milost in nemilost izreči par besedij tudi v našem jeziku — rajši odrekel vsakemu pozdravu s svoje strani povodom otvorenja deželnega zbora. To njega postopanje zmatramo mi kot napoved vojske narodnosti naši in našemu jeziku, kajti pri kateri koli razpravi ostal bode ter govoril izključno italijanski.
Ko so naši kraji došli pod avstrijsko drŽavo, vedelo se je, da smo tudi mi v tej pokrajini in je „Francisko Prvi" s svojim poveljem z dne 23. julija 1814, koje povelje imam tu v roki in koje je sestavljeno v našem jeziku, zaukazal, da vsi prebivalci naše zemlje ali osobno, ali pa po svojih pro-kuratorjib dne 4. oktobra v Ljubljani pred posebnim odposlanikom Nj. velečastva pokažejo svojo udanost in store prisego zvestobe po obliki, ki je pridejana temu povelju.
Sedaj pa delajo c. kr. organi sami na to, da bi iz uradov in javnega Življenja potisnili našo naroduost in naš jezik, kakor da bi naa ta več ne bilo.
Ljudstvo naše je dosedaj že toliko pretrpelo, da se o njem mora reči z Rimskim zgodovinarjem: dedit profecto grande patiencia documentum (Nemir in glasovi na večini: si, si, averao graade pazienza) in da se mu je ta način postopanja že pristudil in da nezadovoljstvo mej njim dan na dan raste. Ako se hode še nadalje tako postopalo, mogel bi priti čas, da, kadar bi nastala potreba in bi drŽava naša zašla v kritičen položaj, bi se ljudstvo naše — kar jaz ne želim — ne hotelo odzvati dotičnemu pozivu, akotudi bi bil ta poziv izdan v hrvatskem jeziku, tako, kakor se ravno sedaj nikdo ne odzivlja na njega vzdihovanje po zakonu in pravici.c
3De:ž;eln.i zbor grorišlcl.
(III. seja, dne 21. oktobra leta 1 890.)
Predseduje prevzvišeni g. deželni glavar grof Fran C o r o n i u i.
Potrdi se zapisnik poprejšnje seje. — Predsednik naznani, da so poslanci dr. Pajer, dr. Venuti in Mahorčič zadržani; zraven tega sta prazna Bedeža poslancev dr. Loviaoni-ja in barona Ritter-ja. Lepo število novih peticij izroči zbor dotičnim odsekom v razpravo.
Dr. Nikolaj Tonkli poroča v imenu deželnega odbora o novem posojilu 10.000 gld., kojega je bilo mej letom treba v založbo tekočih stroškov deželnega zaloga. Zdaj znaša deželni dolg pri podružnici avstrijskega kreditnega zavoda v Trstu skupaj 60.380 gld. — Zbor odobri posojilo.
Dr. Verzegnassi poroča namesto dr. Pa-jer-ja o prošnjah nekaterih učiteljskih vdov in sirot z* pomoč iz penzijskega zaloga in vsprejmo se brez ugovora naslednji predlogi:
1. Potrdi se odgojevalnina y, znašku 39 gld. ki jo je deželni odbor dovolil bcini hčeri ranj. učitelja Jelšeka za jedno leto čez normalno dobo.
2. Frančiški, hčeri'r. učitelja na Goriški nor-malki Antona Val. Thoraana je dovoljena letna podpora 60 gld. za tri leta.
3. Tereziji vdovi r. učitelja Valentina Vola-nča iz Bovca in njenima hčerama Olgi in Ani dovoli se .skupna letna podpora 180 gld. od 1. marca t. 1. naprej in sicer polovica kot vdoviua pokojnina, druga polovica pa kot odgojevalnina obema hčerama do normalne starosti ali na drug način za-dobljenega preskrbljenja.
Slednjič poroča dr. Verzegnassi v imenu deželnega odbora o naredbah v pomoč pelagroznim bolnikom v našej Furlaniji in zbor vsprejme naslednja predloga:
1. Kot deželni donesek za zgradbo zavetišča za pelagrozne bolnike v Furlaniji odločujejo se one
H^T" Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 246 25. oktohra 1890.
obligacije nominalne vrednosti 2400 gld., katere bo preostale od leta 1888 takratnemu „podpornemu odboru" na nabranih milodarih — in katere je isti odbor izročil deželnemu odboru v oskrbovanje in morebitno porabo.
2. Stroški za zdravlienje pelagroznih bolnikov v obeh goriških bolnicah pojdejo do tiBtega Časa, ko se zgradi zavetišče, za polovico na račun do-movnih občin dotičnih bolnikov, za polovico pa na račun deželnega zaloga.
S tem je končala seja.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 25 oktobra. Vlada in češka sprava.
„PeBter Lloyd" misli, da prepir o Spravi na Češkem grofu TaaftVu prav ugaja. Druga avstrijska vprašanja mirujejo, ko se prepirajo Čehi. Nikdo si baš zaradi tega ne upa napovedati boja vladi. Celo Mladočehi se boje, da bi ne odstopil Taaffe, ker bi pod nobeno vlado njih stranka tako ne uspevala. Nemci tudi več vladi ne nasprotujejo, ker se jim je na videz približala Posebno pa zaradi tega Taaffeova vlada trdno stoji, ker bi sedaj nikdo ne maral prevzeti vlade, kajti ne bilo bi prijetno s pre pirom o spravi začeti ministrovanje.
Zatiranje ltumnnov na Ogerskem.
Najprej so Madjari vzeli Slovakom njih narodne učne zavode, potem pa pridejo druge narod-nosti na vrsto. Te dni jo učni minister grof Caaky odredil, da ravnateljstvo Nasdsoke višje gimnazije ne sme več svojega zavoda imenovati grško-kato-liškega ali pa rumunskega. Letnih poročil ne sme več izdajati v sami rumunščini in v šolske akte se učenci ne smejo upisovati v rumunščini. S tem se je storil prvi korak za pomadjarjenje tega zavoda.
ViiaiiJ«* držav«*.
Srbski državni sovet je žo izdelal zakon o ministerski odgovornosti. Po tem zakonu se bodo lahko ministri postavili pred sodišče. Če se bi pokazalo, da so nevestno ravnali z državnim premoženjem, bodo se ameli obsoditi v ječo in jim konfiskovati premoženje:
Makedonsko vprašanje.
V Beleingradu živeči makedonski Srbi hočejo osnovati družbo, katere nameu bode delovati za povzdigo srbstva v Makedoniji. Družba bode imela blizu jednak namen, kakor družba sv. Save. Njeno delovanje naperjeno bode pred vsem proti bolgarski propagandi v Makedoniji.
Izseljevanje iz Poljske v Ameriko. Po uradnih poizvedbah bo je v tem letu iz Poljake v Ameriko izselilo že nad 80 000 oseb. Varšavski listi poživljajo vlado, naj stori kake naredbe, da prepreči izseljevanje. Za Rusijo je izseljevanje poljskih kmetov zaradi tega neugodno, ker že sedaj prebivalstvo po vaseh ni preveč gosto. Ker domače prebivalstvo nema denarja, prihajajo v Poljsko Nemci, kateri so se poprej v kakšnem drugem kraji v Rusiji bili naselili in si pridobili rusko državljanstvo.
Nemiri v Armeniji.
V Armeniji bili BO zopet uemiri, pa bi jih Turki radi zatajili V Carigradu sodijo, da Anglija hujska Armence. Z reformami v Armeniji gre pa le počasi, ker se turška vlada boji Kurdov. Zagotavlja se sicer, da se uvedo take spremembe, da bodo ž njimi gotovo armenski škofje zadovoljni. Mogoče je pa tudi, da bodo ž njimi zadovoljni le škofje, narod pa ne.
Holandskl kralj je tako nevarno zbolel, da ni več zmožen za vla danje.  V torek se snideta zbornici, da se posvetu jeta ob imenovanji regeutstva. V Luksenburški bode pa upravo  zopet prevzel vojvoda Adolf Nassauski Ker ni  misliti,  da bi kralj  še ozdravil, bode se Luksenburška kmalu  definitivno odločila od Ho landske.
Gladstone iti osemnmi delavnik. Vodja angleških liberalcev Gladstone se je na shodu volilcev izrekel, da je on pripravljen podpirati načrt zakona, da se uvede za delavce v rud nikih osemurni delavnik. On tudi ni proti temu, da se sploh uvede oBemurni delavnik, toda misli, da Se sedaj ni pravi čas ta to.
Liberalna liga na Portugalskem. Na Portugalskem osnovala se je nova politična zveza, ki se imenuje liberalna liga.  Njej pri stopilo je že mnogo politikov in častnikov. Libe ralna liga ni očitno republičauska,  v resnici pa vse njene namere  merijo  na to, da se odstrani monarhija.   V   programu,   katerega   je priobčila, zahteva varstvo svobodščinam,    nadzorovanje iz vajanja državnih zakonov,  varstvo morali in pravičnosti in varBtvo narodnih koristij proti inozemstvu
Doji
Vi, pontojiuskcga okraja 23. oktobra (Učiteljsko društvo — g. Josip Gorup.)
Malone dva meseca pretekla bodeta kmalu, kar je zborovalo učiteljsko društvo postojinakega okraja. Ker so se sklepale na tem zboru  važne društveie zadeve, zato se mi zdi umestno, da jih v kratkih potezah objavim. Ob določeni uri otvori g. predsednik zborovanje s prijaznim nagovorom, izr&zujoč veselje, da je zborovanje tako mnogobrojno obiskano. Potem poročal je g. blagajnik o odborovem delo-vauji v minolem letu in o stanji društvenega premoženja.   Iz vsega smo razvideli, da si je odbor vedno  prizadeval,  povzdigniti   šolstvo in koristiti učiteljstvu v  okraji,  posebno radostno pozdravljali smo nasvet blagajnikov, da bi Bi osnovali podporno zalogo za prave društvenike našega  društva. Do sedaj imamo že blizu 200 gld. v blagajuici in če vsak pravi  društveuik redno svoje društvene dolžnosti spolnuje, bode društveni kapital vedno naraščal in v jednem letu pričnemo že labko poslovati nam samim v čast in korist. V kratkem imel bode odbor sejo ter se posvetoval o pravilih te podporne zaloge, koje bode v aprilu  prihodnjega leta pred ložil občnemu zboru in potem visoki vladi v potr-jenje. Namen podporne zaloge bode prave društvenike v bolezni podpirati. Naše plače so pičlo odmerjene in če kdo zboli, mu je Bkoro nemogoče poklicati zdravnika v bišo, ker bi ne mogel prenašati dotičnih stroškov za zdravnika in zdravila, zato bode pa ta podporna zaloga v britkih urah pravi „augelj rešitelj", ki nas bode obvaroval, da ne pridemo oderuhom v pest. Pomagajmo si sami in pomagal nam bode Bog- —
Važna in za naše društvo častna točka dnevnega reda bil je g. učitelja J. Dimnika samostalen predlog, katerega je tako-le utemeljeval:
Dragi tovariši! Kamor se ozremo po širnem svetu, povsodi zapazimo, kako razni narodi glede omike in naobraženosti mej sabo tekmujejo in to imajo tudi prav, kajti dognana resnica je, da le tisti narodi vzdrže se na površji, ki so v omiki času primerno napredovali, nasprotno pa oni, katerim ni dana prilika se izobraževati, ostanejo sluge omikanih narodov. Tudi naš slovenski narod to dobro ve in zato teži vedno po večjej izobraženosti, le žalibog, da je tako ubožen. Koliko slovenskih talentov zamre, ker oče nima toliko premoženja, da bi mogel poslati svojega sina v srednje in višje šole! To čutil je tudi preblagorodui gospod Josip Gorup, naš deželni poslanec, ter je prav iz tega uzroka ustanovil toliko ustanov za slovenske d i-jake. Čast mu in slava! Pa ne samo to, še več je storil g. Josip Gorup. On podaril je tudi več ustanov za žensko vzgojo ter s tem položil temeljni kamen za višjo dekliško šolo. Kaj nam pomaga, če je oče še tako naroden, mati pa, koji je izročena domača vzgoja otrok, le teško ali pa nerada govori slovenski s svojimi otroci I Koliko je tacih očetov, ki bo kolovodje raznih narodnih društev, v domači družini šopiri se pa tuji jezik, slovenski se pa poriva v zadnji kot! In dokler naše ženstvo ne bode prešinjeno z narodnim duhom, dokler naše žene ne bodo z ljubeznijo in veseljem pravilno slovenski govorile, toliko časa ni treba misliti o boljši prihodnosti naroda našega ! Zato mora vsak pravi Slovenec iz dna srca pozdravljati ta velikodušni dar gospoda Josipa Gorupa ter mu biti hvaležen na veke.
Zaradi teh velikih zaslug njegovih za sloven ski narod stavim sledeči predlog: „Učiteljsko društvo postojiuskega okraja imenuje gospoda Josipa Gorupa svojim čaBtuiut članom". Zbrano učiteljstvo vsprejelo je jednoglasno z naudušenimi slava klici ta predlog.
Na to zaključil je gospod predsednik zborovanje, spominjajo se desetletnice našega preblago-roduega gospoda deželnega predsednika ter zaščitnika ljudskega šolstva našega presvetlega vladarja, kateremu zakliče trikratni si a val Zbor temu na-udušeno pritrdi in zapoje cesarsko pesem.
las š(. Jurija ob Taboru 22. oktobra. [Izv. dop.] Cenjenim čitateljem že gotovo preseda, ker jim vedno prekuhavamo klerikalne težnje na šega kraja. Večkrat odložili smo pero v nadi, da se povrne vender jedenkrat domači mir, ne da bi bilo treba vsako stvar po časnikih raznašati. A najnovejši kozolci, katere je začel preobračati „obČe
ljubljeni ..........", usilile so nam z nova pero v
roke. Upamo vender, da pišemo danes zadnjikrat o tem.
Koj o pnčetku snovanja bralnega društva zma-tral se je kapelan Tomanič za poklicanega, razglasiti društvo raz posvečeno mesto, s propovednice
za brezversko, veri nasprotno itd., a sedaj, ko stoji društvo že na krepkih podstavab, začel je v dosego svojih namer zlorabljati tudi spovednico. Na mestu, kjer bi se po cerkvenih zakonih morala učiti ljubezen do svojega bližnjega, seje ae sedaj nemir, Bovraštvo i. t. d.
Gosp. Tomanič! ali Bi upate zanikati, da se niBte v spovednici proti soprogi jednega člana bralnega društva izjavili, da mora ona od uralnega društva odstopiti, ter 8e, ako ne gre drugače tudi b svojim možem razpreti. To je nezaslišano, to je brutalno. Tako ravnanje presega pač granice cerkvenega zakona in le čuditi se je, da knezoškotijski ordinariiat proti temu ničesar ne stori.
/i res, gospo da, globoko ste padli: vi bočete učiti ljubezen, a vrgli ste sami najvzvišenejši nauk krščanstva: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, kakor zastarelo tradicijo čez plot. Da bodo pa čitatelji videli voditelja nasprotne stranke v uprav električui luči, naj navedemo še nekaj, česar v resnici nesmo pričakovali.
Jeden odbornikov bralnega društva udeležil se je sokolske slavnosti v Celji, ter si je nalašč za to pustil napraviti slovenski trak z napisom: „Braluo društvo pri sv. Juriji ob Taboru", a voditelji nasprotne stranke zmatrajo ga zaradi tega za „nor ca". To je žalostno, prežalostno! Seveda kaj jo vam narodna zavest? Seveda vi se ravnate po geslu vašega duševnega pokrovitelja ob zeleni Soči, ki pravi : narodnost je brezverstvo !
Nasproti tacemu nasprotstvu držati se nam je načela: Budimo narodno zavest, gojimo rodo-Ijubje z besedo in dejanjem, a vojsko napovejmo tacemu puhlemu sovragu.   „Bratfi nedejme se!!!"
Resnicoljub. S Ptuja 22. oktobra [Izv. dop.] Odbor „Slo-venskega pevskega društva" imel je v svojem novem poslovnem letu že tri seje, v katerih se je sklepalo o važnih predmetih. Poverjeniki in zunanji odborniki obvestili so se o teh sklepih pismeno. Ker društvo ne stoji na posebno dobri gmotni podlagi,, stavili bo se predlogi zaznamovaje pota in sredstva, po katerih se mu ima pomagati. Večina teh predlogov izvršila se je že, ostali pa se bodo izvršili, kakor hitro bode temu ugoden čas. Odbor prosi vBe prijatelje društva, da bi ga v tem oziru podpirali, da bi glas naš ne ostal glas vpijočega v puščavi. Poverjeniki vzlasti so naprošeni, da dru-štvenino za tekoče leto, H se je začelo že z 10. avgustom, kmalu pobero, nabiralne pole urede ter je v kratkem odboru pošljejo. Po izvestji poverjenikov bode se potem odbor mogel ravnati pri na rečeva nji not, pevskih znamenj itd., ter skrbeti, da nikomur, kdor je društvenino o pravem času plačal, ne ostane glede not itd. na dolgu. Društvenina se je dosedaj jako neredno pošiljala, a ker se pri vseh društvih plačuje začetkom društvenega leta in ker je red ložje vzdrževati, ako se naprej plačuje, nam gotovo ne bode nihče zameril, da prosimo slavne .društvenike, naj nas podpirajo v tem zmislu in da /lasti poverjenikom našim posle prikrajšajo.
Poizvedovalo se je, kje bi ugajalo [prirediti prihodnji veliki koncert. Do sedaj še v tem zmislu ni ničesar določenega. Zato opozarjamo tudi danes na dnevni red k prihodnji seji dne 9. novembra, v kateri se ne bodo samo pesni, ampak se bode tudi kraj prihod njemu koncertu določil. Jako ljubi bodo nam o pravem času došli nasveti in upamo, da naš poziv ne bode ostal brez odmeva.
Izrekati nam je javno zahvalo g. Hrabroslavu VolariČu za njega najnovejšo, nam podarjeno mično skladbo „ Grajska bči" (mešan zbor s samospevi za tenor, sopran in alt.) Naj bi vrli skladatelj našel mnogo posnemalcev !
Oglasilo se je in dmštvenino poslalo nekaj novih udov, katerim izrekamo v imenu društva pre-srčno hvalo. Naj so v izgled vsem onim, ki še labko pristopijo v naš krog, a še tega do danes neso storili!
S Pivke 24. oktobra. [Izv. dop] „V slogi je moč", šepetali smo zadnjo nedeljo Pivčani, gle-davši parado najnovejše požarne brambe Zagorske. Malo mesecev, kar je bila ustanovljeua, a glej! že koraka ponoBno in zavedno v „uniformi", broječ čez 30 mož po svojo brizgalno in drugo orodje
Marsikake zapreke imela je mlada prekoristna družba, pa z nepopisno trdno voljo in vstrajnostjo premagala je vse in zdaj je dovršeno oborožena z vsem potrebnim, da stopi er'mej Biu75fažm^u — ognju nasproti ter mu zakli kacih G000 /m ne dalje !
. na 40 mili'
Vzgledna disciplina in zvežbanoBt brambe, kakor tudi izvrstno orodje taiste, porok nam je, da v času vojske z ljutim elementom, z božjo pomočjo, vselej zmaga, da taista sovražnika takoj uduši ali mu vsaj pot zapre. Novo požarno brambo morajo vsi Pivčanje nandušeno pozdravljati, kajti ne samo Zagorcem, temveč celi okolici je in ostane pre-koristna.
Kje so sedaj tisti Tomaži, ki so se v začetku hudomušno rogali ter z glavami majali? Ni jih več! Preverili so se, da pri začetem dobro osnovanem delu, vender le vstrajnost in jedinost dovode do srečnega konca; konec pa venca delo, ali kakor „Latinee" pravi: Finis coronat opus. J.
»Glasbene Matice" občni zbor.
(Dalje in konec.)
Uvaževaje, da so narodne pesmi neprecenljivi zaklad, katerega je treba našim potomcem ohraniti, in da take pesmi zlasti po deželi bivajoči narod rad prepeva, sklenil je odbor izdajo narodnih pesmi, katerih sta že do zdaj izšla dva snopiča, nadaljevati. V to svrho določil je za vsako odboru poBlano narodno pesem, katero bode za pripravno spoznal artistični odsek, dati 1 gld. nagrade, ter prosil g. odbornika Žumra, da o tem obvesti svoje učiteljske kolege ter jih spodbuja k nabiranju narodnih pesmi po deželi, čemur je imenovani gospod drage volje ustregel. Vsled tega poslal je učitelj Feliks Malenšek iz Tuhinja več mičnih narodnih pesmi, ki so se večiuoma odobrile, priredile za tisk in poleg drugih muzikalij razposlale udom.
Za leto 1889/90 izdalo je društvo sledeče muzikalije :
1. Foersterjeve klavirske šole zadnji del.
2. Troje „Ave Maria" od Antona Nedveda, in
3. Malenškove narodne pesmi.
Te muzikalije odposlale so se te dni udom ^Glasbene Matice".
Glasbena, šola dobila je, kakor vsako leto tudi letos od raznih korporacij podpore, in sicer:
1. Od visocega deželnega zbora 500 gld.
2. Od visoke vlade 400 gld. redne in 300 gld. izredne podpore za napravo raznih inštrumentov.
3. Od slav. mestnega magistrata 500 gld. in
4. od slavne kranjske hranilnice 400 gld. torej od te 200 gld. več, kakor druga leta.
V glasbeni šoli poučevalo se je: a) V igri na klavirji v 7 oddelkih 112 učencev, b) v igri v goslih 37, c) v solo-petji 12, d) v zbornem petji 75, e) v splošnem petji 88, f) v teoriji in harmoniji 91, g) v raznih druzih inštrumentih 14 učencev.
Upisanih je bilo skupaj 242 učencev, uračunši one moškega zbora.
Šolnine bilo je uplačane nad 1.100 gld. šolnine oproščenih je bilo 25 učencev.
Učitelji so bili:
1. Gerbič za klavir, solo in splošno petje, za teorijo in harmonijo.
2. Gospa Gerbičeva iu gospodična Šumanova za klavir.
3. Gospod Mo8er za gosli in klavir.
4. Gospod Jatiušovakv za klavir.
5. Gospod Sta'ral za godala in trobila.
6. Za moški zbor pomožno g. Toporiš.
Ker sta g. Janušovskv in gospodična Šumanova odpovedala, engažiral je odbor g. Karola Hofmajstra rodom Čeha, ki je dovršil Praški konservatorij v vseh predmetih z odliko, kot učitelja za klavir in gosli, iu gospodično E I s u er j e v o kot učiteljico za klavir. Gosp. Janušovskemu, izrekel je odbor povodom njegovega izstopa iz učiteljskega osobja pismeno zahvalo na njegovem dolgoletnem požrtovalnem delovanji.
Dne 29. maja priredil je odbor z gojenci na Drenikov vrh običajni majski izlet.
Dne 8., 9. iu 10. julija t. I. vršili so se na glasbeni Šoli javni izpiti, ki so privabili mnogo odličnega občinstva. Kakor vsako leto obueBli so se ti izpiti tudi letos prav povoljno in poudarjati je, da je posebno vrlo napredovala šola za soliste in solistiuje, a tudi klavirska šola je uspevala dobro, isto tako tudi goslarska in inštrumentalska šola, katera zadnja pri mladini vzbuja vedno več zanimanja za glasbeno umetnost. Dokaz ternu, da se je početkom tega leta upisalo v instrumentalno šolo nad 30 učencev, in da je vBled tega odbor bil primoran, najeti še jednega učitelja.
Ker je kranjska hranilnica odboru Šolske prostore za te*-" sta t. I. zaradi razširjatve
strokovne šole odpovedala, preselila se je glasbena šola priČetkom meseca avgusta t. 1. v Špitalske ulice v Permetovo hišo, kjer je g. predsednik »Glasbene Matice" uvidevši zadrego, v kateri je bil odbor vsled te odpovedi, drage volje prepustil svoje stanovanje za glasbeno šolo, za kar mu oBtane odbor vsekdar hvaležen.
In tako je ^Glasbene Matice" odbor zaključil 8. leto svojega šolskega in 18. leto svojega društvenega delovanja in vsestranski napredek našega glasbenega zavoda, ki dobiva vedno širšo podlago, je pač viden dokaz, da njegov trud ni bil brez-uspešeu. Zaradi tega zastavil bode tudi v prihodnje, če ga bode občni zbor te naloge še dalje spoznal vreduega, vse svoje moči v blaginjo in korist prvega narodnega glasbenega zavoda.
Blagajnik g. J. Kruleč poroča o denarnem stanji društva. Poročilu povzamemo sledeče:
»Glasbena Matica' je imela v preteklem letu dohodkov 3715 gld. od glasbene šole (raznih podpor, ukovine, upisnine in povrnene stanarine) 1475 gld. 85 kr. društvenih dohodkov, (društvenine, skupilo za prodane muzikalije, obrestij društvenih denarjev in vrednostnih papirjev in dr.) in 70 gld. 56 kr. gotovine izostanek lanskega leta, torej skupaj 5 2 6 1 g 1 d. 4 l k r. Stroški glasbene šole so pa sledeči: Plače učiteljev, stanarina, kurjava in svečava, tiskovine, služkinja in dr. 3 94 5 gld. 6 1 kr.; društveni stroški (za izdane muzikalije, postrežoine, uradne in druge potrebščine, znašajo 9 89 gld. 84 k r., torej skupaj 4935 gld. 45 gld. Preostaje torej v blagajnici 325 gld. 9 6 k r. — Proračun za leto 1890/91 kaže 1720 gld. 4 kr. p r i m a n k 1 j a j a, katerega je pokriti s podporami vis. c. kr. nauč-nega miuisterstva, slav. deželnega in mestnega zbora in slavne kranjske hranilnice, kakor se je to godilo dozdaj.
Poročilo blagajnikovo se vzame na znanje in se volita za pregledovanje računov gg. dr. Gross in Josip No 11 i. Na predlog g. dr. M a jaro na voli se dosedanji predsednik g. Fran Ravnikar per acelamationem zopet prvosednikom in se mu izreče zahvala za neutrudno in uspešno njegovo delovanje.
G. dr. vitez Bleivveis nasvetuje, naj se zopet uvedejo Šolski koncerti, ki so blagodejno uplivali na učence, kakor tudi na roditelje in prijatelje „Glasbene Matice" sploh. Operni pevec Josip Nolli podpira ta predlog. Potem se je vršila volitev odbora, katere izid smo že naznanili.
G. Dreni k omenja, da bi bilo želeti, da se v najem oddane sobe porabijo tudi za »Glasbeno Matico" ker so prostori nezadostni in naj „Glas-bena Matica" porabi vse prostore zase. Ugovarja Be mu, da to bi obremenilo za 240 gld. društvo, sicer pa se bode odbor oziral na to prošnjo, in jej ustregel, ako bode potreba.
Tako se je završil dnevni red zbora. Ne moremo si kaj, da ne izrečemo tu iskrene želje, da bi zanimanje za ta velevažni naš zavod postajalo vedno živeje, da bi naraščalo število nje podpornih članov. Posebno velike važnosti utegne postati instrumentalni oddelek šole, za katerega se je letos oglasilo lepo število učencev. Ta oddelek utegne uara z časom vender jedenkrat odgojiti trdno podlago za toli potrebno in zaželeno mestno godbo, o katerej je bilo že toliko govorjenega in pisanega — a žalibog premalo storjenega. Lepo in krasno pa se razcvita pevska, klavirska in godbena šola. Naj nobeden zaveden domoljub ne pozabi, da v prvi vrsti istih zavodov, ki ao podpore potrebni in vredni stoji »Glasbena Matica".     J. N.
Imenik podružnic sv. Cirila in Metoda.
II. Štajersko :
(Dalje.)
15. Slovenji Gradec in oleolica: 1. Anton OstroŽ-nik, župnik; 2. Miloš Š m i t, kapelan v Starem trgu; 3. Josip Stanonik, poslovodja v Slov. Gradci. Namestniki: 1. Josip Farskv, tovarnar v Slov. Gradci; 2. Matija Š m i t, ufiteli v Podgorji ; 3. Anton Schneck, krčmar. Ustanovnikov 16, letnikov 105, podpornikov 150, skupaj 271. Gld. 151—.
16. Lehen: 1. Jernej Pavlic, posestnik; 2. J. Osvald; 3. Radoslav Kopic v Lehnu. Usta-novniki 4, letnikov 54, podp. 14, skujiaj 72. Gld. 14-—.
17. Sv. Jurij ob južni železnici: 1. Valentin Ja-rec, učitelj v Št. Juriji; 2. Jakob Žveglar;
3. Janez Hren. Namestniki: 1. Fran Pisa-nec; 2. Matija Kovač; 3. A. Rataj Ustanovnikov 5, letnikov 25, podp. 2, skupaj 32. Gld. 19—.
18. Ponikva: 1. Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fran Šel i na, učitelj; 3. Miha Oberski, nadučitelj.   Namestniki:  1. Gašpar S e n i c a;
2. Anton G a I j u f; 3. Miha Z d o I š e k. Ustanovnikov 5, letnikov 36, skupaj 41. Gld. —*—.
19. Rečica v Savinjski dolini: 1. Matija Krt na, župnik na Rečici; 2. Fran  Kocbek, učitelj;
3. J. Trša k, gostilničar. Namestniki: 1. P. Viktor J e ranči 5, gvardijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber; 3. Anton J era j, gostilničar. Ustauovnika 2, letnikov 33, skupaj 35. Gld. 23—.
20. Ormoški okraj: 1. Dr. J. Gršak, c. kr. notar; 2. —; 3. —. Nam.: 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik ; 2. Iv. Vrtnik, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. Gld. 60—,
21. Velika Pirešica: 1. Jernej Voh, župnik v ^m^rtnem pri Celji; 2. Ivan Kač, občinski uradnik; 3. J. K itak, kapelan v Galiciji. I "stanovnik l, letuikov 37, podp. 73, skupaj 111. Gld. 44.35.
22. Sv. Lenart v Slov. Goricah: 1. —:   2.  dr. J.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi poročila o istrskem deželnem zboru oziroma dodatka, posnetega po „EdinoBti". Današnja številka ima šest strani priloge. — „Slovenca" zadela je v četrtek konfiskacija iz istega uzroka.
— (Presvetli cesar) podaril je pogurel-cem v Radovici 700 gld. podpore.
— (Razstava narodnih noš naDunaji.) Avstrijski muzej za umetnost in obrtuost namerava prirediti v prvih treh mesecih bodočega leta razstavo Ravuateljsto tega zavoda obrnilo se je do kranjskega deželnega muzeja Rudo Ifinuma, da se udeleži razstave: 1. Občna razstava uoš do konca francoskega cesarstva. 2 Narodne noše. 3. Ori-jeutske obleke. Kranjski deželni muzej ima zadoji čas nekatere narodne noše in njih dele, toda zbirka vender daleč ni tako popolna, kakor bi mogla biti z ozirom na raznovrstnost kranjskih noš. Prosimo torej nabiralce in prijatelje narodnega življenja naše domovine, da naj noše ali njih dele zastonj ali proti primerni odškodnini prepuste deželnemu muzeju, ali jih j>a za čas razstave prepuste avstrijskemu muzeju, da bode domovina zastopana, kolikor dobro je mogoče. Blagovoljna dotičua darila iu ponudbe prosi se pošiljati deželnemu muzeju Rudolfinumu.
— (Velikolaški kričači.) Pod tem naslovom piše prav dobro „Edinost" : Beuečaaski list „Gazzetta di Venezia" poroča naslednjo zanimljivo veBt o banketu, ki so ga obhajali laški radikalci minoli teden v Florenci. Ko sta se zloglasni Caval-lotti in Imbriani — najzagrizenejša irredentaša in sovražnika Avstrije — zadosti nakričala proti naši
C$3§~ Dalje v prilogi.
Leščnik, odvetnik; 3. Matija Šuinan. Na-mestuik: 1. Peter Mesarec. Ustanovnikov 6, letnikov 34, podpornikov 174, skupaj 214. Gld. 74.20.
III. Koroško:
1. Celovec in okolica: 1. Janez VVieser, župnik; 2. Franc Treiber, mestni kapelan; 3. K. B. Rosbacher, trgovec. Ustanovnikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj 64. Gld. 22- — .
2. Beljak in okolica: Matija W u 11 i, posestuik na Vočilu ; 2. Ivan VVucherer, posestnik v Podturji; 3./Ivan Gajier, posestnik v Lo-čah. Namestniki: 1. Gregor E i n s p i e 1 e r in Simon Stoeckl, župnika; 2. Ign. M i-kula in Mat. M a r k o v i č, kmeta; 3. Val. K r a u t, župnik in Jan. L a p u š, kmet. Ustanovnikov 19, letnikov 43, podpornikov 187, skupaj 249. Gld. 55.
3. Podružnica za slovensko Zilsko dolino in faro Vrata: 1. Josip Katni k, posestnik v Zilski Bistrici; 2. Luka B a v t i ž a r, župnik; 3. Filip M i 1 o n i k, posestnik. Namestniki: 1. Janez Šnabl; 2. Marko K a i ser; 3. Janez Hebein. Ustanovniki 3, letnikov 25, podpornikov 62( skupaj 90. Gld. 29 07.
(Dulje prih.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" it 246 25. oktohra 1890.
državi in proti Criapijevemu govoru, ki je obsodil irredeDtizem, povabil je Cavallotti pričujoče — bilo je namreč pri banketu zbranih 540 najrudečejših laških radikalcev — da se ob tej priliki spomnijo tudi spomenika, ki ga nameravajo povzdigniti neod-rešeni bratje v Trideutu slavnemu pesniku Dante Allighieriju. Človek bi mislil, da se je pri tako bIo-vesnej pojedini, kjer so vročekrvni govorniki v blato teptali Avstrijo in njene prijatelje, Bog ve kaka svota nabrala za omenjeni spomenik. Ali glej čuda : vseh 540 velikolaških kričačev zbralo je komaj skupaj 120 lir, to je, 50 gld. našega denarja. Na vsacega pojediuega je torej prišlo 17 centesimov in 3 milesimi ali okolo 7 kr. naše veljave. In o tem nabiranji govorili so vsi laški to- in enostranski časniki ter stavljali vrle Florenttnske rudečkarje drugim v vzgled. O, quanto fumo e si poco arrosto! — Očka „Cittadino" poroča tudi, da še noben Tržačan ni daroval vinarja za ta spomenik, kar je tudi pomenljivo. Ta dogodek nam jasno kaže, da so italijanski radikalci, kakor tudi njih zvesti kopita-pobiralci v Avstriji zgolj politiški komedijanti iu kruhoborci, ki se s svojim kričanjem vzdržujejo na krmilu ter slepe in kvarijo občno mnenje in narod Bploh.
— (Čitalnica Ljubljanska) priredi društveno besedo s plesnim venčkom v nedeljo dne 26. oktobru 1890. Vspored: 1. Barbieri: Ouvertura k operi „Perdita", svira vojaška godba. 2. F. S. Vilhar: „Slovo", moški zbor z bariton-samospevom (g. Pucihar) s spremljevanjem glasovira (gospica Jakobina Lukman). 3. „Nagovor", govori gospica Josipina Kajzelova. 4. Pr. Gerbić: „Žitno polje", mešani zbor. 5. Koch: Odmevi iz „Zilske doline", fantazija na rogu, svira vojaška godba. 6. A. Forster: .Domovini", kantata za moški zbor, čveterospev in samospev, s spremljevanjem orkestra. 7. Ples. Pri besedi in plesu svira vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kubn št. 17. Začetek ob V«8- ur'« Pristop dovoljen je izključljivo le čestitim Članom. K mnogobrojni udeležbi vabi naj -uljudneje odbor.
— (Znamenita najdba.) Gosp. dr. Josip Koslor zadel je pri kopanji novega jarka na svojem posestvu v barji na prazgodovinsko najdbo. Pod plastjo šote našli so predmet, o katerem ne-kateiniki sodijo, da je čoln, drugi pa, da je velika past za bobre, katerih je nekdaj v barji bilo jako veliko. Gotovo je rečena najdba velezanimiva.
— (Zoper trtno uš.) Deželni odbor štajerski je uasvetoval, da ue nastavi poseben komisar zoper trtno uš. V tem nasvetu kaže se sicer nekoliko skrbi za vinorodne kraje, a mi si ne moremo kaj, da bi ta korak zmatrali za več, nego za — plosk v vodo,
— (S Primskovega pri Kranj i) piše se nam: Včeraj dne 23. t. m. okolu 11. ure zjutraj jelo je goreti v naši vasi. Neprevidni otroci zanetili so menda ogenj na skednji posestnika Antona Potočnika po domače Lokarja. Nevarnost za vas je bila velika, ker so bližnje streho na obeh straneh gorečega poslopja s slamo krite. Ker pa ni bilo vetra in so gasilci iz Kranja z dvema brizgalnicama hitro dospeli na milosrčno pomoč, ter v spretne svoje roke prevzeli obrambo zoper divji element, bil je ogenj kmalu udušen. Pogorel je le hlev in skedenj imenovanega gospodarja, tik stoječo hišo pa so rešili. Pri tej priliki pohvaliti mi je pred vsem hitri prihod ter točno in požrtvovalno delovanje vrlib gasilcev iz Kranja, katerim bo P rini-skovci veliko zahvalo dolžui. Pohvalno pa moram omenjati tudi Primskovce same, ki so radovoljno podpirali gasilce pri težavnem opravilu z dovažaujem vode. In tako je prav. Če vse skup deluje v jedno svrho, potem je uspeh gotovo ugoden. Pogorelec zavarovan je bil le za hlev iu trpi precejšuo škodo.
— (Božično darilo) za otroke priredil je g. V a kaj. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru se že tisku njegova knjižica: „Božič pridnim otrokom" ki bode obsegala 6 — 7 tiskanih pol. Občin stvo poživljamo, da se pridno naroča na to kujižico.
— (Novo viuo) je jako dobro, a ima tudi lepo ceno. Okolu Maribora plačuje se štrtiujak po 110 gld. in višje, v Ljutomeru po 130 gld. in višje, v Halozah po 90—120 gld., v Suvinjski dolini do 80 gld.
— (Potres) bil je v torek zjutraj ob 7. uri 25 min. v Celovci. Čutili so ga tudi v Borovljah. Iz Bosne se brzojavlja, da so v sredo v Plevljah ob 2. uri popoludne čutili potres, ki je trajal dve sekundi.
— (Sodnik „Linč.u) V občini Veliki Zdenci na Hrvatskem je Mile Brezanac zažgal trgovca Pr<»-baske hišo, ki je do tal pogorela, ž ujo pa tu li več sosednih hiš. Ljudstvo vsled nesreče silno razjarjeno, ujelo je zažigalca in ga živega viglo v ogenj. ^Njegovo truplo potegnili so pozneje vse sežgano iz ognja.
— (Okrajna premovanja govedi) je priredila kranjska c. kr. kmetijska  družba to leto tri, in sicer v Šent Vidu pri Zatičini, v Kamniku ter v Vipavi. Plimovanje se je tako le vršilo: O preraovanji dne 27. septembra   v Šent Vidu pri Zatičini pripeljali  so 44 goved. Presojevalci so bili gg. Jos.  Fr.  Seunig,  družbeni   podpredsednik, ter Gustav Pire, družbeni tajnik, kot zastopnika c. kr. kmetijske družbe kranjske, in gg. Anton Roje, posestnik  v   Šent Pavlu,   Josip  Strmole, posestnik na Virji, in Ignacij Zore iz Smartnega kot zastopniki posestnikov iz litijskega okrajnega glavarstva. Premije za bike so dobili: A. Roje iz Sent Pavla (25 gld.), Jan. Strmole s Hudega (15 gld.),  Mih. Kastelic iz Zatične (10 gld.), Nace Rozina iz Leskovca (10 gld.) Za potne   troške   sta dobila  po 5 gld. posestniku bikov Ant. Princ iz Zaboršta  in  Al. Rus  iz Vel, Črešnjice. Premije za junice so dobili: Anton Ciglar iz Dola  (10 gld.),  Josipina  Gilly iz   Višnje Gore (10 gld.), Marija Hribar iz Podgabra (10 gld.), Jos. Strmole iz Virja (10 gld.) in baronica "VVolkensberg s Sela (10 gld.) Premije za krave so dobili: Franc Špendal iz Grma (20 gld.),  Fran Šebular iz Šent Vida, Štefan Jaklič   iz Šent  Vida, Lukan iz Sent Vida in Vine. Slivnik iz Šent Vida (vsi po 10 gld.). — Ob premovanji dne 4.  oktobra  v Kamniku pripeljali so 29 goved.  Razen gori imenovanih zastopnikov  družbenih bili so presojevalci gg. M. Hribar iz Tuhinja, A. Pavlin iz Podgore in A. Svetlin iz Podboršta.   Premije  za bike  sta dobila; Mat. Škerjanc iz   Volčjega  Potoka  (25 gld.) in Jarnej Slapnik iz Zg. Tuhinja (15 gld.).   Potni stroški v znesku 5 gld.   so se  povrnili Simonu  Slapniku iz Spitališča. Premije za junice so dobili:  Janez Lap iz Žej (20 gld.), Fran Mušič: iz Trzinja, Ana Prelo všek iz Trzinja, Ferd. Souvan iz Volčjega Potoka in Jan Štele iz   Kamnika (vsi po 10 gld.). Premije za krave so dobili: Helena Štupar iz Zduš (20 gld.), M. Benkovič iz  Kamnika,  Ant. Podbevšek  iz Trzinja, Florijan Šubel iz Kamnika in Janez Vidmar iz Zaloga (vsi po 10 gld.)   — O premovanji dne 11. oktobra v Vipavi pripeljali so 46 goved. Tudi tukaj sta bila zastopnika družbena gori imenovana gospoda,   posestnike  okrajne  so pa zastopali  gg.: Josip Ferjančič iz Budanj. Franc Habe iz  Goč in Andrej Rovan s Cola. — Darilo za bike so dobili: Anton Frenetič iz Dolenje Vasi (25 gld.), Mat. Lav-renčič iz Vrhpolja (15 gld.), Miroslav Bajec in Pod-brega (10 gld.), Anton Franetič iz Dolenje Vasi in Jan. Trošt iz Podrage (po 5 gld ) Za junico so dobili premije : Fani Ložar iz Vipave (20 gld.), Karol Maver iz Vipave, Jan.   Majcen iz Poddrage, Josip Žgur iz Poddrage, Mat.  Lavrenčič z Vrhpolja (vsi po 10 gld.),   Bernand  Dolenc iz Podbija  in Janez Ruzpor z Vrhpolja  (oba po 5 gld.).   Za  krave so bili obdarovani: Matija Erjavc v Vijmvi  (20 gld.), Mat. Lavrenčič na Vrhpolji,  Filip Vrtovec v Šent Vidu, Janez Demšar v Šent Vidu, Janez Nahergoj v Lužah (vsi po 10 gld.), Fran Škrl v Vipavi, Franja Piščanec v Vipavi, Andrej Živic v Mančab, Anton Gvardjančič na Slapu (vsi po 5 gld.).
— (Vabilo.) Novo osuovano društvo „Krae-tovalec" v Gotovljab v Savinjskej dolini imelo bod ua Vseh Svetnikov t. j. 1- novembra t. 1. ob 3. uri popoludue svoj prvi občni zbor v gostilni M Štei-uerja s sledečim vsportdom: 1. Govor o namenu društva. 2. Branje društvenih pravil. 3. Upisovanje novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Prosti nasveti. 6. Petje in prosta zabava. K obilni udeležbi in pristopu k društvu najuljudueje vabi osnovni odbor.
— (Ščavuiško sadjarsko društvo v Očeslavcih) zborovale bode v nedeljo 26. t. ni. ob 3. uri popoludue pri g. A. Kreftu. Dnevui red: 1. Pogled v društveni vrt. 2. Opravki umnega sadjarja v jeseui in po zimi. 3. Razni nauveti. 4 Petje in prosta zabava.
— (Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i) imelo je ser. te ubra meseca t. 1. dohod kov 33.536 gld. 83 kr , izdatkov 30 905 gld. 41 kr. in gotovine koncem meseca 7633 gld 42 kr.; j>ro met znaša torej 67.077 gld.. 66 kr. Mej dohodki: Vrnena posojila 8303 ^ld. 41 kr., uplačane nove uloge 11.537 gld. 55 Ikr., uplačane obresti dolžui-
kov 1659 gld. 38 kr., uplačani upravni deleži 412 gld., ustopnina 78 gld. itd. Mej izdatki: Dana posojila 18.797 gld, vzdignene uloge 10.586 gld. 50 kr., izplačane obresti ulog 205 gld. 81 kr., upravni stroški 109 gld. 10 kr. Naloženo pri drugih zavodih 1000 gld., izplačani dolgi 77 gld., izjdačana dividenda 98 gld. 6 kr. Novih udov pristopilo je 39 v meseci septembru
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 23. oktobra. „Tempa" je izvedel, da bode cesarica Elizabeta  papeža obiskala.
Rim 23. oktobra. Cesarica Elizabeta došla semkaj v najstrožjem Incognito.
Inomost 23. oktobra. Grof Kalnoky došel danes dopoludne z brzo vlakom, za juti koval na kolodvoru, potem pa odpotoval v Bregenz.
Berolm 23. oktobra. Sestanek mej Ca-privijem in Crispijem bode v Milanu mej 5. in 9. dnem novembra. Na povratku pohodil bode Caprivi Monakovo.
Pariz 23. oktobra. Ministeiski svet spoznal potrebo, da se položi nov neposreden kabel na Dansko, da bode ta zveza nezavisna od telegrafskih črt družili deži 1.
Pariz 23. oktobra. „Agence Ha vas" javlja iz Aten: Vsled opozicijske demonstracije nastala je rabuka. Več oseb vsled strelov iz revolverjev ranjenih. Vojaki stražijo po ulicah.
Amsterdam 23. oktobra. Kraljica Ema neče prevzeti regentstva.
Dunaj 24. oktobra. „\Viener Zeitung" : Okrajni sodnik na Vrhniki, Karol Paeuer, imenovan deželnega sodišča svetnikom v Ljubljani, pristav pri okrajnem sodišči v Lonci (Deutsch-landsberg), Jurij Seidl imenovan okrajnim sodnikom v Tržiti.
Dunaj 24. oktobra. Velikega Dunaja odbor je sklenil, da ima občinskega urada doba trajati šest let, ko je namestnik to stvarno utemeljil in izjavil, da vlada brezpogojno pri tem ostane.
London 24. oktobra. „Times" javljajo: Sultan v Vitu angleškim oblastveni neče dati zadoščenja za umore. Vitu pripravlja se za boj.
Dunaj 25. oktobra. Ministeiski predsednik Szaparj došel.
Dunaj 25. oktobra. Deželni zbor volil deželne odbornike. Voljeni so: Gatterburg, Weitlof, SchOffel, Granitsch, Kopp, Lustkandl.
Prag'a 25. oktobra. (Deželni zbor): Tilšer uložil od vseh Mladočehov podpisan protest proti postopanju vrhovnega deželnega maršala v poslednji deželnozborski seji glede interpelacije Vašatyjeve. V protestu se trdi, da sme vrhovni deželni maršal cenzurirati le govornike, ne pa interpelanta. Grof Kinsky napovedal v svojih somišljenikov imenu protiiz-javo za prihodnjo sejo.
Razne vesti.
* (Grobokopi srbstva in Srbije) je naslov knjigi katero je uedavno kontiskovala indicija v Belenigradu. Knjiga je naperjena proti Obre-uovićein iu se v nji posebno obsoja slabo finančno gospodarstvo kralja Milana, kuteii s pomočjo Gara* ŠaninoVO skušu priti zopet na prestol. Pisec pozivlje vse rodoljube, da izroće „vse izdajice pravičnemu narodnemu pravosodji", da jih narod pobije. V vseh občinah in mestih naj se osnujejo taka sodišča, ki bodo krivce namazala s kotranom, povila jih s slamo in jih zujjulila. Pisec pa za izdajice nema samo naprednjak«)v, temveč tudi liberalce, ki so največ krivi, da je uradnifitvo popačeno in sprijeno. V knjižici se obžaluje, da ni ua prestolu zaslužna rodbina Karadjord je viceva.
* (P r i Č r n o v o d i v R u m u n s k i) položili bo v torek teineini kamen za velikansk most čez Dunav. Pri otvoritvi bil je prisoten kralj ru-niunski in mnogo dostojanstvenikov. Most, ki se bode dodelal v štirih letih, bode 750 m dolg, temelj bode položen 27 metrov globoko, a most bode taku visok, da bodo pod njim lahko plule največje ladije. Most bode največji v Evropi, v vrsti vseh obstojočih velikih mostov pa tretji.
*.(Po d morski brzojavi.) Dosedaj imamo nad 12000 morskih milj podmorskih brzojavov. Nameravajo se pa v bodečem desetletji napraviti nove večje brzojavne zveze pod morjem. Tako se namerava napraviti direktna brzojavna zveza mej južno Ameriko in Evroj>o iu sicer mej Bueuos Airesom in Lizbono. Ta zveza bode kacih 6000 morskih milj dolga iu je proiačunjena na 40 milijouov frankov.
Kalifornijo mislijo zvezati po brzojavu z Avstralijo,
katOft zveza bod« stala kacih 36 milijonov frankov. Razen tega napravilo se bode še več krajših zvez pod morjem.
* (Umor policijskega načelnika) Dne 17. t. m. so v NtvvOileanu v Ameiiki trije Italijani umorili policijskega načelnika llmuessv- j a. Povod umoru je bilo maščevanje, ker je policijski načelnik skušal zatreti krvno osveto mej tamošnjimi Italijani.
* (Fonograf kot ponavljalec. ) V gimnaziji v M'iwanke>« v Ameriki rabijo fonograf v pomoč učiteljem. Fouograf pooovi učencem, kaj je razkladal profesor. To bi bilo tudi kuj za naše di jake. Ce bi vsak imel fonograf, lekko bi iz šole nesel vso profesorsko modrost od besede do besede domov.
* (Upor zaradi p o v i š a nj a davka od mesa.) V Capui v Dok nji Italiji je predzadnji teden mestni zbor sklepal, da bi povišal davek od mesa. Prebivalstvo je pa bilo zaradi tega nevoljno in je napulo mestno hišo in kamenje metalo v posvetovalnico. Nastal je. hud boj mej prebivalstvom in policijo iu so bili trije redarji ranjeni. Vojaščina je naredila red in zaprla 22 glaviiih razsajalcev. Mestni očetje so pa potem nadaljevali svoje posvetovanje.
* (Zasul je kamnolom) na Monte Cristall'ui dne 15. t. m. 6 oseb. Tri osebe so še žive izkopali izpod kamenja in prsti.
* (Velik vihar) je due 17. t. m. v raznih krajih Južne Karoline v Ameriki uničil več poslopij, tovarn in priHtav.
* (Napad ua železuični vlak.) Pri H.-M.-Vasarhelv so nedavno trije mladi fantje iz uagajivosti na železnico naložili precej debelega kamenja. Železuični čuvaj Lestar je pa še ob pravem času kamenje odstranil in zlodejce objavil po liciji. Ogled na lici mesta je konstatoval, da bi bil vlak gotovo skočil s tiru, da ni čuvaj preprečil nesreče.
* (S ter no se je izdal.) Blizu Litomeric je nekega gospoda napa) ropar iu mu vzel listnico i D uro. Dotični gospod je čez nekaj dnij ogledaval pred loterijsko kolekturo iu videl, da je zadel teruo na loterijski listek, ki je bil v ukradeni listnici. Stopil je v kolekturo in naznanil, da naj primejo onega, ki pride z ukradenim listkom. Tat je res v kratkem prišel, pa so ga prijeli iu izročili policiji.
* (Samomor.) V Narbonnu našlo je več žensk pod železnim mostom mrliča s prestreljenim čelom. V roki imel je revolver. Iz pisem, ki so jih našli pri njem, je mrlič bil Španjec Tomaž Larrn, ki se je usmrtil, ker ga „žena ni več ljubila".
* (Navidezno mrtev.) Občinski načelnik v Siencarji v poltavski guberolji ua Ruskem, 80letni staiec je bil te dni nenadoma umrl. Zadel ga je bil mrtvoud. Ko so ga čez dva dni deli v krsto in so baš hoteli krsto zapreti s pokrovom, se je mrtvec jel gibati. Vsi so strahu bežali iz sobe. Cez nekaj časa jih strah malo mine iu vrnejo se v sobo in slabemu možu, ki je bil res oživel, pomagajo iz krste.
* (Železniška služba v Afriki.) Pariški „Tempa" slika življenje osobja na železnici iz Orana v Ain Sefra. Železniški stražniki so v vtdnem strahu pied napadi domačiucev. Po dve rodbini živita v osamljenih postnjinih hišicah. Vlak jim slednji dan dovaža mesa in kruha. Železniška uprava jim daje puške za brambo. Mali kolodvori so ograjeni z visokimi zidovi, v katerih so ljuknje, da se lahko strelja na roparje. To je pa vse jako potrebno. Arabci so že večkrat poskusili ropati Posebno radi napadejo postajo, Če imajo^ moški posel na progi in so samo ženske doma. Španjske in maročanske delavce polagajoče reljse so lani ua-pali. Delavci so se s tem rešili, da so hitro skočili na pripravljen vlak in se odj>eljali. Od tedaj povsod stražijo vojaki delavce. Će se tako godi že na železnici pri Oranu, kaj bode pa še na saharski železnici, kadar se zgradi.
Triijui zdravilni v^peh. Vsakersno trganju po hrbtu In udih ter bolečine v členkih vspeSno ozdravi mazanje z M o 11 - o v i m „Francuskim žganjem in soljo". (Jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja DO poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. iu kr. dvor. založnik na Dnnaji, Tuchlauhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (66—14)
'BI----uz+Ti
mm
t« Loj i
za vse lilo !.<><>; #.it pol letu
gld. 3.80; um četrt letu gl<l. 1.15. | J
Zahvala.
Podpisani odbor „Slovenskoga bralnega drrfitva v KninjiK šteje si v prijetno dolžnost, zahvaljevati se najtoplije slavnemu odbora „Matice slovenske" za 'društveni knjižnici podarjeno knjige.   Bog pluti!
.,,Slovensko bralno  urufttvo v Umuje1 due 22. oktolira 1890. Za odbor:
Al. Pečnik, predsednik. B. Starovasnik, tajnik.
Etolerljne nre<>ke 23. oktohra. V Pragi:     23,     67,     72,     44, 54.
Listnica   upravulstva:   G. D. K. v Barkovljah:
Naslov je: M. II. BoflgTld, Abadžijska ulica 12. — Drugo pismeno! — (». F. D. v Kulen-Vakuf: Naročnina je poravnana do 81. januvarja 1891. — Pozdrav !
j<*i :
M, oktobra.
1'ri Malici: Binger, Jontof La-.ar, licnedi-k. Mar-kovski, Kobeiniiller /. Punajs. — lleller iz Itateč. — Bo-lafio iz Uoree. — liraune \i Kočevja.
1'ii .Slonu : lllcier, Keiuisch, Fischer, Singer, Kares t Dunaja   —  Klemenčič iz Beljaka  — Uaitarek iz Tržič*.
- (iunter iz Logatca. — Ilir.-cb iz Budimpešte — Nekrep it. Maribora. — l.eithi iz Iuomosta.
Pri avatrijtikeni cesarji: Žirovnik i (ioreujskega.
— Baron Zornberg iz Gorice.
1'ri južnem holodtoru : 11amorc iz Zagorju. — VVidmar iz Kranja. — Hruška iz Prage.
Meteorologično poročilo.
2 Q	Ca< opazovanj*	Stanje barometra v miu.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moki ina v min.
1 ° SO	7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer	744'ti mm.\ 743 i) mm. 743-9 mm.	—3 6« C ;} 6" C —20" C	si. svz. si. svz. si. svz.	jas. jas. jas.	0 00 mm.
a	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7425 mm. 740-4 mm. 739-8 mm.	—2-8° C 2-0° C —14° C	si. zah. si. vzh. si. vzh.	obl. d. jas. jas.	0-00 mm.
11-8'
Srednja temperatura pod normalom.
— 20° in —2"2°, za 12 0» in
rDo^najska "borza,
dne 25. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafieno porcčilo.)
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditno akcije.....
London........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemško marke.....
4u/0 državne srećke iz I. 1864 Državne srečke iz I. 18H4 Ogerska zlata renta 4"/„ . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava rog. srečke 5°/0 . .
Kreditno srečke . . . . Hudolfove srečke , . . Akcije anglo-avstr. banko
	včeraj	—	danes
gld.	88 35	— gld. 88-45	
*	88 55		88-50
R	107-—	n	107-10
n	100 80	n	100-90
n	979 —	0	978 -
n	305 —	n	305—
n	114*86	■	115 —
n	9 10»/a		910
w	•V47	•	5 47
n	.*6 52'/,	-   „ 56-52'/, 132 gld. 25 kr.	
	250 gld.		
	100 ,	179 101	n   75 „ i»   3» i „   10 „
	1O0 gld.	121	n r
zast. listi . .		114	n n
	100 gld.	183	»   25 ,
	10 „	19	n       ~ n
	120 ,	160	.   50 ,
		224	i   50 „
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
"KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec to več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(15-3)     bolele in mej nosečnostjo.
Najboljša liijeidična in osveževalna pijani. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
J.
v Ljubljani
ima v zalogi:
(784-2)
PflntiPA  QHPP3 a^ usum luventutis Studiosae. Cerkvena Ufll I Ubil  0(11*1(1 Pesmarica za moški zbor, uredil Anton Foerster. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 10 kr.
QlnUQIiet\/n  ve svvcu spivech, vydal Lud. Kuba. Kniha OlUVdlloLVU  VIII.   Pesni slovenske. V platno vezano 1 gld. 40 kr., po pošti 4 gld. 65 kr.
J, Giontinijeva knjižnica za otroke, ?i^LfS
kami po G kr., vsok 12 zvezkov skupaj 60 kr., po poŠti 65 kr., v platnicah 70 kr., po pošti 75 kr.
Za lovsko sezono
priporočam največjo uber lovskih pušk: puike za drobni svinec, bi zodvooevko, risani o e in kratke brzorlaanloe lastnega izdelka z jamstvom; uadaljo dobre Luttiako puške za drobni svineo, salonske puške in revolverje.
V zalogi ao vse za lov potrebne priprave in streljivo.
Oblesja iz najboljše in najlepše orebovine in v v •■ikn m obliki ter vse v to stroko spadajoče poprave se hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar naravnost meni j>ošijejo in ne dado pojirei puške kaceinu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni izroče v popravo, kajti s tem se stvar le podraži.
Vse neugajajoče se radovoljno zamenja. — Cenik za puške je na razpolaganje.
Z velespoštovanjem
Frazi Kaiser
(G33—10) p-vxš3ca.r
v Ljubljani, Selenburgove ulice.
Valvassor Crain
izdaja Krajčeva, v 4 zvezkih, z elegantnimi platnicami in v 4 platnenih kartonih, popolnem novo, pro<la «*«• po ceni.
(799)
J. G i on t i n i. knjigarna v
Dečka
ki jo dovršil prvi ali drugi razred srednje šole, je zdrav in čvrst ter poštenega obnašanja, vsprejutem takoj v prodajalni<<» manutakturnega blaga.
(794-1)
Pran OliroTsatU,
trgovec v Kranjl.
Zobozdravnik Mger
siamijr liotol ,£šta.clt Wien'
(pri Malici) st. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vetakl dnu od o. ilo 12. ure dopoludue, o«l 2. do 5. ure popoludne Ob nedeljah ln praznikih od O. do 1 ,1. ure.
Najnovejše  iznajdbe v zobozdravniatvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne.
Za vsa dela se jamči. (800—1)
I Dorsch-cvo
f olje iz krtovih jeter
naj«lste|še, najavešejde ln naJnpliTnejile vrste   unedloinalno   olje la  kitovlh Jeter.
Staropreverjeuo sredstvo proti kari!ju. slasti pri pl učni It bolesnih, ^kretel|nih itd.
Mala steklenica 50 kr., dvojna steklenica OO kr.
Bergenctko Dorsch-evo olje !■ kitovlli jeter v trioglatih Bteklenicah 1 gld. (793—1)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
-v L, j nl>l j»i ii i. na Metutuem t i-j^-n 11«
Po soglasne) sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
JO
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih, mehurnili  in oblatuih  boleanlh, pri kataru. hripavoHtl. kašljnuJi, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—19)
jako fina namizna voda
8 posebno dobrim okusom, brez vseh organičulh in želodec otežujočih primesi. Glavna zalega v Ljubljani pri Rf. E. Mupau-u; prodajajo ga nadalje:  Bfl. Kaatner in J. Klauer; V   lira nji:  F. Oollena; v Logateit  J. Tolaazl.
Dr. Rose životni balsam
je nad ilO let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče
domače sredstvo. (88—25)
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. već. Na vseh delih zavoju ine jo moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
PTam se tudi dobi: ražko aniversalno domače maailo
To sredstvo pospešuje prav ienorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
\ čkatljieali po 115 kr in ^^j^S^U^*'«■■■'"S^PC 2» kr. I'o pošti C kr ver ^xT^L^^^XjBf/^yr
Na vseh delih zavojnine     * »»s*-..- "
je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
it. 208-204, Mula strana, lekarna ,,pri trneni orlu", Postna raz pofiil jatev vsak dan.*l
27
ZN
0042
41
TA
Oddelek 12, št. 3691 iz leta 1890.
(795)
C. in kr. vojno ministerstvo namerava potrebščino 5600 zimskih ko-cev, 850O letnih odej in 710O kavalerijskih šabrak za leto 1891 po kakovosti in dimenzijah v monturnih upravnih zavodih na ogled razpoloženih novih vzorcev leta 1889 si zagotoviti potom splošne konkurencije in s tem javno pozivlje na ulaganje pismenih ponudeb.
1.   Od teh volnenih vrst je oddati:
v monturno skladišče
Štev.
1	
2	
—	v
3	
4	
Brno
Budimpešta
Gradec
Kaiser- El>ersdorf
Skupaj
Zimskih kocev
1G00
2000
1000
1000
5G00
Letnih odej
1000 3500
2000
2000
8500
Kavalerijskih šabrak
2300 2200
1000
1600
100
Dopo.šiljanje se ima tako vršiti, da se po jedna četrt za vsako monturno skladišče določene množine dopošlje do konca marca, maja, julija in septembra 1891.
2. Za kakovost volnenih vrst merodajni so sledeči pogoji :
a) Zimski koci morajo biti narejeni iz dobre, bele, ščiščene trebušne volne, — katerej se sme pridejati nekaj odstotkov pavole, tkane iz jednako-merne preje (križno tkani, štirivezno, dvostransko križno tkanje, z dvenit-nimi križnimi ali krožnimi zamotanji), mehki, če se prijemajo, elastični, čisto in dobro zvaljani, na jednej strani morajo biti dobro kosmatičeni in dobro zakriti. Preja za osnutek in votek mora odgovarjati št. 19. Število osnut-kovih niti znaša 964, zraven 10 osnutkovih nitij, da se narede trdnejši krajci.
Zimski koc obstoji iz 4'2—4*82 dolgega kosa, ki je s kocasto stranjo na zunaj drug na drug zložen in na obeh podolžnih straneh z močnim sukancem spet. Dolgost spetega zimskega koca je 2*10 do 2'16 m, širokost 1*21 do 1-26 m, teža pa 5 do 6*6 kg.
b) Letne odeje se imajo izdelati iz istega materijala in ravno tako tkati kakor zimski koci. Preja osnutka in votka mora odgovarjati št. 20. Število osnutkovih nitij mora znašati 1030 zraven 10 osnutkovih nitij, da se narede trdnejši krajci. Na obeh straneh morajo biti ostrižene in skrta-čene. Biti morajo goste, mehke, če se primejo, elastične in čisto in dobro valjane in ne smejo biti narejene iz koscev. Dolgost letne odeje je 210 do 2.16 m, širokost 1*21 do 126, teža 25 do 28 kg.
c) Kavalerijske šabrake morajo biti narejene iz dobro izbrane in očiščene sedmograške ali banatske cigajske volne, križno tkane s 4 žlajami, voljne in mehke v rokah, brez vozlov, dobro ščiščene, dobro in jeduako-merno zvaljane in na obeh straneh popolnoma jednako skosmačene. Število niti v osnutku brez debelih krajevnih nitij v okraj kili mora znašati najmanj 1400.
Okrajki se morajo narediti iz 4 debelih krajevnih nitij, katera vsaka mora imeti v sebi 4 jednostavne nitij ravno iste baze, kakor je osnutek.
Lažji ne sinejo biti nego 4'2 kg, težji pa ne nego 4*7 kg, dolge morajo biti 230 do 2*35 m, široke 1*45 do 1*50 m.
Za napravo plaht in kocev ima se rabiti volna, ki se je ostrigla z živih, zdravih ovac
Glede stopinje ti nos ti volne, katera se ima porabiti, so merodajni v monturnih skladiščih na ogled razloženi uzorci zimskih kocev, letnih odej in šabrak.
Volna crknenih ovac, strojarska in umetna volna se ne sme rabiti za plahte.
3. Nadaljni pogoji glede kakovosti, preiskavanja, prevzetja blaga in drugi podrobni uveti, se razvidijo iz zvezkov o pogojih, kateri za to zalaganja leže vsakemu na ogled pri vsakej vojevej (vojaško-poveljstvenej) intendanciji, pri monturnoupravnih zavodih v Brnu, Budimpešti, Gradci, Kaiser-Eborsilorfu in Erdeljskem Belgradu. pri trgovskih in obrtnih zbornicah in trgovskem muzeji v Budimpešti. Ti zvezki s pogoji se tudi lahko kupijo za ceno 4 (štirih) krajcarjev za tiskano polo pri vojevih (vojaških poveljstvenih) intendancah.
4. Ponudbena obravnava bode dne 20. novembra pri državnem vojnem ministerstvu.
Pri tej se bode oziralo le na ponudbe solidnih, za zalaganje sposobnih osob, ki izdeljuje ponujene izdelke v svojej lastnej tovarni. Prekupovalci in osebe, ki nemajo državljanske pravice v avstro-ogerskem cesarstvu, so od zalaganja načelno izključene. Državno vojno ministarstvo pridržuje si sicer v ostalem izbiranje ponudnikov in ni vezano na najceneje ponudbe.
5. Državnemu vojnemu ministerstvu glede izdelovanja razpisanih predmetov še neznani konkurentje morajo vse potrebno storiti, da dopošlje pristojna trgovska in obrtnijska zbornica oziroma, če njihove tvrdke neso proto-kovane v trgovskem registru, v Avstriji pristojno politično oblastvo prvo instance, na Ogerskem pa dotično kmetijsko okrajno društvo neposredno pravočasno c. kr. državnemu vojnemu ministerstvu s 50 kr. kolekovano spričevalo o njihovi solidarnosti in zalagalnej sposobnosti. Na prošnjo, ki se v ta namen uloži na dotičnih mestih in V katerej se mora povedati ime, vrsta obrta, bivališče, kolikost in kakovost zalaganja, se konkurentu pošlje Odlok, ki se ima priložiti ponudbi.
6. Ponudba ae mora napraviti po pridejanem formularji in morajo ponudniki v ponudbah Izrecno izjeviti, da so uzorce in tudi za to zalaganje napravljeni zvezek pogojev ogledali in tudi razumeli.
J.
r*sW-
7. S ponudbo je hkratu v posebnem in zapečatenem kuvertu (glej priložen formnlar) doposlati depozitni list o varščini uloženej pri kakej vo-jaškej blagajnici ali plačevalnici.
Varščina obstoji iz petih odstotkov po ponujanih cenah odpadajoče vrednosti. Povišati se mora, če konkurent dobi zalaganje, na 10 odstotkov (kavcijo) vrednosti dobljenega zalaganja.
8. Uložitev varščine je v ponudbi omeniti in povedati, kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine).
9. Ponudbe z v točki 5 omenjenim odlokom, z dokazili o uloženej varščini, ki se morajo posebej poslati, morajo neposredno in vsaj do 20. novembra 1890 ob 10. uri dopoiudna doiti pri uložnem zapisniku državnega vojnega ministarstva.
10. Na nepopolne, nejasne, pogojem v razglasu ali pogojem v zvezku navedenim ne ustrezajoče ponudbe se ne bode oziralo.
Na Dunaj i, dne 9. oktobra 1890.
50 kr. kolek
Formular za ponudbo.
Ponudba, za zalaganje zimskih kocev, letnih odej in kava-
lerijskih šabrak.
Jaz I. I. stanujoč v (mesto, okraj, okrožje ali komitat, dežela) izjavim, da hočem nastopno množino zimskih kocev, letnih odej in kavalerij-skih šabrak po kakovosti in dimenzijah pri oddajnem inonturnem skladišči ležečih novih uzorce v za leto 1890 do konca septembra 1891 v zmišlu pogodbo po pristavljenih cenah doposlati.
Oddajno-			Cena v avstrijski veljavi za kg.				(Mdivjii zvrni  an pri	
množino 1 komadov		Naz vanjo	gld.	kr.	reci		i m i ti t ■ i ru i-1 ii »kladišči	
					. . i • 1 i i i i r : . - v	knijcarji'V		v
					f		Štev.	
								
								
								
								
Izjavljajoč s tem, da sem ogledal nove uzorce in pogoje za to zalaganje napravljenega zvezka ter oddajne pogoje tudi razumel, zavezujem se doposlati ponujene vrste točno držeč se vseh za to predpisanih pogojev zneska in pogojev tega razglasa do .... v Vi letnih obrokih in sicer tako, da odpošljem prvi obrok s koncem .... poslednji pa s ... .
Da bodem spolnil zares to obljubo svojo jamčim s 5 odstotno varščino .... goldinarjev, obstoječo iz ... . (vrednostni papirji, gotovina, listine itd.), katera odgovarja zalagalnej vrednosti .... gld. . . . kr., ki se je uložila pri vojaškej blagajnici (plačevalnici) v L, kar potrjuje v posebnem kuvertu hkratu poslani depozitni list.
Priložen je odlok trgovinske in obrtne zbornice (političnega oblastva I. stopinje itd.) o prošnji za spričevalo v solidnosti in zalagalnej zmožnostij.
V I. dne............ 1890.
I. I.
Lastnoročni podpis ponudnikov. ]
Formular za kuvert ponudbe.
Na
c. in kr. državno vojno ministerstvo
Ponudba I. 1. za zalaganje zimskih kocev, letnih odej in kavalerijskih šabrak.
na
1 > IIH2I j i
Formular za kuvert varščine.
Na
c. in kr. državno vojno ministerstvo.
Depozitni list, o ... . gld. v (gotovini, vrednostnih papirjih, listinah) za ponudbo 1. 1. za zalaganje zimskih kocev, letnih odej in kavalerijskih šabrak.
na
X> 1111» j i
y Ljubljani, Šeleuburgovo ulico št, 4, V^^l^J
! in dekorater, i
priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modrine na peresih, divani1, stole, otomani1, garniture za salon:;, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za suhe, dvorane in cerkve. — Mi>ju delo in blitvo, katero rabini, jo pri-poznano dobro in brezhibno, kur r»-tovo pri«"1 a moja razdtava v ttudolu-nuiiiii, in stojim z ozimni na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo uioj ilustiovani cenik iu uzorce blaga, kar ra/.posiljam zastori in franko.
^IMlUlLiUBSl
Izvrstno, dobro ohlajeno
marčno pivo
I. Graške delniške pivovarne in Pmitigamsko
v steklenicah
s patentiranim zatvorom.
Naroča se pri gospodu Ctruber-JI v glavni  lohaćul zalog;! v I,jut»ljuui. Jltslui trg it. 18. (645—14)
Iščem
gostilno ali prodajalnico
v najem ali na račun.
Ponudbe vtprejema  ii uljudnosti  iipnivmštv<> .Slovenskega Naroda". (783—3)
V   Narodni Tiskarni" v Ljubljani
i /.i I a je ki j L i :
Razne pripovedke.
3^Ta.3g-rozo"vitejSa. rra.-J.lsa, peklenska. Spisal < 'atnlie Umude»j prevel Vinko. — Ulomci. Spisal Sevničan. — Silvestrov otročiček. Kalifom-■ka povest. Spisal Bret Harte; poslovenil Vinko. — T7nl-ženo življenje. Oeski »pinal Stroupežnickv; preloJ.il V i n k o.
Izurjen pisar
«lol»i  takoj dobro službo v odvetniški pisarni. (797)
Ponudbo upravniStvu .Slov. Naroda" pod ,,A. B.*«
Izvrstno pivo
prve Graške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi
združeni pivovarni (tot—88)
Sclireiner v Graflci & loM v PuntiDamu
prodaja po tovarniški ceni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice U M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
XXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X
Peštansko zavarovalno društvo y Budimpešti.
(Ustanovljeno l. i *<»!.)
IDelnisls:! lsapita.1 dva milijona gold. avst. velj-
Zakladi iz zavarovalnin in letni dohodki od zavarovanj znašajo 5>.iM>o.oo«t gohlinarjev ovstrij. velf.
Društveno jamstvo jo tedaj "ISBK?
jednajst milijonov gold« a v. vel j.
, Fonolere" zavaruje po primerno prav nizkih conah:
I. proti škodi, provsrofienl po ognja, streli in razpoku ;
II. na življenje človeško, in sicer: za kapital, doto, pokojnino
po raznovrstnih načinih;
III. proti škodi po toči na vse poljske pridelke:
IV. proti škodi na blagu, pri prevažanji po suhem in po vodi; V. proti zlomu steklenih šip, pri oknih, vratih in hišnih opravah ;
vi.     proti telesnim poškodbam vsake vrste
naj se primeri nezgoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi razven službe in razven svojih navadnih poslovanj, na potovanji, pri vožnji, na lovu. kakem napadu i. t d., posamezne osebe in tudi skupine uradnikov, tovarn in dragih etablisement. DroStvo Fonolere" zastopano jo v vsih važnejših krajih avstro-OgOFlkega cesarstva, in nje zastopnik daje radovoljno vsa zavarovanje zadevajoča razjasnila. (801—1)
Glavno opravništvo, zastopano po
FRANC  DR ENIH - U
v Ljubljani,  Kongresni  trg št. 14—II.
Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačeno
naarobne križe
priporoma po nizkih ocnath
Andr. Biušlk®vlš
trgovec z železu i no "V I^j-O-Toljani, IMIestni trg* lO.
Na zahtevanje dopošljejo se obrazci in cenik franko. (761—5)
s
X X X
X X
X
Pl
X
X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Za čas stavbe
3
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo nizki coul
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, samokolnice, vezi za zidov je, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo arah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—48)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
7 četrtek žrebanje!
■ 11
goldinarjev
(699—34)
ii srečk f II goldinarjev.
2291 dobitkov.
6 srečk & gold. 50) kr.
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C. lXEil.YISIt.-ji. "SME
80
ISO.
One 3. novembra 1S90 bode pri «. In fer. nion-turnem skladišči Št. 3 V GlradCl pismena ponudbena obravnava za prodajo
tacik 30.457 tornadov nerabljivili nabojnjac.
Natančneji pogoji za to obravnavo priobčeni so v št. 240 tega lista z dne 18. oktobra 1890.
V Gradci, v oktobru 18 9 0. (737-i)
Upravna komisija c. in kr. monturnega skladišča št. 3 v Grradci._
Trgovina z železnino
Albina C. Ahčin-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8
priporoča svojo bogato zbirko
nagrobnih kriicv
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih.
Dalje se priporoča  zu Izdelovanje  grobnih in cerkvenih omreži] (gavirov) i. t. d. (78—12)
□teH5H5H5HSH5E5H5H5H5H5H5E5H5H5H5aSH5Z5HSH5E5E
Brnsko blago za obleko
v odrezkih po 310 metrov za vso obleko za gld. 6.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14.—, 16.—, 18.-, 20.— in več.
Itlago zu zlniMlte suknje in ogrtače
v odrozkih po 2 10 metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. G.—, 8.—, 10.—, 12.—, 15.—, 20,— in več.
.Štajerski   loilen   za lovske I Itlago za podlago ogrtačev suknje in menčikove v odrezkih po      in zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 210 metra gld. f>.—, G.—, 8.— in več.  i  1'50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknje častite duhovščine, črni peruviene in doskine za salonsko obleko, črni in barvasti tifel prodaja
tovarniška zaloga finega suknja
VINGENG NOVAK, BRNO
HmT~   Zelny  trli, 13. ~W
Razpošilja le proti predplačilu ali povzetja. Če se poprej plača, pošlje se blago poštnine prosto. Neugajajoče se nazaj vzame.
Uzorci zastonj in franko. (666 — 8)
O
M
o
cd
N
O bJOl
o M
a
w
i
i
77£
525
2S£
ILU ST1* OVAN
NARODNI KOLEDAR
za loto 1881.
Uredil, Izdal ln zaloiil IDr&grotlan. I3Crf.Toe.r-
v ,.Warodnl Tinkara!" in v buU*«nmli J. CHontlnl.
Dobiti Jevi i
Clerber-Jevl v
!,)lll>l|<ml.
bnkvarnah.
Naroča se pa lahko v vseh
60 kr.
-*€ Cena 50 kr., po posti
Vsebina: Popolen kalendarij, koledar in cerkvoni koledar. Vremenski ključ. Statistiški pregled Avstro-Ogerske. Žrebanje srečk. Deželni patroni ia njih praznovanje. Nadalje: Genealogija cesarske hifte. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: VBi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati, zdravniki, trgovina in obrt, kmetijska družba, cerkvena uprava, rudniška oblastva, nčilišča, prometni zavodi, ganilna društva i. t. d. Vojaška oblsstva. Pefipolki. Konjica. Lovski butaijoni. Hosenske čete. Topničar-Hka četa. Ženijska četa. Sanitetna četa Povozna četa. Brambovci. Mornarica i. t. d. Državne barve evropskih držav. Splošne določbe c. kr. pošto.
Brzojavni cenik. LeBtvica za pristojbine kolekov ter pristojbine za pravne posle in privilegije, koncesije, potne liste i. t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavui del: Nafti zaslužni možje: Dr. Jernej Zupanec (s podobo). Božidar Raič (s podobo). Janes Šubic (8 podobo), Ivan Dolinar (s podobo). Razgled ^ po svetu. Humoreska. Nasnanila. ftlLA__
tl^—. ~.-. -.——. -. - ■-. ~.——.-. ---—~- ~•-• ~ •——.~ -
5f Važno za zdrave in bolne!
»ČMLirz^iSrll trl,«'<«' ▼ glavi, v prsili, uit plučib, v želodci, na
Jetrih, ii m oblNtib, sa protlnoiu in ua živcih, pri kadiji, hripavosti itd., za otroke, dojence, prebolele, za ženske pred otročjo posteljo in po otročji postelji, za Nlahotne osobe, prvi revne, bledične itd. je najboljše dletetlcno redilo, ko zdravnikih kot „izvr*tna*- preskuftena in po mnogih bolnikih 8 spričevali jako priporočana
Trnk6cxy-jeva
hmeljna sladna kava
ki Je dobrega okusit in priletnega duba.
1 paket s      kilo vsebine velja JIO kr.   Najceneje se dobiva v postnih paketih po 4 kilo.   Dobiva se po poštnem naslovu:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarničar v Ljubljani;
nadalje v glavnih zalogah lekarničarjev na Duuajl s Viktor pl. Trnkoczy, 5 okraj, Ilundsthurinstrasse 113; dr. eto pl. Trnkoczv, ii okraj, Radetiky-platz 17; Julij pl. Trnk6czy, 8 okraj, Joset'ritiidtcrstrasse 30; v Oradei (Štajersko): Vendelin pl. Trnkoczy, lekar; nadalje v vaeh lekarnah, pri tiroguifiUb, trgovei li itd; ia|auieen» pristna le, ce Ima Korenju, obla*! veno varovano varstvono znamko.
Prekupcl Imajo obilen rabat. (453—9)
KA.H0L TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.		
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape.	Pismeni japir s tarii v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitn ice.
Vsakovrstni črni in barvasti svineniti j             iz tovarn j       L.. tS C. Hardtmuth (708—ro in A. W. Faber.	Velika zaloga vsega vil _____J"	Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova. Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija. Con cordia-peresa,  trgovska, ženska, risarska, stenografska in ronde-peresa.
	šolskega orodja.	
Pisalni zvezki in kompen-diji, risalni zvezki, risalni block-i, mape za zvezke, mape za risalne deske. HERBARIJI i         (mape za rastlinske zbirke).	Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila,  prožne  deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.	Črne in barvaste tinie: Alizarin-tinta, Antracen-tinta, Aleppo-tinta, galčna tinta, vijolčnasta šolska tinta, črna univerzalna šolska tinta, j kopirska tinta, modra, rujava, rUdeča, zelena, rumena, bela, škarlatna, kar-minska, zlata in srebrna tinta.
s oGnis
puškar (341-50) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča  vmhUoi r*tne  ilobre  punice iz svojo delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresre pužke na puške zadovke   Iliuterlader) in pre.v7.aui«  druga popra-\iln po najiiizjili cenah.
Cenike ■ podobami dopošllja brezplačno ln franko.
! il« .>» mi   itn   mu. I. m«< I ; j   U i 11   i n/^lu-
vnli.     I 'r i / ii i« ii ju   j o i.« * -1.1111 > < > >.
KWIZDE Korneuburška
živinska redilna štupa
za konje, rogato živino in ovce
je fce po večletvei skušnji, če se redno daje, gotovo ■redatVO, «'•«• žlvlnee iie*e j«-«.ti. ali ima krvavo mleko, in xI>oI|m» ml«>ko. Najbolje preverjeno kot podpira Ino sredstvo pri zdravljenji ulVlteij <lili.il in prebavil. — Cena ftkatljici il^ kr., veli kej ikatljl ~0 kr.
KVVIZDE
c.ink.priv.
(umi v:i I na voda za konje)
je u ni i \ u ! nn vo<ln9 ki ho že več let I največjim uspehom rabi M okrepčaliJ«> in obnovljenje *ll pred velikimi napori it; po njih. .Meohliodiio poil-pira'uo aređatvo i>rl *.«lr»vljeiiji s.\iiili ali Hitnim jou i Ii iulov. trilinc iikloui vite. trtlib kit. Nlutiotiiib udov. «>t > puv■■ ja udov in ul<>-aoy. Koma oživi in ga naredi zmožnega zn izredno teška <lela. — Cena steklenici gld. 1.40.
Da se obvaruješ poniredb, pazi na gorenjo varstveno
znumko.
FRAN IVAN KVVIZDA
okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
c   in kr. avstrijski in romunski dvorni zalngatelj M /ivinozdravniške izdelke.
KWIZDE Korneuburška
živinska redilna štupa
(199—t' i ln c. in k
Kwizdc priv.
se dobivata pristna v vseh  lekarnah in droguerijuh
nvstro-ogerske drža \ e<
t
Brnski sukneni ostanki
MO metra za celo zimiko suknjo.  — PalmerMttin gld- 5.SO.
Sukneni ostanki
2*10 metra za celo zimsko suknjo.   Mandarin  v \ n li bnrvah v zalogi, jako rine baze kI<1. 1».—.
Sukneni ostanki
3"10 metra za vso zimsko obleko gltl. 5.—.
Loden
za lovske suknjo 2 10 m. Kl<l. S.--
Sukneni ostanki
za cele hlače, progasti aH križasti,    1  ostanek velja
sebi. a.no. Svilneno
grebenasto sukno
le najnovejSe  v progi, 1 cele hlače jflil. »•—.
Blago za uniforme
ces. kr. uradnikov, financ, veteranskih društev iu požarnih braiub p:> najnižjih cenab.     (789 1)
BernhardTicho
brno
aBellijr trli. it. IS.
ICnzpoNilia Ne proti povzetju. I /urii poMiliiijo M za-Mton| in franko.
v Ljubljani Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato zalogo poljodolskoga orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, pružnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil. prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, gobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake,
------ mesingastih plošč za komate, po-
LsV    MmmMrn^.KimsvirtvHm* tom rož) gteselcev, os, zavornic
za vozove, okov za vozove, itd., sin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.
yDC" Staro železo, mesing, baker, kositar, oink, uvinoo kupuje se vedno po najvišjih cenah. ~-V*S} (75—24)
xjw KI«*gantno oprav« I j ene karte /.it uzore« le najnovejše V bogati izberi poHilfaiii na za* litevanje KOip. uvi-jii"«-klni mojstrom.
^,..^,-»,,-^^.».v;,^H»'T'i)'if»y w
i
Mi m
»p
2
VIZ1TNICE
priporoča
.Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
'i v.
Ljubljana Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (957-8O)
peči
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Cenilnlke poUlfa/nb nu željo franito.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp.
					
	:			I	l
lAstralne svetilke
ustavek z gorilcem
20'" z 58 Bvefiaml svetlobne moči 80"' 8 104
R. DITMAR na DUNAJI.
Največja tovarna za svetilke v Evropi.
V"
Dunajska biiskovna svetilka 30"
ustavek z gorilcem
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
DITMAE-SVEIILKE
...... ■        , ... ■ .      ..•:.,.„.:^       ' . \ : ......   ...    ... ...J
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.   NOVOSTI.   Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojaii s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke v, najfinejše dekoriranim*! majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituru.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni goržlec s 15 in 18", svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom:
Velikost;      i')"',       2«/",       25"',      3Q'">      35"', 4<>"' Svetloba:       31 50 70 S 7 13S        157 sveč.
Dunajska biiskovna svetilka 30", svetloba 105 sveč,
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
Astralne svetilke 20 in 30"', svetloba 58. in 104 sveč.
Astralne svetilke se m »rejo zaradi posebne oblike lahko postaviti v razne sve-
tilniške podstavke. (707—(J)
Svetilka s stojalom
s čipkasto strešico.
Ditmar-jeve svetilke ima Jr zalogi l|P vsaka boljša trgovina s svetilkami
Tovurnirika /namk:i. __.___
Izdajatelj in odgovorili urednik: D rti u o ti n H r i, J* ar.
Lastnina In ti« k „Ndnulne Tinkar ne",
98