]Lefo v.. stev. 9, V Celfu, *oreR «toe 23. fannarla 1923. PostBina piasöDa u yaliBiiii. Stew? letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. OglasJ za m/n višinc stolpca 50 p. Reklame mod tekstom 70 p. PoKamesenei Stevilka steine 1 Din. Izhaja vsaK forek, četrlek in sobolo. llrednlStvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst, Teles. 53» UpravnlStvo: Strossmajerjeva u. St. I, pritličje. Teles.65. Račun kr. poStnega eekovnega urada St. 10.066. ^yiiygffig^3^ff^,tfjiHž!iBigty^g^!< Xekom tetoSniejCa leta. notecV 30 I ft, i>dki\r je br'.a ustanovl.ieua. daiK^ n;ijstarcj5a obrr.viika društvena organi- /iiaija, »ObceslovensLo o-brtno dtuštvo-*. V naSein lepern Celju, tej zfbelki nairh iHrtvečjin, narodnokirlturnih in gospo- ikirskrh -institucBj, je nastalo tudi to dru- stw v letih riajhujsšcsa zatiranja domo- nxhiega o-brtniStva. Na podlagi svojih praVil, po kateriii spiidajo v;se .slovcu- š&c pokrajinc v društven clelokroK. so se J»a,sr obrtnikt prvi razwiii po vseh viižnejših obrtiitSkih cents;}; in budili mod domačim rokodefstvoim in trgov- stvom, vštevši delavstvo, samoznvest, twnos in Ijubezeu do >>brta. Občeslo- veTwfco obrtno dru&tvo je danaks dober vzgied, po-bud© iti prvo solo visem onhn noustra^eimiT organizaiorjeni. ki so te- i<'f>sfi zadnji'h desetletij na-stop«H ?"«*! o- hrsn&ivoni na Staierskem, Kranjskem, v Prinioriir kcrt propovedmki. bo>ljše bo- 8očm»ti in druiili krog sebe najzaved- /tejše staiioviske tovariše, Xi tvorijo So clones kader naSih (xNicnLh bojevnikov a« j*ravice obrtn&tva. I >nižlvo je v pni- vem pomenu besedc matica nmogoste- v-iümi) delavnih obrttrtekih organizaci], s kaierftui ie danes rxysejaiw našn pokra- ftflft. Težki so b.Jfi cash v katerih je Ob- fcestervcnsko obrtno dništvo vršilo svojo VtoHko n-älogo. S skronwiiini sredstvi in z -občudovanja vredno pozr'vovaJnostio svojfh Kicalnih. vodileljev je prenwak) vse ovtre; vsikdar pa bdeče stalo na braniku za -obrtniSke Interest;. Cuctovi- ton razvo.i društva \- kratki'h letih svo- bode ]c tiaiboijši doknz za ojcromne tež- kočt% s katerimj sc \c iTtido boriii po- priy, ko v desctletjih ni mozlo revršiti IrtSffceffa 'diela. kot Ma ie po csvobojenju '/ \ASpehom Lzvršilo v par letih. Nc nri- slifTK) naitevati u^pehov društveuc^a dela. Zadnja UjLi nRJživahneiSega dela so pared vami. Vi samr st»; priC-c one Uo- be, ko je dništvo neuniorno budilo o- brtmžn^o k vstajenju, k prcnovijenju, ko Ie .skücak) na veli-ke shode obrinike ecle države, sodclovalo mno^okrat z vspe- lwm pri ¦najvažnejšfh socijalnih iu fi- nančnih zakonih in 'encr.^ično uastopalo proti kršiteljeni obrtni$ki.h pravic. Vse lo 6rn>. Omenjamo to le v dokaz, din je iloto društvu bilo skoz- in skoz nesebič- Vesti o Brežicah v letih 1848-1880. Revoiucionamo leto 1848 ju med »Injgjim prinesk) Narodne. Straže, ki so "pmde nalogo, skrbeti za red m mir, fak- ttenb pa so najčcSČe bile gol'a ¦para-da kalrar kakš.ni vctaranct. V Podčetrtku je Napodrui Straia nastala prcj nego v Bre- žfcah. Mož, ki je o paradi Narodine Stmže v Pocfčetrtki; porocaj \ nekeni ^raškem ILstu, je obenent kakor v te- JodtowJo pfcal: *Ob auch recht bald die •»»odoren Bewohner eines südlicher Le- teKenen n red lichen Städtchens in Untcr- ^Grermark, volkstümlicher «4s bisher ßctetet, sich zur Volks wehr einen und an den herrlichen (jeschonken der Kon- _$Ötutwm tatsächlich aufrichtiR ATrteü nehmen?« Phal je t» pač Luka Rotar, ki k Dötem res .postal povt%iik NaroAie ¦Straže v Brežicah; bü jc »Itairptmann«, 1>dd seboj je tmel 2 lajtuanta. eneffa Ober- in 6 Unterfilhrerjev, 2 tambwrja W 78 gardistov- (Mord'a je ta rnož isii ^otar, ki je v »Celjski'h Slov. Novinah« Ö. Xu. 1848 zaffovarjal nanredno smer Hrvatska »svotwdii« oi>cga leia je ¦»djckniia tudi v štajerskih in kranjsfciih ^«"ajüi. Carmska me ja, kr je Hrvatsko -ločila od soscxljvjih jxAraini. ie kmc- tom. Diwfaiala: tobak In sol sta vrocbw. iu>, sp-k>siio, v korisi o-brihiikenm staniu kot takemu brez ozira na člansivo ali strankarsko pripadnost. Iz tega dejstva 'Zvuiiamo dolznof?t /:» vse obrtnULvo, da sodeluje na prtmcnii proslavi Ietošnjega jubileja. Ne sa-mo olani driLstva, obrtni- 5tvo ede Slovenije hna. vzrok veseliäi -sr sadov 30-let-»ega dela. Letosnji iu'bi- Icj nas mora zbrati vsc, ki nani je maT proevit obrtii'Stva, da sr mi podla^i ob- lačuna o 30-letneiu delu razporedhwo tkrlo v bodočtiosti, katoreßa je 5e sihio nunoffo. Vam obrtnikom iz Celja in o- kolicc p;i vel-ja posebej miv< poziv: Vaša dolžno.st je, d:i sodeluicte na prvtnerni proslavi iu'bMda naL<* lK^istarejše sta- novske organiziiciit4. : Ta prosluva bo tein častnej&i, v čmi lepsi 'iuttl se bo !>ok;i7,aiU'. vafcx stanovska zavedmost. Zatorajj vsi do zadojesja v dru§hro! — K.dor n;is je, duiaj z namii •— V CeHn. dn-e 15. januaji'i 1923. ObČ&slovensko nbnn-o drnšh-o \' Celiu. Prodsedntk: Fvam RebeJf. Preveč doforog». Sediiij, ko se je poletcel vwiar sve- lovmi vojne. stremimo za ozdravlje-niein ran, ki jih je \sekab tako na &osj>odar- skem potjn, kakor tudi v ÄiKfiafeicm In nvoralneni življenju. Kakor no vsaikem morainent hi gospodarsketa notr^su se tiidi danes pojavlja vse pei-no ivovüh idei. ki hočejo z razlicninii reformami popra- vi-ti ali rui nova z^raditi, Jkar se je zrö- šiioi, ozironui kar ne od^ov^rja veL dti- hu časa. Najbolj živahno «rbaiije se je začelo seveda tarn, kjer üi r>ričakovati najzanesljrvejSega iispeha, kjer se pola- freč v sojstv>u. Vselej pa sc poleff dobrih m I.oristnili mLsl; porajajo tiw.lt sjabe, ki na prvjupogled obljubljaio boßvekaj, a fma- jo '/<\ jK>slcdico nivno nasprotno, kakor so liotole doseOi. Treba ie torej skrbno preudaritÄ predno sc ce„sa inovcRa k»tf, kajti eksperimenti so posebno v šoJskem delu siino dragl, ako se končajo z nega- tivniw rezaltatoim. Mislitn namreč iui osnovno 5olstvo pri nas v Sloveniji. Odkar smo svobod- ni, naravnost dežuje razlic'jiih naredb tn odlokov od naših šolskih oblasti, ki bi rade kar čez no<3 vse prenredäe tn na- pravile u Ijtidskih 5ol nekake tniiverze v mmiätuTi, da bt po dokončan: sol ski O.obi odpn^Cale že jjotove krnetovalce in da CJovek «dvigne šrango. Knietje breži- SkcK», kostanjcviSkega, kräkega in sev- niškega okraja so poiSiijaJi v Zagreb pe- iicije z ve^ tisoc podpisi ter prosrli, dn ^e njih kraji združijo s Hrvatsko. Maiii 1S48 so se v Doboyi pogaiali s Hrvati o zedinjenju in o ukiaijenju caritisikc meje. Ncki strgar Jak Obhodnik je v hnenu /.'asotelskih Slovencev Jelačiiča jemal v zaščito proti očrtkom reakcionarstva (Ccljske Slov. Nov. 8. nov. 1848). Ko «je je spomladi 1849 videlo, da se v državi pripravlja reakcija, so se kmet- jc zb-ali za — agrarno reformo in so »v ßrezicah komisarja v Savi natnakali«. Nacionalno je ljudstvo bilo prav inak) zavedno. Noki breži^ki duhovnik — bi*l je to rnorda dekan Mihael Piki, Sl-omškov prijatelj — jc rzrekel željo, da bi se ob nedeljah in prazntkih tudi pri pozni bo-žji službi, ki jo posečajo samo Slovenci, pek» slovenski mesto nemški. Toda to je mežčane tako razburilo, da bi duhovnrku skoro razbili §ipc L. 1850 pa je okrajni glavar — bil je to oče poz- nejšega mariborskiega advokata Domm- ^u.§ — kratkomalo ukazal slovensko petje (ktostrska cerkev bi potem posta- la. »deutsche Kirche«). Nadonalno-liberatno gibanje 1. 1848 ie avstrijskiin ncm.^kiiri birokratom za- preiÄo, da bl se m*>rali izkazati z izpri- gospodiiije ter roködülce, ki naj bi po- !eg luaterinhčine obvladaii tu-di jczike soscdov in razan teKa pa naj bi bili u- \'6deni v razumev-anje razuiii umetnosti, k;dor slikarstva in glasbc. Zahieve, ki se stavijo danes osnovni soli,, so ne- dvomno pretirane, katermi iv> more jo z ados tit i v po-lni meri niti najbolise sole v krnjili z doferirni socijalnm»! razracra- tri, kaj 5ele druse, ki so v tent ozrru innogo na slabsem. Ne varajim» sam* sebc, čeS, sai sc da vsc doscči, pa po- glejn^o rezitltate takšncga ucrvoznega Iriastauja, h katereniu sitijo ucrtclja se- danjc zahteve. Na vklez večkrat bleste- ci uspehl toda pri velikt večini učeaicev visi vse v zraku in v nekaj tednih se zruSi in ra&blini, ker ni bilo časa, da bi ^ie snov trtrdila iti postnla tratna -last u- čeii^eva. O 'ten! pričajo pouovne pritož- W srcdnjili m mcSčaiiskih sol ki, in si- cer ne čisto po krivici, \-alij-o krivdo sla- bi1? \i6\\'üi uspehov na osnovne š-olc. Največji greh .se je napraivH z u- vedbo treh jezikov v osm>vslo solo. Mi*- slim, da. ie ni drLave na srvetu, kjer bi se v irudskS soti pouccvala poleg maie- rinscJne še dva dTuga .iezika. Kako naj ofcnok v <3. ali 1. sol&keni letu. ko so njegove dusevne zauozno-sti se zelo Sib- ke, ko nm dela mnogokrat šc dwnaca i:ovorica preglavice, $ prick>m sledi ti-em itKikoin, jih razlikuje in si. jHi zapomnK Seveda se najdejo izjeme. a te vendar niso lwerodajne hi se teh Mezzofa«tücv in Cppov je ma'k). » ^K;?r Sf^ trče pouik^i srbo-hrvatskega .iezika, ie goto\ro ixure-ben v s\Tho bliž- njega spoznavanla z iiaiiini iužninri bra- i\ Toda 3. šolsko leto ie za to vsekakor prerano. Perfektnega znanja se v o- s.novni Soli ne bo dosegio, toliko pa, ko- likor je potrebno za nie&seboino spoz- na^•a(nje, se laliko priiiCi v zadnjih dveh ÄoJskiili letih. Pa se bo kdo oglasU, češ, da tako na^iranje fit jn^osJovansko in da za.»>ostav"Ija važnost iejfa prmdmeta, hi naj nas Iiitro privede do notrnnjeffa u- icdinjenja. Toda rxxiinvo iskreni! S sa- nylin ziunnjem jcz'uka — ako bi se dato to sptoh doseči — ne boino vcepiH v dai- §o tn sree otrokovo obeneni tudi Se Iju- bezen do našcga cckikupnega naroda in domovine, ampak s pTeoblaganjem po- %7.ročiTn<) prej nasprotno, zlaisti ker da- jem-o s tern razUSnhn sovražnikom uje- dinjenija Se vet' orožja za njiihovo raz- diralno delo, ki imajo spričo današnje- čevalom nekega znanja narodnih jezi- ¦ kovr. In mnogi so polagali obupne »izpi- ] te«. Iz Brežic $e je oktobra 1849 poxo- ! čalo v ljubljanski Sfoveniji, da si uradni- ki naertkrat iščejo izpriceval v Q.(radcu) in v C(elju), »v lirežicah pa da se take wedoc'be ... cek> v Stacuni Drd g. D. do- bijo«.1* Ta. »D.« je bil trgovec rn župan v Brežicah. Sev©da je vsa stvar le pesek v oči; seveda so pa ncmški u-radrrtki detail o- siro razlilko med slovenščino in »ilrr- ščino« (srbohrvaščmo) ter so odklanjali hrvatske dopise iz Zagrefca: vračali so jih nerešene s pripombo, da sprcjemajo le nemš.ke dopise. Zagrebška vla«da se je radi tega v Oradcu pritožila in Slovenci so v njenem odlo<3netn nasropu čutili potiporo za sebe. Okrajni glavar Dorninkus ie bi3 pien dokaz, kako mini še itti v mozgu in kosteii naSa hlapčevska iiara- va, srauiotna dedicina robskih diii, jc pa polaganje tol:sti. ko se pri mis razmere uredijo, bo doma za vse dosti krulia. Onim pa, ki hnajo kot uradniki hi trgovci opravka v inozem- stvit. nudijo srednje hi strokovne sole prilike dovolj, da se priuče tirjitn- /ezi- kom. Ce bi se hoteli v jezikovnem po- uku dosledno ozirati na svoje sosede, kakor se arguinentira upravičcnost in potreba nemSčine, potem bi »norali u- vesti Se italijanščiiio in. madžar- sčmo.Zakaj pa na primer Avstrija, ki ie nedVomno mnogo bolj odvLsna od svojih sosedovr nego iti-i; ne uvede v ljudske Sole češkega, slovcnskega, italijanskega ali madžarskega jezika? Zato, ker tanr vedo, da bi bHa so velijka eoklja pri po- uku, ker poznajo va.žnost niaterinSčrne, ki je podlaga vsaki izobrazbi, zatio ker Üiibrio in se s ponosom in dosledno po- sJužujejo Ie svojega iezika. Posnemajmo veoidar tudi vrline drugih narodov in u- \azujemo v prvi vrsil svoj slovenski je- zik, da bo končno izginih med nami sramohia navada, da v lastnem domu —- tesar rri najti nikjer drugod -- !z golegu hlapčevstva strežemo tujcu, zakletemw sovrainikn, v njegovern jcaiku. S tern si ne pridobimo njegove naklonienosti, atnpaJv yzbujamo le zaničevanje. V želji, ustreči vsem mogočJin po- trebam praktičrtcga življenia, pozablja osnovna šola na pravi nameu ;:i smoter, uanrreč vzgojo. V nagleni hlastanju na- prcj cn vedno naprej, se rnora pri tej o- bilicr predmctov zelo zanemarjati vzgoj- ik> stran pouka, posebno ])n aiktivno so- ddovanjc učencc\-. KoHko v^gojnih mo- mentov prezire učitelj, oziroina jih ne moTe rzkoristiti, ker mu nedostaja casa. (n s tem se vedno bolj oddaljujemo od ideaja, za katcrim naj strenii vsaka So- la sploh, namreč, vzgojiti »rod bi&trih glav, pridtnih rok m usmiljenfh src«. Botti nam vzgoja prvo, kar se pa ttče materioalne plati, držhno se zlate sre- dine m načela: rajšc nranj. pa tisto.do- bro rn temeljito. Zlastr pa posvečajmo posebno pažnjo materinSčhii, edJni soK- dni podlagi napredka in omik«:'. Politične vcsti. Began)e napredne inteljgence. Za^e- lo se je sistematično beganje na^ih de- in okrats&Jii volilcev v tem sinislu, da Jc Skoda demokratskih glasov, ki bodo od- dani listi dr. Kukovca, ki i>tak ne bo do- segla količnitka! Clospodo, ki se s takifn! mislimi tolaži, prosiino da le naj šc neko- liko potrpi, stvari bi bilo gotovo bolj služeno, ko bi naperila svoje moči prod kJerikalcem, s katerimi pravi. da bije na S)ove«sk;em odiocilni boj. Na5a demo- ^^^^^B ^^mi^^tm lifl^^^^Bi^^^^^^H' ^H^^^^B' (^KI^^^m > '<;' ¦ v' ¦ ' ioS^B^ffiSI^^^^B^BL ^WfWff*^^^MB^HIr ^^^^^l^^^^^^^^^^^^^b ^^^^^B^^^^^^A Stran 2. »NOVA DOBX« $Vv Q. ' kr;o2>Ju< wmnka .tc jxiMavili/ 11a .svojo ianxrkiarsko listo odsične mož^ de!a: dr. Kakovec, Ivan Rebok, Lovro Petovar, franc Kocbek. JVU no tfrejuo % volitvc s irazami i« beganjem liudsiva, temveČ 2 moirm /načaja in clcla. ki so sko/.i dese*- K>tia s-taii v prvih ¦vrstaih vsega našejca Marodnega iai Kospodatrskega dela, zanjc feahtoo glas-uje s poLnim za-upanjem vse, kar poStcno narodiK> in napredn-o rnisFf: trradinik, rrgovec, kmetovailee in obrtnik. *V casiti, ko 2 grozo jde-damo propad r«a- Še&a gospodarsrva in imrcenjt: naših u~ radniSkih sk>jev, na>m ;reba niož —¦ volju in clcla in ne kričavih slabrčev. ki nice- saT The znajo. Nasi jistii se je prMniziia clkM preknmrska stranka s svojim srer- ktm kaiidklatom Stefanoin Kttharjem. Vscni iiasim somi&Kcnikom po niestih in IX) dežeH lahko nirnto recemo, da ni po- voda za mak>dir>nost, zavrnite vse, ki Vas hocejo begati in raskrainfi nase :ia- predne vrste, z energtcniin, zaupania polnim deiom za zinaxo naSe jurosJo- v-anske demokraciic. JDS srezki kaudidat za okraja La» Lko - Brežicc - Sevulca. V nedeljo 21. t. m. >• zbor zaupnikov v Zidanem inosw "'& Laykega in Posavja sklepat o okrajni kandkkvturi. Sofflasno je bil določcn za JcarodMata za oba okraja: LaLko in Bre- ftce %. dr. Fran Roš, župa/n v Laškem. kot iijegov namestn-Lk pa obrtniv L. Holy K Brežic. Kanddaturc kmetljskc, straiikc v mariborski obiasti. Kakor sc n;nn poroča «astopi kot no&itec JLste SKS za mar*- borsko oblagt s. Drofcwk iz Št. Jurja, v brežj&kosevniškom okraju kandiilrra kot srezkr kandidat %. Merniolja, v p-tuj- skem olkraiu dosc-dairji poslanec DobnMc. Demokratskj kandidat v Gornje- grajskem okraju. V Moziriu se jc vrStl 19. tin. dobro obiskan sestanek demo- kratske stranke, na katerem se je posta- vik> za kandidata za gomicKrajski okraj %. Pranca Kocbeka, na^radu je bJi kot J>os>lec demokratskc tiste v beož:raj.skeiii ' okrožju so^ktsno izvoljen Ljuba I>avkk>vič. Protič je tmef zbor^- vanie v Krnijevcit. ki je prav dobro uspe- k>. V sprejeti rosoluoiji1 se povdaria po- troba sporazuma med raidikalci. V No- vem Vinodotu bo kandidira! 11a detr.o- kratski listi Dnšan Plavii'c, profrr njornu bo nastopfl dr. Tomljenovič. V Dalma- ciji a^itirata ŽTvabiio Triimbič in Smod- iaka na podlajri nsolucije zajrrebškejra "kongresa. Za kandidata v vinkovarskem okTOŽju jc dotočeu bivši hrvatskr ban dr. Ivo Pateček. Piiianäni minister o padcu dinarja. vpöütika« prinaša razicovor s frnan^mm ministrotn o padcu dinaria. OlavTii rax- !og padca dinarjn k po nicssovcni mne- nju v ck^odkrh zunanje politikp.. ittinister presoja zunanji poiožaj optimtstično. Od- no^aii1 z Italijo so dobri MussoMiniiie\ra vlada bo v kratkom ratiiickjiM in izvr- Sila santmargherFtske konivencFJe. Olede madžarske snbo lahko hladnokrvm, vcstt -o mobilb^iciji naše vojske so txmiSljenc. V svojih niidaljnih «vajanjlh ie mini- ster povdaril vspeh leta 1922 V tern le- tu se je povečalo število novčanrc le za 300 mittjonov dinarjev, doHc pri NarcxHii banki pa za 100 miliionov ¦dina'rjev. Kon- čno je rzjavil rminister da bo kriza v par dneh prcnehala. Fraocozi v ruhrskem ozemliu. Oene- Tal.Bourmer je povabil naiuglednejfkj nemäke tod-ustrijce na razgovor, pri torn jih }e dal ar.etirä'ti. in ödvesti v Düssef- dorf. Med aretiranci so Thyssen, Den- Äeimamn, Alp he in Rechtner. Predno so aretiranci ocišli na vo\no sodi'sOc so se moral! fotografirati. Delavci so po areta- ciji Den?:e?manna ustavrlr dek). V rudnfk Westerhokl so 20. tm. pTišle francoskc četc, na kar so delavci prenehali z delotn. Osrodnj? odbor delavskih svetov ie skfe- na, da protestira proti zaplembi držav- nih rudnrkov *n zahteva, da se aretiran- ci takoj rzpuste. Poletf tega prepovedujc francoskim čctam vsak vstop v jame vn rudniSke naprave. 65.000 ushižbencev Thyssenovih rudnükov Je zahtevalo ta- kojSnjo oprostitev svojcga šefa m bo v nasprotnem slučaju prenehalo z delom. V Berlinu so vsem Francozom, ki so se javfl* v hoteHh za stano\ran}a pniazno j>a odločno izjavili, da zanje nhnajo mv *ta. j Celiske novice* j Celjski iunakL Na članke v liaScm ?!- j stu, ki Mh jc priolM^l k. I. I^reko-rSek in ki obravrtavajo našc doiiLričc prilike It sedaiidosti in iz časov i>ivše ncmi/ke kut- tunwi nadvlade Jiad našiMi slovensklm zi'vljem smo prejeJi od razni-Ji sIrani to- liko donesko\ raznih podrobnost», sla j ^tih ne morenio nit> zdaleka T>riobČeva?f v culoii VkliJiio pa, Ua smo pisafi samo 1 rosnico, ki k> pasainuzni očrvidci.potriu- iejo ter mini midiio (k'kazK.", e edkio strup v ijndstvo spravit. Spomni se srbska srvinja na5c obljube. 6 dni. Ako si predirznete se kaj oponmiri u Časopiisah srbska sviuja uäv- va. Vam naznaiii-nis^ iniCTK-, p^ mi's b- hko s 100 policrstom pusttte za^protf. Svrnjii klub maičevaicev. T.'iko je to mun ekibro pozna'no dvoj- f fw tree, nokdaj javno nizbo»ni<ško, dancs prikrito m pritnhnjeno. Slo%rencrt, le ne- jru.ite ?»e dlalk te razmerc. Uredaiištvo »Novo. Dobe*. MESTNO OLEDALlSCE V CELJU. V so4k>U> 27. iin. oh S. uri zvecer izvonaboiH-anent »Kozarec vock-*, V nc- ddjo 28. tm. gostuje celisko ^ledaliSče v maTifoorskein narodaiem gledali^ču s 'KozaTcein vode^. Celjsko mestno gledalf SČe. Obisk celjskega gledališča je zadnli čas iz- vanredno zadovoljiv. Bre;;; večje re- klamc so skoraj pri vsaki predstavi vse lože in vsi sedeSl razprodani; mmocvo obČinstva mora celo odhaiati. Kaže to razveseljivo dejstvo zdrav razvoj in notranjo ustvarjajočo silo našega Ta- lijinega svetišča. ObČinstvo prihaja rado k predstavam domačih in izvenceljskih igralcev; a pride tudi na svoj račun in Dramatično druStvo si s tem ustvarja stalen kader obiskovalcev, na katere mora pri vsaki predslavi računati. V letoSnji sezoni smo imeli doslej tri go- stovanja iz Maribora. Ansambe! mari- borskega narodnega gledaliSča si je izbral vsakokrat prav srečno igro. Zlasti pa sta ugajali zadnji dve predstavi po vsebini kakor tudi po vprizoritvi sami. »Užitkarji« so nam predočili staro ralc- rano iz kmeČkega življenja, Nušičev »Običan čovek«, ki se je vpriroril v sredo, dne 17. tm-, nas je pa popeljal v srbski vinograd bogatega trgovea blizu Beograda ter nam nudil izvirno sliko iz srbskega življenja. Nušičeva žaloigra je zaslovela po celi Jugoslaviji po jeziku in izvanredno duhovitih za- pletljajih dejanja, v katerem pisatelj ne moralizira, paČ pa igraica prav pri- jetno zabava Igra je temperamentnejSa in učinkovitejša v originalu; radi tega je bilo prav. da so jo Mariborčani vpri- zoriü v srbskem jeziku. Irnel je tudi naš priprost človek priliko spoznati iz odra, da Srba in Slovenca ne razlikuje niti sree niti jezik. Vsakdo je z lahkotp sledil poteku dejanja, 0 čemer je pričal opetovani in burni aplavz in salve smeha pri posameznih nastopih. Režiral je igro g. Tepavac z razumevanjem in z rutino. Tudi tip, ki ga je vstvaril v vlogi činovnika v penziji Petroviča, je bil vzet iz življenja. Njegova tempe- ramentalnost v izgovoru in v gestah je dobro persifüral srbskega činovnika. Izrazit po nastopu in zunanjosti je bil nadalje g. Bratina kot trgovec Jovanča Micič. Njegova igra ie žela obilo smeha. Zelo temperamentno, a naravno so igrali g. HarastoviČ DuSana Miličeviča, gdč. Kralj Zorko Mil'ceviCevo in gosp. TomaSiČ pesnika Damljanoviča. V raz- mh težkih situaeijah iznajdljivi in prožni, so naravno kazali ono prisrCnost, ki s je potrebna v ljubezenskih scenah. Prav dober je bil gotovo tudi gospod Osom kot trgovec Miliäevic, nekoliko 5»bkej5a njegova žena Marija (gdČ, Petkova.) Epiiodne vloge so bile pra- vilno zasedene in so iepo zaokrožile potek celega dejanja. Obmejnim kul- turnim delavcem častitam na lepem uspthu ter Želirn, da bi naSla njihova važna emisija v Mariborü tudi vse- ¦ stransko razurnevanje. -— vlj-^- Preve6 dobregal V danaSnjem lh>tu poiiatrsitujemo članek, ki je pod RornJHii naslovo-in iziel v *-UčH. 'Iova- rrsu« z claie 18. januaria il. Claiiek je velwai.en in vcleza.ninüv ue samo za učitdjuskc.1 kjotfe, tenrvec za vso niisle- co ia^Tiost, ki rstc/tako z nekmi nomj- roni opaža, da ni v osnovnili šalah 0- ne.^a solkbega, četudi enostavnega n;i- predfra, kakor ie biio to nekdaj celo na DKilorazrediiTili solah po dezeft. V eneni st» pohio strhijamo s C-la^ikarjcm \ »U- čiteljskcMii TovarxÄu«, da nnamo naim- rüc tiuli ini ta občutek, da se daje nila- dini preveč itobrega, preveč jeziko^^ na- unkrat hi to žc v šoLski dob/, ko še ni j^rcšla prekio prvih težkoč pravftn-ega •citaaya in pksajija v matern^m je2nJk.1t. Lj-iKiska an osikatu sola ni nikjer na svetu in v Jiobenem narodoi Soia za pri- nčnnk jezikov, ony. je W šoia materne- Xa. jezika, čcgar globoko in te>tncljito poz-nanje odpira p<3t k nadaljujr naobra- zbi. Nam je nekdaa avstrijski sistem vs> KI utrak\ö?vticnost, prava narodna sola in vzgoja tega nikjer ne pozna. Srbolir- vaičino ne smatramo kot poseben dm?: jezrk, riKlh ne dela mlaxii-ni toliko težav, nine 11 ja pa sn>o tudi, da se začne s po- ivko-m tt'sa, našemoi tako sorodnexa je- zika j>rt4rjtro. Ncni&čina pa v naše 0- snovme sole sj>k>h ne spada, ako nočc- Tsiio, da mladino pojx>hio ne zmešamo in da pride v temej-jnji^ rtaiikih povsem nc^posobna 11a srednje in strokovnc so- le, kakor se v tak* meri dogaja zadmia kita. Tudi smo miienja, česar članek ne pravi, da je v naši moderni dobi prema- )o dm v šolskearn letu CKlločenih za pouk hi prevoč za sole prof>t. p-očitek. Več Sttovi, pa nianj iole, tega tudf danasnji nasi ma'ft niodriianr ne zirwrejo. Iskrew) bi želcH, da bi se o vprasahju raizvila Mvaw, stvarna dfekusija, da bi se jc u- tkilezili' naSi pedagogi } stari^r - - da bi govorila naša sola in naŠ doin, hi ne smeta bHi k;ikor dva tuja, inedsebojno nepoznana sveta, ki s» delata medse- bojno v- očttke. Naš %ist jt itt :...r......, . . .•:»me nizpravc- \ tein vprašanju. Umri Je 20. mi. g. • Franjo Stspkxv- šdt, davcwi iiadupra\itelj v Celju. Po- :venska manjvrednost, da je to rnogoče danes januarja 1923 v Celju 1 V slovonsJcih krogih se pri&vlja upravičeno ogorčenje in razburjetije, ker je znano, kaj pomenik) te neniške de- mons trail vne prireditve v teh Časih, ko naim prüiajcuo ducvTio nov,\ portx:üa o f)regajiianju nasih liudij na IViftnorskern v;i ÄiGTanju na.sega iMi'\ na Koroškein. I>a. da -¦ aus auf Stimmenfang! S«i S'lovetici sic brczpometnbnc pare Ljubljana pa ie daleko iji niirui-za vse tr- ocisf! Občni zbor drustva ^tanovanjskiti ! itajemiiikov v Celju se vTši v sredo due I '2A. ianuaria d. ob '^20. uri v dvoraai hotcla »Balkan* 7. ^i^ajni-m cfnevnim redom. CXübor. Policijskl odd«lek v Ceiju, delovat* üje v letu 1922. Na policijski cxkJelek: v Leliu je dosi{>clo v preteklen; lo-tu in bffo rcse«iih 18.407 vlog (d^Jisov). Potnlh h sriov je bilo od 15. 5. 1922 do koflca Idea na novo izdanih 936, glodt \-cIjavnosli poka obrme^a -rala, 2JH prijav raxU izgubc, 13S prijav o iiajdbah Polici-jsko je bvlo kaznovauih 921 o«d* na denarno gbbo skupno 21.500 K; za- ponio kazen je odslužilo šest oseb ski- pa j bO dni ziipora. Izhrjanih je bflo v te- tu 1922 gtobc v iznosu K ib 384 hi oft- prcmlierrih ubožncmu zakladu mesta Ce lie 7144 hi ubožneinu zakkdu dkoliske občine 32t)0 K, državrri blagaini pa 8408 kron. Podaljsanje policijske ure je brk) dovoljeno 112 stnrnkam za sl^upno 230 ur. Koncertov, plesnih in druulli voselic je bik> dovoljenih 197. Javnih zborovaiu odxtosno sIkkLov se je izvrsTio 113. V Ce - Jju K delovalo 74 clrufSUA', Inea.tcm^ 66 sioveiiskili m 6 nemških; za razpust |C bik> preiHaÄanJh 4(> druitevr. ki so /- de- lovanjeni prencha'la, R&zmif*t ic oil k;r- šen in doslej izvršeirpri 23. društvih, V Cdju ye prenočevalo v pretečenem1 tefai 28.829 osei), od teh je bnk> 20.757 fcg& slov". državljanov, 8027 pa inozemcev. Umorov ni bilo, samoumorj (poskiisi) 4, ropt (roparski napa<ü) 2 (dva). Za dUašito kukhijo sta zbrala got>p& Rcziika bJsnUiarjeva m gosp. Tan&ct Koposar 800 K v pritetni družbl na ^oäj- yjm'iu Toncke Mastoakove. Sokolstvo. Sokoisko društvo v Ceftu javi]^ Spo nihiski spis«, prosrmo, da nfn^ajo predfr- prsaiii prvi obroik v zncsku '00 Din L© v teku jiirrišnjeKa dneva tainiku. \z telovadniccv je odneSena marn««r- nata plo§ča. Med telovadc* se vzdržn|e vest, da jo je samovoljno odstnmfl o«rf- rama odnesol mestni ekonom. Ker ne nwremo veriett, da bi se drzuS mestm ustužbenec nastopati sovražno prott na- rodtiiTn dmživotn v mestu, prosiiTio bra- te, ki vedo kaj vcč o tem, da iavijo ono- mu temed društvenih funkctionarjtev, Ne bi radi delali krivice m hocemo bJM to- zadevno na jasnem. Sokolsko društvo v Cetja zakUtf^ k-toänje piesne vaie v soboto 3. Jebr»r aria s plesnim vcn^Jcom. — Kakor čuje- mo, proslavijo na Ceäkem v vseh večjfi' n»es*ih 3. februarja 75-Ie-tnico »besede< Plesni odbor si ie nad^l nak>go, da tucfl on pToslavi ta iubflej. Ker se vrši p^esu' venČGk favno na dan 75-letnicc, jc pri Irka kakor nalašč za to dana. Vsled W ga sc bode sfcorik) vse, da bode prrre^ tev Ci-m sijajneiša ter nudHa obcanstv!'1 nvno5?o zabavifct D o p i s i. Drama*lcoo drnšfvo na Polzefi je ^ lo pr}re49o na Sitvestrov večcr )ssj\ f^ SiQV. sZqvx eoc;\% «fc: :,^ fcl je bila v-Parizu« iu »Dnevnfic«. Ma žcuo obtinstva sta se isti igri v nc- ieljo (toe 14. tm. ponavljah'. fcatcri sta a-vonredxio lepo izpadli. Kot navzoa /jüdatet smo skorai nrimorani, da pn ¦i5jra-lj dekyvncmii osobju izrokamo nai- epAo pohvalo. Tore) v glavnti vloffi *Oo *p«, kr jc bil«i v Parizu» gre nrva iskre- ri& pohvaia. Miaiki, (gdčni. Anici Cim- pcTinaxwjv*}, katera ie nosikt v vseh .rich dcianjiih težko breme. ter se morafci •••Avarjati twü tool Tesni oficir, takorekoc Ära&oveztf lajtnancek in s tern povzra- .-Sa vcliko &meha, ter Jiajle»f>& «<« na šledalce. Src'na pohvaJa Matikh pi- Zno;. i'gdC, Lejici Lopanux-ovi). ki je s j>o- roodio zvite MinJke, preobteceiia v krat- toveznega lajtnančka iz-lete-la. oziroma jobegia, ter s teni napravila svojcza •rtoia Znoja, ck> ta) Uubosurrmega za km- ueax, nudš predoteega zajuirkovanja, ki- •lar in M"a bito has pri mjei patreha. Iz- tonio. Pohvctino prLtiia-njc Oskarju pi. Znoiu, (sosp. Jaiikotu K'rrjaicU, sostu r/ Celja), kateri ic bi] ves iz sebt rad> JJu- öosarofiosü zapietk.njegove zone Matil- de in kratkovez-nega tajtnancka. Oh ubo- ¦ raywd pesla m se oicpati snni'h grlic raidi njegove hecrrke Berte, katero so it-nsSte usiijevalt-, da •dovoli vstopfti v cafcon f, »4crvavim paragrafom« Arturiern. .">ofcre vo*je se .ie JožJto Hot BcTtin očc waax»le<3 Ie udal Nadalic ?rc pohvala pi. PodgüTskcmu. (g. Lojzetu KroiK/v5ek), ^ate^f je pTehiÄaiio iiahruirl Znoja, ka- \& se. jc hiftro zaljiilba \ neko kra^rK» da- -01IO, b>3 jc pa sa«n tttdi prevaran, m se mo- s^ed zadovoliru z ifpt» ve bHa $e za dob it1 -Prav dobro ¦'jy'fse.1 Oho!! Pohvala pa tudi Bertf; j'jfdfi. Anici Mežnarjevi) in krvavemn para^raiu Arturju iz. Nejee Tunišek-n). ¦'Vi sta bih nad vse sreena pri pol-jubfh aidi podeljene rriito&ti očeta Berte, da la- luko stopita v zakon- Najveeja radost f» ^eselie je viadalo mvd niima. Castilamo? ¦•Vatila'ite pohvalno i>riztianje i^ralcem 'Oreervnakst, pasebiv> kapetanu Bresar (g. :vami Jelen) ki njegovi-ieiii Lucijr (gdc. Pavele» Ciinporšek-ovi). Ves srečen 3re?car, ker je (k>bil tako bogal© žeito, 4ö in» it: pradede* te grobov zbi*düla m {a varaia da «a Ijiibi; ljubila je pa rajši ««&«& m peteliiKl.ke.Gtk, g:«k, jfÄ, sak. Jest je Wo! Srčna ;porrvaia poroamku Vesel (?. Kartu Terfflav), Ki ie s svojo lavihano&tjo se liotcl zaljubitü v ?em> >vojiOKa privateIja Bre>rarja in si uJcrasti ¦j>ofjubček. No, m odvetnik dr. Korun, (g. M^tüa Terglav) imcni-tno ie izpeljai vse, da so v resnici jedlr trnjeve fi-ge vsi, Kakrini y& ie prej otJetal.Ixvanredno ga ¦¦x>hvafimoT kakor tudi njegovo ^ospo •^oproso, (ffd'c. Aiuca Mežnarjeva), ka- era je morala pri strankah zastopati nje- 'iov ikAKc »-nilekarska , z&družna pra- vüa se bodo potrdiia itd. Pohvala tudi Slugatu (k. Rojniku), ki se je korektno .vbračal, ter točno strexel. Mimogrede šc >mennn, da sc p.redvsem Ie niora izrecrw ku, loot predsednifcu tcsa driištva, ker /edno skrbi za pov2di\co druLtva samc- do Va&, g0- spod m"m?ster, s proSnio za pomoč v url riaahujše stiske, k ji je bila kdaj usojena. Vseobca dsragmja, ki Se vedno ra- >ie in ki preti, da preskoči tudr na statw- vanja, nas je prftrrala ob rob prcpada. Qospod minister! Ne bomo Vain sHkali JHKirobnosti žabiger, ki sc odigravajo v naših rodbinah dan za dnctn, m ki nam ö'bijalo delovno moč doma m v uraidu ter ^Podkopujejo našo moratno odporoosi. V-^c u> je danes pr&lo že v §ir§o javnost Podpisanu. O. Z. je pora, ne odv.ezuje pa iia.s dolžnosti, j da di\nes, ko se krföa bliža katastrofa'l- | nemoi vrhiincu, vnovič opazormio na svoje najvažnejše potrebe. Za svoj giavni, če rudi iru>i>tiK> ne- izvocüjivi Postulat proglašanio enotno in nioderno uredite\ naScga skizbencga raznierja do države in iz.iavljanio, da oct- te.^a že v Inleresu solklarwosti ne boirao odnehaid. MaJcsimirani«; rodbinski-h ooklad niŽ- .jjin drža\iih-n iislužbencem sma-trak) vse crgankcterjc brez izicinc za nesocijalen cin in ga ewotluino obsoiajo tircli iz etJC- ?i3i razlogov. tnotno ai prhncnvo ureditev pokoj- imx. vdovniin iii siroinm so sprejeie- vse ixxkrajiiiskc »vezc državnth nameLLen- cev v svoj delovnj program, ki od1 niega ne morejo odsto^tri Najbolj pcrcce vpraSanje jxi je, da se brez odloga zvišaj^ draginjsike dokla- de na- načiii, ki bi nam jamčil vsaj .^kro- meu, sta mi primeren obstoj. odstranif midLOtrpiie skrbi in puhank za postran- stenni' prittobitniini viri ter požrvil utru- jeflo voljo -do iKlejstvova-nia. Beraska od- inera prejetnkov, ki jih dobivamo danes, upropasca / drzavwmi namešeenci dr- žavo samo, Oospod. TitinUteT! Kot ož-jega stoven- skega. rojaika v odgovonieni svetu krone, kot našega brvšega stancrv-skega vr&tnV- ka, krod bJi7.u pozna razmere Tn tudi ve, da v zvestobi do države in itarodnega prestoln. ne zaostajanw za nrkomur, si Va.s dovoljuje podpisana 0. 2. javno vpra^a-ti: Kakšno stališče nanneravate zavz/eti v vladi glede zadovoliive re- šitve jrmotuega vprasanja akttvtilh fti vpokojenrh drzavinli mimeš^cncea1? Položaj se poostruje od dne do ttaie, it rn poguin, da ustavrjo razvoj, na katerega koncu je obup 7. vsemi po- sledicami V Ljubljant, dne 18. ian. 1923- Z;t »Osrednjo Zvezo javnih nametščen- cev ?n vix>koienccv v Sk»ventj'r«: Maks LUIeg, t. č. predsednik. Joža Bck5. t. č. tajnik I ijcevi- 5>c luki/Uiiic s, ;rrosnjOi da nani jx> nKxziiostr priskoate v poanoc. Nasa mladina •¦•- nasa bodočnost! Darove, tudi najpniaujse sprcjeirra hvakjžno »Oclbor za podpiranje meščan- ske sole v Vojniku in njeuih reviiih t?- čencev«. V Voinik«, dne 20. 1. 1923 M. Rismat. ravnatelj mešča«ske .^ie prean in trgovec blogajnik. PROSNJA. Me^caiLska sola — doscxiaj med na- šim narodom skoraj neznana — gre da- nes zmaso&laviK) pot preko Slovenije, preko širnc Jugoslavije. Po pra-vici! Ce je ona dala drugiTn narodom trJne, ne- omahljtve stdbre: izobraženega kmeta, obrtniika, trgovca, naj da to tudi nam! Vojnik ie dobil Ietos meščansko šolo. Njena ustanovitev ni samo h občekul- turnih vkiikov, tcmveč zlasti zato sim- patiCen pojav, ker so se zanjo zavzele tri podeželske občine popolnoma kme- rijskega značaja, brez večjih davčnrh vi- rov fn to v času, ko se ponekod bogatej- se občme, okraii ne morejo odločiti v take žrtve za svojo deeo. Občinstvo teli treh oböin, predvsem občinski odbori, so twdi s krepko gesto dokazaJi. da jrm ie Sola zaklad. ki ga bodo znali čuvati. Ta dejstva so izzvala tudt odzrv. üsfanova se je »Odbor za podpiranje meščanske sole v Vojniku in njenih rev- nih u^encev«, ki naj bi šc izven- odgo vornih faktorjev skrbel za njen prospeh. Kakor vsako solo, tako obrstkuje tuežilo. Na Jlovn v Belju je kralja in njegovo spremstvo zateflce! snežnj metcž. IX1 br se izog.nii snegu, se je poda! kralj do sela Jasernovac, od ko- der je postaja iavfla v Os^efc, da naj se poSlje vtak z dvenia. vagonoma in dve- n\a Iokomoii'vama in naj se hrtro poda na 'kraj kicr biva kraJj. \'ktk je Cakal okoii dve iiri med postajaiTL't Knežcvci vitiogradt hi Karaiie. Kralj je dospct s sannii, tačas pa j*.' o<Č.iičeno progo zo- pet za.su! sne-g. Ceprav je müifla že pol- noč, so kmetje tekom ene utq očistilr proÄO, tod-a iokoinotivt sta se ohladtK tn cstali brez pare. Morala >c präk pomožna lokomottva. V naporuom probiianju sne- .&<. je v'Uvfc dospel v BeH M ana stir, kjer se je nahaia) dvocni vlak. Ker se lay m mo- L;el nadaljevatK se je kralj vrnü v Beo- "ffra-d. Za uradnistvo. Fo sklepu načektev JDS v Mariboru in Lju-bljartr se >e podal poslanec Rersner kot naimestnik čfana finawcnega odibora 17. januaria v Beo- s:rah. V finiuičnem minisirstvu je ix>s.i. Rersmrr konštaliral, da. se izdelujeio neki predlogl, ki pa glede iiiuinCnega efekta niso jasni. V seji finančne-ga odscka je posh Rersner jnterpelira;! ininistra Stojad'hiovrca, kaiko si predstavlja, da pojdc ta nevzdržna SY- luaeiia naprej in ga opozar.ial na histo- ricno odgovornost, ki je nanj pa za- dovoljil Akcija demokratske strartke je vzbud'ila veliko pozomost, pri radikalm stranki pa strasten odpor. Očita se oe- J mokratom. da so precilog stavili kz taK- ! tičmh razlogov. Na to so demoto-ati od- go\'x>rili, da bi jhn bilo lahko izrabitf po- ložaj za agitacrjo, a uradrwsko vprašanje ¦iii partijsko, ampak drža-vno vprav^anje. Načemlk Adolf Ribnikar upokojen. Zaeetkom meseca. je bi'I Jef oddelka za socijalno poritiko v LjubHa-ni Adolf RB>- niSsar preme^čen v Zagreb. Ko se je pa Ribnikar hotel preseliti na svoje novo službeno mesto, so v nasjyrotstvu z vsc- mi predpisi službene pragmatikc g. Rib- nikar ja vpokojiJr. Tržaški skoi n a pram Slovencem v Trstu. Pod vodstvom dr. Wilfana se Je oglasila v petok deputacila Slovencev l>ri skohi Bartolomasiju, ki je protestirala proti izgnanju slovenščine iz cerkve sv. Antona. S- lasti. MussoUni napadeiu Iz Rrnia prHiaja- k> vesta, da ie brl na Mussolinija, ko se je vozil zveičer v avtoroobishi domov 2z- vrsen bonvbiii atei^tat. Soicr jc bij uMt, /Viusofrni teöi,o ranjcji. Poslaoec Baeran obäojeu. NemSki j jvosianec českoslovaške^a narlameW» dr. Baeran je bit oibsojen zaradi vetete- daje v šrirrletno jeco, izgubo postanašk©- Sr ttiandafa in doktorata Plesni venček obrtnega draSUa v Šoštanju se vrSi- dne 27. tm- in ne kakor je biio prvotno naznanjeno 27. I februarja. ! Ljubljana!» občinske voütve po J trjene. Vlada je potrdiia ljubljanske občinske volitve in zavrnila ugovor proti njim. Prva seja se bo vršila Š« ta teden, na kateri bosta izvoijetiA zupan in podžupan. Konec prvega tečaja na sre4 I njlh 3olah bo Ietos po odredbi viajeg» Solskega sveta 31. tm. Izkazi se bodto razdeiili po dopoldanskem pouku ob 12. uri. PoLitnicc trajajo od 1. do 4, februarju. Velik vlom v Laökeiri. V noči od 18. na 19 trn. so nemani tatovf vlo» mili v tobačno zak)go v LaSkem ter odnesli veliko cigaret med njimi 14 tisočštiristo egiptovskih, razne vrstf cigaretnega tobaka, smodk in cigaret- nega papirju v skupnt vrednosts 22 tisočtri6topei;npedeset Din. Ljenln na smrtni postelji. Ljenimi je zadel pred dobrim tednom le dro gič mrtvoud, pri čemer ie omrtvela hrbtenica in deJoma vse živčevje. CeJ teden leži v nezavesti. Okrog Ljeni- nove postelje je neprestano po Seat nemSkih zdravnikov, ki mu iniiciraio lečila in dajejo hrano. Iz borze. Ma ^agrebški borzi je bilo in no go blaga. a ni bilo kupcev. Splošno se smatra, da je padec 6l~ narja trenoten in neupravičen. Ponesrečen skok. Neki Bruno Medved je skočil v Trstu iz jedne f«- drnire na dru^o, ki je bila blizu prve zasidrana. Ker je bii precej vinjen, se je preveč zagnal ter je padel naravnotf v notranjost jadrnire. Dobil je rano na temenu in si pretreseJ možgane. Poskušeo bamoinor. Pred par dnev* si jc JwteUi vzeti življenje tržaška si«- kinja 18-Ietna Ivanka KreseviC. V ta na- tricn je zavžrla stkJenkhco parfiumfarane octove kisltne. V tcžkem stanju so jo prepcljali v me5too bolnišnioo, Novi stanovanjski pravilnik jc' izLe* koL knjiiica pri ttskovni zadrugi v Ljub- Ijani ter veUa po poštr Dm ü.60. Kortocm tednateMeistoitarn tixfinovistanovanjskr zakon. Odgovorni urednik: Lie. Ertvard ftlmffrtc Izdaja in tiska: Zvezna Üskarna v Cetln. Stev. 4256/32. Razglas. Prepoved tratenja vode mestne&i vodovoda. Vsled vedno se ix>navjja>oöih defek- tov m tmtenja z vodo pri mesL vodovo- du se reservoir na Miklav&kem hribu Ie ¦matoJcdaj taiko napolm kot bi sc moras napomrti1 če bi bä vodovod v popolnoro redu. Vslod tega je tratenje z vodo V, javnih ozirov strogo prepovedano. V prakrnti kuhinjah se smt imorabljafci voca iz mestnega vodavxxia edino le za izku- han»ei perib, nikdar pa ne za njegovo fi- piranje. Dohzrxxst hiÄtiega gospodarja je vsa- ko tratenje vode pri hišnih rtajemnikib zaliTaitrti1 m ji(h v tern pogledu nadziratf Nadal.ie se naroča vsak defekt prf mest. vodovodu tajkoi odstranitK ker imn~ 30 OTgaiii mest. vodovoda nalog, stra«- kam, pri katerft najdejo defektne Pipe aH vodovodine defekte prr straniščih, za- preu brez odJoga vodovxxL MESTN! WAGISTRAT CELJSKI, dne 18. jaauarja 1923. Za ftvpana: SuWc s. r. **waiji(^^>^s^*«mm^»^iw'i» D. Zdravič ?SL Ljubljana 5a?1SSr; Vino v buteljkah od „Dinarija" Ptuj se dobi po originalnih cenah: Ijutomerski „Rizling" Ijutomerski „Gomila" Ijutomerski „Traminec" v špecerijski in delikatesni trgovini KARL LOIBNER, Celje 97 2—2 VALUTE AKREDiTtVl tar! Slows 0IÜÄ Wh w$m da sea »oji trpin pt- Ittuis prwil in shot pctecal. Ifl'pwlisc H "^ ni P ^™ up MM wsotile ni Dpi ctij. iintoi m mte ipeceriläesi Iligo lajbdUc i'^orasti h najRt žjiii ceuab. ü mogo&nlBi di se iljii) prijwnici ?ranc Pcčmk Celie jgtfiBfl i J)LCLFij56ii JcIoi'iclaj'iB Motin in talGisi vridefitL M.€.S 18 KOZ@ živali IIOZ6 v mall in veliRi množsnft Kupujem^gKost cefl& leto Rnnjeve jeleeovii lisl&iB srBIM medvedie jcnchcue, volčje tele,Lraeflabe ovcje. krtoye be!e,čneili!li& voinhapjeve maiJB, div]B vevBfične „ tiomsta podlss.ine Sß3c|«, d!?|B volhvfB ., iJDinate hrčkouE ltd. ltd. kVV\?^ ^Ä*^ ******* K ljooojoooiwa- M < f'jF%^ •^ TBÖIS I>JUL|B VBgAJCT VfcO POOOVOtW» >< 1