205. številki € Trst, v petek 7. septembra 1900. Tečaj XXV „Edlnoit ,, I :haia enkrat na d»n. razun nedelj in pTH7nikov, oh 6. uri zvečer, »ročnimi znaSa: Zr celo leto........24 kron za pol leta.........32 „ ea četrt leta........ 6 r za. en mesec........ 2 kroni Naročnino je nlačpvati naprej. Na nn-ročbe brez pril«>ž*nc naročnine ae uoravs re ozira. _ Po tobakarnali v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon gtv. 87«. Oglasi ae računajo po vrstan v petitu. Za ve čkratno naroČilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglase sure-jema upravništvo. Naročnino in oalase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Štv. 12. Upraviiištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molil* piccoio štv. II, II. naiUtr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij list« „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu V nedeljo 9. septembra 1900 vsi mi javili ljudski shod politici leira društva „Edinost" na vrtu sole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu (ulica Giuliani št. 28.) Xa dnevnem redu je vele-važen referat: o ljudskem štetju! Javni shod političnega društva »Edinost« dne 3, septembra 1^00 na vrtu šolskih zavodov pri sv. Jakobu. (Dalje.) ■Gospod dr. Ry b r je nadaljeval : Seveda, se lahko v tej stvari obrnemo do državnega sodišča, ki je v podobnih stvareh že večkrat pravično razsodilo ter je upati, da razsodi pravično tudi v našem vprašanju. Ali mi ne moremo priti do državnega -sodišča, dokler nismo potrkali na vsa vrata, dokler nismo šli skozi vse instance. In v tem j tiči baš tista — recimo — neuljudnost naše : slavne vlade, da nam rešitev naše prošnje zavlačuje na tako nezaslišan način, kakor to ni mogoče nikjer drugje na svetu. Že 1884. leta, kakor omenjeno, smo uložili prvo prošnjo, a še danes nimamo meritorne rešitve od ministerstva na Dunaju. Kmalu preteče od te dobe že 10 let. Kaj takega se ne godi nikjer drugje na svetu. (Klici: Sramota!) Ampak iui še dovolj, da nam nočejo dati, kar nam gre po zakonu, da nas povsod odbijajo, da se o tem godijo največje nezakonitosti : oni nas še vrhu tega smešijo pred svetom. Te dni nam je hiperliberalni »Piceoloc očital, da imamo tako malo dijakov, da s team dokazujemo, da nas prav za prav nič ni na Primorskem Med dijaki na srednjih šolah primorskih da je 2063 Italijanov, 1400 Nem-eev in le <549 Slovanov. »Pravite zmiraj«, nam kliče »Piccoio«, »da tvorite dvetretjin-sko večino prebivalstva, a naših dijakov na vseh srednjih šolah ni niti tretji del«. O tem pa a Piccoio« popolnoma, seveda navlašč, prezira, da mi nimamo srednjih šol. da imajo le Hrvati eno edino srednjo šolo v Pazinu, ini pa nobene slovenske srednje šole, prezira, da nimamo niti ljudskih šol svojih ! Kdo more zahtevati, da bi otroci, ki so bili 6—8 let na laških šolah, si prihranili še toliko narodnega ponosa, da bi se, ko so prestopili v PODLISTEK 2 Rothschildove gosli. Pripovedka A n t. 0 e 1) o v a. Bilo je že ob svitu ; skozi okno je bilo videti, kako je žarela jutranja zarja. Zroč na starko, se je Jakob nakrat domislil, da ji vse svoje življenje ni rekel prijazne besede, da je ni pomiloval, da se niti enkrat ni domislil kupiti ji robec, ali prinesti ji iz svatbe kaj sladkega; marveč da je kričal na njo, kregal se ž njo radi izgub ter ji pretil s pestmi. Kes, tepel je ni nikdar, vendar pa jo je strašil, da je kar trepetala strahu. Da, on ji ni dovolil piti čaja, ker so že brez tega bili stroški veliki, in ona je pila samo toplo vodo. In spoznal je, čemu ima sedaj tako čudno, radostno lice, in tuga se ga je polastila. Dočakavši jutra, je najel pri sosedu konja ter odpeljal Marto v bolnišnico. Tu so imeli malo bolnikov, in radi tega ni čakal dolgo, samo tri ure. Na njegovo veliko veselje to pot ni sprejemal bolnikov zdravnik, ki je bil sam bolan, marveč ranocelnik Mak-sim Nikolajič, starec, o katerem so vsi po mestu govorili, čeprav pije in se bije, da razume yeč; nego sam zdravnik. javno življenje, še priznavali Ea Slovence. O otrocih, ki hodijo v take laške šole, tega ni mogoče pričakovati. Že v prvem razredu se jim je vcepila mržuja do njih narodnosti z zaničevanjem iste s povzdigovanjem druge države itd. Ne smemo se torej čuditi da imamo v naših vrstah toliko janičarjev. Pomisliti treba pa tudi, da živijo Italijani na Primorskem v mestih, kjer imajo vso priložnost in komoditeto, da lahko z malim denarjem pošiljajo svoje sinove v gimnazije ali realke. Slovani pa živijo izvečine na 00 otrok; vseh je torej čez tisoč in petdeset otrok le na nemških in na a^asebni slovenski šoli. Koliko jih je pa na italijanskih šolah, o tem molči statistika. Magistrat je jako pameten, da v svojih šolskih poročilih ne izkazuje narodnosti. Ako bi to storil, bi mi lahko pokazali, koliko naših otrok se raznaroduje v italijanskih ljudskih šolah, vlada bi se morda ustrašila tolikega števila ter nam dala, kar zahtevamo:; zato pa magistrat v svojih -šolskih poročilih rajši molči o narodnosti. Samo po sebi se razume, da »Piccoio« iz tega sklepa: Vsi so Lahi. Da pa miso vsi Italijani, se lahko razvidi iz dejstva, za take stvari. Edino kar nam preostaje je to, pa doženemo stvar \ vseh inštancah, da potem lahko stopimo pred državno sodišče. Prisiliti moramo torej naše počasne oblasti — sicer pa sem prepričan, da je tudi nekaj tistega zraven, kar imenujemo : mala fides — da nam vendar enkrat izdajo te svoje odločbe. Toliko menda smemo zahtevati. Imeti hočemo enkrat že vsaj papir v rokah, ki ga lahko pokažemo državnemu sodišču in svetu, da bo videl, kako se godi nam Slovencem v Avstriji. Predlagam torej primerno resolucijo. (Zvršetek prih.) slovenske ljudske in srednje isole ter da nas S da morajo -otroci iz Rojana, od sv. Alojzija, reveže podpira, da bi lahko pošiljali svoje si- f-s Kadina, :rz Rocola, od sv. M. M. zgornje nove v srednje šole. Jnhoditi v te išole. Kakor nas uči statistika so Kakor-skrbi s štipendiji za Neocce, take • ;pa prebivalci teh krajev po veliki večini slo-bi naj skrbela tudi za itas. (Klic: Da, da taksa 40 kron!!) Pa ne samo čiiutski »Piccoio« celo, Pismo. kr. oblasti nas zasmehujejo. To hočem dokazati. Kedar se mi pritožujemo, da na ces. kr. oblastih mi uradnikov., ki bi bili zmožni slovenskega ali hrvatskega jezika, nam c. k. Gospod urednik ! V nekem švicarsrkem mestecu je živel meščan, ki ni bil nič prav zadovoljen z mestnimi očeti svojega mesta. Zato vvenske narodnosti, torej so Slovenci tudi j ^ je izraj!il 0 oeki priliki : , »Polovica naših otroci, kajti od hruške ne vdobite jabolk. Na j raestnih očetov — je norcev«. Ko so pa ta način, še bi se hotelo -šteti tudi slovenske me8tni očetje to doznali, zahtevali so od nje^a. otroke na flaskih^olah, dobili bi pač 3000 otrok. | naj izrečeno veliko žaljenje, in ta (Klici: Več, več!) j dobri in zvesti meščan je šel in objavil pa Vsi ti otroci, razven onih, ki obiskujejo | časopisih : »Polovica mestnih očetov na- našo privatno šolo, hodijo v tuie šole. Kako £ega mesta _ niso norci«. oblasti, čass&i celo uradnim potom, odgovar- i-se to ujema s členom 19. osnovnih zakonov ; jn tj mestni očetje so bili zado- jajo : »Kako hočete, da 'mi nastavljamo slo- j ki pravi, da -se ne sme nikogar prisiliti, da voijn; ker je bila njih čast rešena.... venske in hrvatske uradaike ? Saj ki jih radi j-se uči tujc-ga jezika, to je meni nerazumljivoj pripovedke sem se spomnil vsled po- dobro plačali, pa jih ni !< ter bi že prosil, da mi namestništvo to po- iemjke, ki je nastala mej »Edinostjo« in To se pravi nas imeti še za aiorce. Ce Izjasni. Kaj hočemo stori ti se-daj -? Moram reči, j »pomorskim listom« radi mojega članka, se nam ne da priložnosti, da se naši ljudje; da smo v veliki /zadregi. Kar se nas Sloven- »p^j uplivom fanatizma«, šolajo, da si pridobijo toliko znanja, da bi -cev tiče, snao vsi edini v tem, kakor sem »Primorski list« se je pečal s tem član- iahko postali uradniki — ^ili naj jih mi vza- j .povdarjal »e početkom svojega govora, da kojn že v treh številkah ter obljubuje, da se memo iz svojega žep« ! Ali si naj jni usta- moramo gledati za tem, da dobimo slovensko ge p0vrne ]- njemu. Bržkone si misli »Pri-n ovij amo sami srednje šole, za naš denar pa šolo. Tu govorim sedaj z oportun istiško- morski list« isto, kar je mislil polž, koje zida vlada nemške ?.! strankarskega stališča : če bo tanogo Sloven- leze] sedem let čez plot, slednjič padel doli Ali je pa v Trstu res ,potreba za slo- eev v Trstu, tbodo imele vse stranke mnogo tei. Vskliknil : »Naglica ni nikdar pridna«, venske šole ali ne, tega vprašanja bi slavno pripadnikov, ako skrbimo torej za to, da se »Primorski list« hoče torej na vsaki na— namestništvo i*e moralo tako Široko in teme- na«n naši otroei ne poizgube v tujih šolah, g;n ja mora »Edinost« preklicati neresnico., Ijito preučevati. Naj bi le pogledalo y šolska s tem skrbimo za vse stranske. Ne sme torej katero sem mu očital v že omenjenem, poročila državnih nemških šol. Letošnje po- biti ao3i>ene razlike med nami, nego vsi in o- g]aniai_ Temu nasproti izjavljam, da mi še ročilo izkazuje na nemški šoli v ulici San ramo delati na to, da vdobimo, kar aam je nifcdar ni prišlo na um, da bi zapisal hotć G5orgio — Annunziata 2S2 slovenskih vsem koristno. (Kiiei; Dobro!) kako neresnico. Zmoti se pa vsaki človek otrok. — To je šola, ki stoji v sre- Kako hočemo to doseči? Prosili smo, ni |ahjco. Mogoče, da res »Primorski list« m dišču .mesta. Ker namestništvo v svoji od- |>omagalo. mislil na pogreb srbsko-pravoslavnega žup- ločbi tako modro molči o tistih Slovencih v iiekurirali smo, ni pomagalo. Nasveto- nj|c£lj a kdor je pazljivo čital »Edinost« središču mesta, vprašamo ga uljudno, odkod valo se nam je, naj zahtevamo; tudi to ni jn p0tem »Primorski list«, ta je mogel priti pa prihajajo ti otroci? Z nebes menda ven- pomagalo. Nekateri so hoteli prirediti demon- t]() UVerjenja, da se tu gre za ono vprašanje, dar niso padli; iz okolice pa tudi ne hodijo stracije; vem da bi tudi to ne pomagalo. rpe vere sem bil tudi jaz. Toda ne samo jaz, v nemške šole. V drugi nemški šoli v ulici Namestništvo je že tako vajeno demonstracij tu(]j gospod urednik, ste se postavili po-della Fontana je bilo letos 327 slovenskih od drugih strani, razbijanja oken, raznih kli- polnoma na mojo stran ter mi z notico »Na otrok, torej še za sto več, kakor na prvo cev itd., da ono, ki molči na vse laške de-; slovesen poziv, kategorična odklonitev« pri-imenovan'. Torej že na nemških šolah imamo monstracije, prehaja preko naših še tem lažje hranili tripliko, Četudi bi bili Vi prav lahka 559 otrok, kar bi zadostovalo za dve do tri na dnevni red. Namestn'štvo je postalo gluho prepustili, tla ono zadevo poravnam s »Pr. ■""""—"" - ' ' 1.« sam, ker Vi vendar ne morete nositi mo- «Zdravstvujte!» ga je pozdravil Jakob, evo, moj dragi, boš ji deval na glavo hladne | ralne odgovornosti za grehe svojih dopisni-ko je stopil k staremu v sprejemno sobo. obkladke, pri tem pa ji še dajaj po dva kov. Izjavljam torej : Nikomur nečem delati «Odpustite, da vas zmerom vznemirjam. Tu, j praška vsaki dan. A potem do svidenja...» ! krivice, in tudi ne »Primorskemu listu«, a izvolite videti, je zbolela moja stvar, družica i Po izrazu njegovega lica je Jakob videl, i ker smo ljudje zmotljivi, je lahko mogoče, da življenja, kakor se ji pravi, odpustite mi ta izraz...» Naježi vsi osivele obrve ter gladeč si brado, jel je ranocelnik pregledovati starko. Ona je sedela na taburetu, sključena in medla, ter s spičastim nosom i u odprtimi ustmi bila podobna žejnemu tiču. «N-no... Tako...» Spregovoril je polagoma ranocelnik in globoko vzdihuil. — «Influenca, nemara celo vročnica. Sedaj imajo v mestu tifus... Kaj? Starka je že v letih, hvala Bogu.. Koliko ima let ?» «Sedaj ji bo devet in sedemdeset, Mak-sim Nikolajič.» «Kaj ? Priletna starka. Čas je, iti počivat*. — »Kajpada, prav ste izvolili omeniti, Maksim Nikolajič*, je odvrnil Jakob ter se uljudno nasmehnil, »in vneto vas zahvaljujem za vašo prijaznost, toda dovolite mi omeniti, da vsak mrčes hoče živeti.« «Ali samo to!» je dejal ranocelnik s tankim glasom, kakor bi od njega bilo odvisno življenje ali smrt starke. «Nu, tako da je slabo in da nobeni praški tu več ne sem se tudi jaz zmotil in izvajal iz pisave pomorejo. Sedaj mu je bilo jasno, da Marta skoro umre, ako ne danes, pa — jutri...» Kahlo je sunil ranocelnika z laktom, po-mežikal z očmi ter rekel pologlasno : «Kaj, ko bi ji, Maksim Nikolajič, nastavili rožič ?> «Nimam časa, nimam časa, moj dragi. Vzemi svojo starko ter pojdi z Bogom.» «Bodite milostljivi!» poprosil ga je Jakob. «Saj sami vidite, ko bi jo, recimo, bolel život, ali sploh kaj znotraj, takrat bi bili primerni praški in kapljice, toda ona je prehla-jena. Pri prehladu pa je najprvo : spraviti kri zopet v tek, Maksim NUolajič.» Toda ranocelnik je pozval že drugega bolnika, in v sobo je stopila žena s fantom. «Pojdi, pojdi...» je dejal Jakob mračno. »Ta senca se ne da popraviti.* »V takem slučaju nastavite ji vsaj pijavke. Zmerom bora prosil Boga za vas!» Ranocelnik se je nasmehnil ter zakričal: «Ne govori mi dalje!» (Pride še.) »Primorskega lista« »bona fide« napačen zaključek. Ako torej »Primorski list« * izjavi s častno besedo, da v oni notici, nad katero sem se jaz spodtikal, ni mislil na duhovnike, ki so se udeležili pogreba srbsko-pravoslavnega župnika, izjavim tudi jaz, da sem izvajal iz one notice napačen zaključek J! Je-li s tem zadovoljen »Primorski list« ? Pojdimo torej naprej po plotu, po katerem leze i> Primorsk1" list« ! »Želeti bi bilo, da bi »Edinost« prišla v bolj spretne roke, da ne bi begala tržaških Slovencev s takimi konfuznostmi«. Tako želi »Primorski list«. Morda paše kaj druga ? Verujem, rad verujem, da ima »Primorski list« to srčno željo. Hudomušneži pripovedujejo celo, da imajo gospodje okoli »Primorskega lista« že nabran potreben kapital, da kupijo »Edinost«, ko pride na kant. Moj Bog, zakaj pa tudi ne! Ako se v jedni in isti tovarni »spretno« urejuje pet listov, zakaj se ne bi še Šestega! Res čudno, zakaj pa ne! To l>i hili blaženi časi, katerih k<>- da je z blagoslovom v sta rosi o v enakem je- nika dr Gvida d'Angeli k nesramnemu činu. le ! maj pričakujejo tržaški in istrski Slovenci.... Vi pa, gospod urednik, glejte, da si pridobite kakovega upliv nega protektorja,' da Vam preskrbi ."v ti veliki bodoči tovarni službo kakšnega — pometača ! Zdaj pa inkvizicija ! To se je odrezal ! Zdaj pa, zdaj ! Kar poskrijmo se ! »Edinost« bega tržaške Slovence s svojimi konfuznostmi, a ljudje, ki pišejo za »Edinost«, so ignoranti ! lc laški poli tik as. Politike v cerlcvi m treb:i. Politike proti svojim pravim župljanom pa mi župniku ne dopustimo nikdar! (Klici: Ven iz Rojana žnjim !) Kristus je ukazal: Učite vse narode, in potem so apostoli govoriti vse jezike. V Rojanu pa, čim večji je praznik, tem večje je proklinjanje v »'erkvi, kamor hodimo ie na uro gledat, ker nimamo ničesar več svojega tam. Ali imamo še na Božič in na \ e-likonoe naše žegnanje, vprašam vas ? Xi ga, župnik nam ga je pojedel ! G. Godni k: Prosim, ostanite pri predmetu 1 Xi treba žaliti nikogar. G. T ur k: Njega veseli, ko nima nikogar v cerkvi. (Klici: V pravoslavje!) Ivo umrjem jaz, nočem niti, da gre on za mojim pogrebom. (Klici: Čemu tudi!) In potem še ziku zaključil kongres. Škof Maurovič je Postopanje proti odv. dr. Gvidu d'Angeli je zapel: »Budi ime Gospoda blagoslovljeno! zastarelo, ker je prešlo od zadnjega »čina« že Od njinja i v vieke viekova. Amen. Pomoć več nego 5 let. naša u ime Gospoda, stvoršago nebo i zemlju Statistika ne pravi, da bi bil v raznih Blagoslovi Vas vsemogi Bog, Otac i Sin i parlamentih Evrope in vsega sveta kak po-Duh sveti. Amen.« S pesmijo »Liepa naša slanec in ljudski zastopnik, ki bi se nahajal domovina« je bil dovršen ta velepomembui v istem položaju, kakor ta izvoljenec III. katoliški shod. j kurije. Izgredi v Sarajevu. V Sarajevu so Živila enakopravnost! Pišejo nam; To pa, to ! Kaj bomo mi reveži s svojimi zaprli 60 Mohamedancev. Prošlo soboto so Pretečeno nedeljo dne 2. t. m. je imelo tu-konfnznostmi, mi ignoranti proti takim uče- ! namreč sarajevski Mohamedanci razsvetlili kajšnje mlado veteransko društvo svoj občni ujakom ! ' svoja okna, razobesili svetilnice, grbe in po- zbor v restavraciji gledišča »Fenioe«. Med »Inkvizicija obstoja od apostolskih časov j dobe sultanove, da tako praznujejo sultanovo drugim j« bilo predlagano, naj se društveni in bo obstajala do konca. Ime današnje 251etnieo. Dasi so se vse te priprave v pro- nadpis popolni, zra%*en samo nemškega, naj inkvizicije je : Cougregatio s. oficii ali inqui- slavo sultanovega jubileja vršile javno, je se dostavi še slovensko-laški. Temu predlogu sitionis haereticae pravitatis. V tej obliki ob- še-le zadnji hip prišla naredba, da morajo sta strastno ugovarjala c. kr. uradnika B., stoja že od leta 1587, ko jo je papež Sikst vse to odstraniti. Orožniki in vojaki so za- Ljubljančan, uradnik pri brzojavu, in pa D. V. ustanovil!« čeli trgati s hiš slike in grbe ter gasiti sve- poštni uradnik v Tergesteju. Rekla sta, da ! ti rja, naj se mu odkrivamo mi! Tako nas uči »Primorski list«, česar mi,; tilke, sveče in lampijone z brizgalnieami. Na tu treba patrijotizma in ne politike. D. je Kata lan: Mislim, da ni treba <*asa siromaki, ki nismo ne doktoiji svetega pisma, I Baš-čaršiji seje zbralo kakih 5—6000 Mo- rekel, da nima nič proti slovenskemu nad- ! tratiti. On je dejal, da nam cerkev zapre, ne profesorji cerkvenega prava, seveda nismo hamedancev, katerih gasilci niso mogli raz- pisu, (? ?) toda dotični ki naj si g a j Sami pa hočemo se sliti v cerkev. I o je vedeli. i gnati z brizgalnieami. To skupino so napali plačajo sami! sramotno! .laz stavim resolucijo: Dalje pravi »Primorski list«, da je orožniki in vojaki ter jo razpršili. Morda je B. je celo grozil, da ako se odobril »Danes, dne 2. septembra 1900 na osno- »Edinost« pobrala par misli iz »Slovenskega imel pl. Kallay vendar-le prav, ko je zad- predlog, da bo potem — mea culpa, kar je | valnom občnem zboru »Bratovščine sv. Ci-Naroda« ali kakega »Conversationslerikona«. ujič v seji delegacij rekel, da so balkanski ponovil večkrat in si ob enem bil na prsa ! rila in Metoda« v Rojanu zbrani rojanski Temu nasproti je treba pa že konstati- narodi nezanesljiva plemena, katerim ni ni k-I (S tem je hotel reči, da pride potem ke- župljani izražajo svoje začudenje in ogorče-rati, da si »Slovenski Narod« v očeh »Edi- tiar prav zaupati. | sanje.) nje na tem, da visokoČastiti škofijski ordina- nosti* in njegovih dopisnikov s svojimi pri- Dogodki na Kitajskem. Nemški in j Z žolčem bi morali pisati take ostudno- rijat ni izdal še nobenega ukaza glede pre- povedkami o raznih kranjskih kaplanih ter s angležki listi rohnijo še vedno proti ruskemu j sti, da bi jih dostojno označili, ker je tako memb, kakor so Mule med visokočastnim svojimi podlistki a la »Izgubljeni Bog« še ni pomirljivemu predlogu, dočim je amerikansko postopanje c. kr. mož — škandal! Sram nas | ordinarijatom in med deputacijo, sestoječo iz. pridobil toliko ugleda, da bi spisovali ali se- in francosko novinstvo na strani Rusov. To Je tudi, da imamo v svoji sredi mož, ki se 16 rojanski h župljanov dne 20. junija t. 1. stavljali dopise in članke na podlagi njego- je vsekako gotovo, da bo Rusija tudi na prištevajo narodnjakom, ki so pa glasovali sporazumno dogovorjene radi cerkvenih obre-vih mislij.... dalje postopala v smislu svojega predloga Proti edino pravičnemu in nepoliti Čnemu pred- j dov v rojanski cerkvi — ter zahtevajo, da sConversationslexikon ?« Hm!? To bi brez ozira na to, ali velesile sprejmejo ruski i loSu ° trojezičnem nadpisu! ta visokoČastiti ordinarijat najdalje v roku pa bila že malce sitna in kočljiva stvar, ko predlog ali ne. Angležki listi omenjajo pikro, Toliko nam poroča naš zanesljivi poro- 15 dni ukrene potrebno v tem pogledu, ker b.' moral človek iskati pri sestavljanju dopi- da pomenja umikanje zveznih čet iz Pekinga : Sevalec. Mi od svoje strani ne moremo druga, bi sicer smatrali drugačno postopanje kakor sov in člankov še le po »Conversationslexi- toliko, kakor širom odpreti vrata cesarici- ue&° naj ene rgičnejše pro testo vati proti takemu preziranje našega jezika in bi bili siljeni konu« — da se pa gospodje v bodoče ne bodo udovi, ki bo tudi nadalje lahko tirala svojo nezaslišanemu žaljenju našega jezika. j u potrebi ti najskrajnejša, V'sokočastitemu or- vee posluževali ptujega izraza, bodi jim po- maščevalno politiko nasproti inozemcem. — Členom omenjenega društva pa svetu- J dinarijatu že naznanjena sredstva.« vedano, da se da beseda »Conversationslexe- Ker so tudi Japonci odločno .na strani jemo, naj izvajajo —posledice! (Vskliki: Dobro, dobro!) Resolucija je kon« prav lepo po slovenski povedati, menda : Rusije, kar pričajo najnovejše brzojavke o Iz Bazovice nam pišejo: Novi župnik, sogl;lsn<> sprejeta. »Naučni slovar« — pojme za posamezne iz- odpozivanju japonskih čet iz Amova, smemo čast. Julij M arto je prišel sem v torek dne G. V r e m e c : Ni drugega sredstva. Mi raze, bilo bi presneto slabo. (Zvršetek pride.) Politični pregled. TRST, 7. septembra 1900 K položaju. Kakor je razvideti iz današnjih brzojavk, stojimo na pi*agu odločitve. Dilema, ali naj pade ininisterstvo ali pa parlament je rešena tako, da razpuste, kakor pravijo že te '': d<*ro' je včeraj jutro vrnil z Dunaja v Trst. To ,UOril Wti' VT6era.' srao č'itali v ne" ! ~ : Kdo je za to? (Khci: \ si, Nova iznajdba! Tukajšnji socijalist-: čno- kem tržaških irredentarskih listov poročilo o vsi !) Sprejeto. Preč. g. mons. pa pros.m, talijansko vojaštvo v Kitaju le radi — solidarnosti. da ostane tak, dokler nam ne dokaže, da je politično društvo »Edinost« uradno ali ne-j To Pa nc uSaJa tržaškem fantalinu, nego uradno vabilo na svoj nedeljski shod tržaške isti Ukazuje in je celo dokazal (L), da .tali- socijaliste! jansko ininisterstvo pači resnico, ker da noče • li - i-v ■ i ■ povedati, kaj vse so že dosegli laški junaki Novo iznajdbo — visliearjev pa, naj le; * _ T J 6 J obdrži v svojem hlevu! v KitaJ11 : V skrajni sili. Pišejo nam: Za nedeljo; SetlaJ ne ve,no> ali naJ verjamemo ita- j Černetom in Thalerjem je bdo vse lepo in v »e(jalt) i lijanskemu vojnemu ministru, ali pa — redu in da je bilo vse po župniji v resnici slovensko in tako tudi v cerkvi. Sedaj pa je Mons. Crne: To se ve, da bom. Prosim pa vas vse, potrpite, vse se bo uravnalo. Vse bo, kakor je bilo za časa, ko sem jaz bil pri vas. (Klici: Samo to pa zahtevamo!) Bole: Naše cerkvene razmere so vsem zbranim natančno znane. Kar se tiče sv. vere, da se moramo toliko vojskovati, je nekaj čudno za nas. Videli smo, da pod župnikoma prišlo kar najedenkrat, da smo vsi Italijani. To je. mislim, nemogoče, četudi ima gospod Kulmer je napil papežu Leonu XIII. in njh na tem gfaodu _ ne bo nitj enega, ki bi cesarju-kralju Franu Josipu. Nadškof Post- zafcaji, gV()j jezik v prilog Lahom ali lov ić je napil grofu Kulmeru, klical blago- \emcera Mi si bodemo prisegli, da se ne udarno banket v streliščni dvorani, katerega se je 9 t m ob 4 urf }>opolucJne, je. napov udeležilo nad 300 oseb. Navzoči so bili nad- nage politi5no društvo ,Edinost« shod na j »^mcolu« ?! Ker je pa »P.oeoloc zatrdil, da škof zagrebški P o s i 1 o v i Ć, nadškof vrh bo- vrfcu glovenske šole pri gV- jakol)U. Ta shod Je tako " mora že biti " senski S t a d 1 e r ter škofi M ahnic, Jeglič gmemo prištevati najvažnejšim, ker bo imel | Zopet «g0 verno. ! Pišejo nam : Prete-m Ivrapac. Tudi naš vrli S p i n č i ć seje gotovo (j((|)rih posle«lic. j čeno sredo je »go verno» napisal cei članek j župnik velike študije. Mi ostanemo vedno udeležil banketa. Predsednik grof Miroslav 0(] tiso6ev roeščanov in okoličanov zbra- proti nekemu podčastniku, ker je ta oklofu- isti, kakor smo bili. Italijani nismo in ne tal nekega signora, in to na javni ulici. ; bomo, ako na« stokrat za Lahe vpišejo. — Governo najodločnejše zahteva, naj vo- V prvi vrsti pa moramo gledati za naše jaška oblast strogo kaznuje predrznega pod- otroke, da se nam ne izneverijo. Ako jih častnika ! pustimo po naukih in vzgledih kakega kra- Moj prijatelj je šel slučajno mimo ve- škega renegata. . . kam pridemo, like vojašnice baš tisti čas, ko se j,e dogod il i Mons. Črne: Ali dragi moji, šola in «grozni» čin, opisan v Majerjevem glasilu, cerkev se ravnata po ljudskem številjenju. Lahon je bil v družbi šc drugega tovariša in Jaz vem, koliko je bilo svoj čas v Hojami je, ko sta šla mimo vrat vojašnice* rekel : Lahov. Redko kedaj sem slišal laško, k več-«Eco qua i schiavb, (Eto, tu so sužnji), ua jemu, kadar je kak popotni prosjak prišel v kar je podčastnik - kije moral biti. sodeč j župnijo, govoril je laški. A čujte! Govoril po govorici, tržačan — takoj zahteval po- sem z visokim gospodom in on mi je pojasnila. j kazal knjigo, tiskano, kjer se jv čitalo: »In Lahonski junak je, namesto pojasnila, Roiauo si ud 600 Slovenen«. Meni niti ni ponovil žaljenje z drugo laško psovko — za verjel, da je skoraj vsa župnija slovenska. To kar je prejel par gorkih po glavi ! je posledica ljudskega štetja. Namesto pozivanja vojaške oblasti, naj ; Bole: Tu je tudi delo za nas, in mi bi ista strogo kaznuje podčastnika, bi mi želeli, se morali ravnati po vzgledu Lahov. in da si v slučaju potrebe pomoreino eden drugemu moralno in materijalno. Vrt slovenske šole mora biti pretesen, da bi sprejel vse nas, ki pridemo na shod, kar bo gotovo impozantna manifestacija onim, kišele preiskujejo, ali je Slovencev v Trstu ! Mi vsi, ki pridemo na nedeljski shod, se slov božji na njegovo rodbino, ki naj trpi in se veseli z narodom ter povede za seboj tudi ostalo plemstvo. Nadškof Stadler je intoniral v občem navdušenju pesem : »Ljubimo te, naša diko«, katero so peli navzoči stojč. Grof Kulmer se je zahvalil na zdravici, a odvetnik dr. Neumann je pozdravil hrvatske vladike. Dr. Jeglič se je zahvalil v slovenskem jeziku na zdravici ter izrekel željo, naj zavežemo> da bomo delovali z vsemi dovo-bi Hrvati svoje informacije črpali iz dobrih 1jenimi sredstvi v rešitev slovenskih dušic, slovenskih listov, ne pa iz slabih, katerih da j katere go v neVarnosi pred laško-nemškimi, imamo tudi. Godba je zasvirala našo »Naprej j mora]nim j tatovi! zastava Slavec, in vstal je sarajevski nadškof y skrajni giU ^rej, stopimo na noge vsi dr. Stadler, ki je izrazil željo, da se Bosna j jn pokažemo, da smo Slovani, ki se ne dajo in Hercegovina kolikor prej zjedinita z materno več s,epariti _ zuto vsi ua shod » zeralj°..............j Delavec. Dr. Beresztvenskv je napil krasni lir- »Radi protluaravnc pohotnostl. Ka- vatski domovini, a pl. Kuktiljevi<5:Sakcinski zenska razprava Anton Žerjal — odvet-je nazdravil vsem navzočim, končaje z bese- „jfc dl*. Ovido d'Angeli«. Današnji »Avanti« dami ilirske pesmi: »Bog je s nama, tko j pjge pod tem naslovom: Včeraj seje vršila prot nama — s njime hajd pod pete U Ured- precJ našim deželnim sodiščem razprava proti nik Kapic'je napil navzočemu bratu pokojnega j Antonu Žerjal radi protinar«vne pohotnosti Pa v lino v i da; vladike so sivemu starcu-ko-; po g 129. lit b) kaz. zak., ker ,se je pregre-renjaku ginjeni stiskali roke. ! šil dvostranski na telesu dr. Gvida d' Angeli, S tem se je zaključil banket, kateremu odvetnika in državnega poslanca, izvoljenega je sledila poslednja seja kongresa. od III. kurije mesta Tržaškega. Predavali so dr. Jakob Čuka o lepi Vsled dovršenih sodnijskih preiskav je književnosti, dr. Luka Jelid o cerkveni umet- bil Anton Zerjal obsojen na 4 mesece težke, nosti in knez dr. Vojnovic o katoliškem živ-j poostrene ječe. ljenju. Predsednik grof Kulmer je v svojem; Sodni dvor je upošteval olajševalno okol-zaključnem govoru naprosil škofa senjskegu, nost, da je bil obdolženec izzvan od odvet- naj vojaške oblastnije zahtevajo od «governa« ime doticnega nesramneža, ter naj se te ljudi pouči enkrat za vselej, da ni še prišel čas, ko bodo lahonski pobalini smeli žaliti naše avstrijsko vojaštvo ! Ustanovni shod bratovščine sv. Cirila in Metoda v Hojami. (Dalje.) G. Turk: Jaz ne pošiljam več otrok v Mons. 0 r n e: Dolžnost me kliče še nekam. Prosim vas, tla se potolažite, vse bo dobro. (Pozdravi navzočih so ga spremljali iz dvorane.) G o d n i k : Kdo bi rad še kaj omenil ? G. K a t a 1 a n : Hodili smo se pogajat vsak petek nekam. Sedaj imamo pravila bratovščine od škofijstva in policije — v cerkev cerkev in mene ne vidite več tam. Ako bi i pa ne moremo. Ali pojdemo Boga moliti v hodili, postali bi renegati ter hudobneži. Tega hlev?! (Zvršetek pride.) pa ne trpim. Jaz učim otroke sam doma, Kaj je z električnim traniwayeui i potem, ko prihajam od mučnega dela. Sra- ! Nekaj že so ustavili poskusne vožnje mota učiteljem, katerim dece zaupati ne mo- j električnega tra.. 'vava. Sedaj se je zvedelo za remo. Zupuik rojanski je študiral za našo j vzrok. Trannvavsko društvo in občinska pli-vero, ali on ne postopa za krščanstvo, am- ; nama se namreč pravdata. Prvo zahteva, da pak on je zunaj cerkve kakor tudi v cerkvi 1 mu plinarna daja zastonj gonilno moč za p >- skušnje; plinarna pa Imčc imeti 140—IGO kron na dan. Kdo ima prav, to pokaže izid pravde. Na Prošeku se obhaja v proslavo Marije Device izvanredna tridnevna pobožnost. ki je pričela dne 7. in bo končala dne 9. t. m. Tridnevnico vodi o. Engelbert Pollak iz reda frančiškanov v Ljubljani. Prepovedi so dvakrat na dan, ob 9. uri zjutraj in ob 3. popoludne. Neljuba pomota se nam je urinila v včerajšnjem izdanju. V notici: Uči teljem n a c. kr. p r i p r a v n i c i je imenovan gosp. Henrik Leban, učitelj v Ozeljanu — je izostalo mesto pripravnice: na Prošeku. Vremenski vestu i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 18.ob 2. uri popoludne 30.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 704.4 — Danes plima ob 8*38 pred p. in ob 8'3 pop.; oseka ob l?.l 1 predpoludne in ob 2.15 popoludne. »Delavsko podporno društvo* nam javlja, da se izletniki v Nabrežino zbirajo jutri od 8. do 8. in pol ure zjutraj v društvenih prostorih. Ob 8. in pol je odhod na kolodvor in ob odhod vlaka. Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Bazovici bo imelo v nedeljo dne 0. septembra li*00 ob 1 in pol uri popoludne v prostorih gostilne »pri Lipi« svoj izredni občni zbor. O ti b o r. Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici naznanja, da je preložilo svojo veselico, ki je bila naznanjena za dne 9. septembra na nedoločen dan, in to vsled slavnosti v Nabre-žini, katere se udeleži večina članov. Odbor. Tržaški Sokol. Dne 8. septembra 1900 se udeleži »Tržaški Sokol« se zastavo blngoslovljenja zastave pevskega društva »Nal">režina« v Nabrežini. Odhod z južnega kolodvora ob 9. zjutraj. Prihod v Nabrežino ob 9.40. Sprejem tržaških in ljubljanskih gostov in skupni sprevod v Nabrežino. Po sv. maši blagoslov-ljenje zastave. Popoludne koncert in svobodna zabava. — pevsko društvo« iz Trsta poje Hubadove [ grozno glavo iz vode. Pravijo, tla je oblika »Narodne pesmi« št. 6, 8, 10. 12. Forster: »Domovini«, mešani zbor, poje pevsko društvo »Zarja« iz Rojana. 13. H. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan«, poje pevsko in bral. društvo »Lira« iz Komna. 14. Ples. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina na koncert 60 stot. Sodelujoči členi so vstopnine prosti. Prebitek je namenjen reorganizaciji društvenih prostorov in potrebščin. Z ozirom na ta namen se predplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice se bodo dobivale pri blagajni na koncertnem prostoru. Po velikem pevskem zboru svobodna zabava, ples in užiganje u metalnih ognjev. Vsak plesni komad stane njene glave jednaka telečji ; njene oči da so bistre in ognjene ter da ima na vsaki strani gobca velike goste brke. Barva vrata in glave da je siva. Kača zna jako urno plavati. Ve-rojetno je pač, da je bila to le kaka velikanska jegulja. Vojna v južni Afriki. LONDON 7. (K. B.) «Standard» javlja iz Durbana. Včeraj so Buri napadli iz zasede neko patruljo pešcev na konjih ter jo vjeli. Brzojavna poročila. K položaju. DUNAJ G. (P.) Danes popoludne je bil ministerski svet, kateremu je predsedoval minister predsednik pl. Korber. Posvetovanje je trajalo dve uri. Istega so se udeležili vsi mi- Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Četrti poglavje. Cene blaga. Ker vsi napredni narodi izražajo cene • on ta t\ .i r*- , • • t " ° blaga v denarni, moramo se nainonrei vpra-120 stot. -Dne ^septembra: Zjutraj ra*n, | nigtri grofa Go„lehov8keBa in 6 I J> y J*^.......„J" \Jokn izleti v okolico in Trst. Popoludne sestanek na postaji, na vrtu gos p. F. Nemca in svobodna zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. G« Vesti iz Kranjske- ¥ Ka kolesu v Pariz in nazaj. Gombač in Peterlin, ki sta se na kolesu peljala čez Italijo v Pariz in čez Švieo nazaj, sta sinoči došla v Ljubljano. N i - 1 i to nekaj d r u g a, n e g o p r a v i c o 1 j u b n o s t ? Celjski in tržaški magistrat prepovedujeta in zabranjujeta vsak javen izraz slovenske narodnosti na mestnih ulicah ter se na najnezaslišanejši način terorizira slovensko občinstvo, a ljubljanski magistrat z mirno dušo dopušča Nemcem v murnih država (prometu) dober ali slab denar. Kjer rabijo denar (zlato ali pa nakaznice DUNAJ 7. (K. B.) «Fremdenblatt» jav- ■ na zlato), tam opažajo le tisto menjanje in lja: Včeraj popoludne je bilo pri ministru I omahovanje, kolebanje cen, ki ga provzroča predsedniku posvetovanje ministrov in danes! V8akočasni razloček med količino izdelkov bo se vršil ministerski svet, V parlamentar- (produkcije) in med količino potrošnje (kdn-nih krogih pravijo, da se bliža odločitev ter suma) Razume se saim> po sel,i, da bo cena da se te dni objavi razpust državnega zbora, blagu, katerega je mnogo na razpolag«, padla, Glasom vesti iz Lvova se bodo vršile nove iu narol)e. (lobra letina provzroč{f da se zni-volitve še tekom teza leta. .}il]o cene žitu> vslod slal)e letine poskočijo Welsersheimba je cesar sprejel v posebni a v dijenci. Cesar na (juttenbergovi razstavi. DUNAJ 7. (K. B.) Cesar je dopoludne obiskal Gutenbergovo razstavo. žitne cene. Kjer pa rabijo slab denar (nezamenljiv papirnati denar), nastane lahko menjanje cen, ki ni utemeljeno niti v razmerah pridelovanja Ustaja na Kitajskem BEROLIN 6. (K. B.) W olff'javlja : Gu- ! niti v razmerah konsuma, nego edino le v nesta-verner v Kiaočau poroča včeraj iz Tsingta ua, i novitnosti denarstva. Tako omahovanje cen da so dne 5. t. m. bokserji, kakih '4—5000 se pokaže torej tudi le samo v deželi, kjer mož, napali patruljo tretjega pomorskega ba- kroži slab denar. Ako n. pr. notiraj o v Petrogradu četvert i zgodilo zopet predsiuočnjim Ni-li to poročnikov Rettberka iz Dziobeka; to se je pšenice po 5-5 rubljev, a ima obenem 100 Na treh kraji o g e n j so imeli pre- l)ri ^antsunu. Bokserji so zgubili 30 j papirnatih rubljev v Berolinu kurz 1^0 mark, Ljubljani, da hodijo po noči pet podoknic ter tako žalijo slovensko občinstvo, kar se je talJona' obstoječ° iz 20 mož' pod poveljstvom bivalci okoli Kaplje vasi dne 2. t. m. okolu devete ure zvečer. Dne o. t. m. zvečer pa je v isti okolici zopet nastal velik požar. Skoda je velikanska, ker je pogorelo tudi mnogo poljskih pridelkov. Obče menenje je, da je mrtvecev. Nemci nimajo nobene mora uplivati eno teh dejstev na drugo. Ce bi v Berolinu poskočili rublji na 2?60 mark, ne da bi se spremenila cena ruski pšenici na svetovnem tržišču (predvsem na nemških trgih), morala bi cena pšenici v Petrogradu Na najobilnejo udeležbo vabi O ti b o r. Hotel I. vrste se odda v nekem klimatičnem zdravilišču, v najlepši legi mesta, dobro obiskovan, radi bolezni, pod zelo ugodnimi pogoji. Najmanjša glavnica 10.000 gld neobhodno potrebna. Samo resni ponudniki naj se oglasijo na naslov: Ivan Dekleva v Gorici, Gosp. ulica št. 9. Vesti iz ostale Primorske. X Velika j) e*v s k a si a vn ost pevskega društva »Nabrežina« povodom razvitja zastave dne 8. in septembra 1900 v Nabrežini. Vspored : Na predvečer, t. j. 7. septembra ob 8. uri zvečer razsvetljava in serenada kumici gospej Ani Andrč. Dne 8. septembra: Ob o. uri zjutraj budnica. Od 9. do 10. ure zjutraj sprejem in pozdrav došlih društev na kolodvoru. Ob 10^ slovesna sv. maša. Po sv. maši razvitje društvene zastave in zabijanje žebljev. Po razvitju zastave razvrstitev društev in obhod. Ob 1. uri popoludne obed. Ob 21/- sestanek vseh društev na glavnem trgu, kjer bo svirala Nabrežinska narodna godba pod vodstvom gosj>. F. Majcen a. Ob skupna vaja za »Jadransko morje«. — Koncert na občinskem vrtu : 1. Slavnostni govor. 2. F. 8. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, poje možki zbor »Nabrežine«. 3. E. Juvanec: »Pastir«, možki zbor z duetom, bariton in tenori., poje pevsko društvo »Hajdrih« s Prošeka. 4. Iv. pl. Zaje: »Šumski čar«, možki zbor, poje pevsko društvo »Skala« iz Sv. Križa. iS. Iv. pl. Zaje: »Slava delu«, možki zbor, poje pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane. ti. Vilko Novak: »Hrvatskim pradjedov i nam«, možki zbor, poje pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj. 7. Dr. G. Ipavec : »Planinska roža«, Čvetcrospev, poje pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice. 8. A. L. Leban: »Slovensko dekle«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Danica« s Ivontovelja. 9. F. Gerbič: »Slovanski brod«, možki zbor, poje pevsko društvo »Ljubljana« iz Ljubljane. 10. K. Bendl: »Križaci na morju«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Kolo« iz Trsta. 11. »Slovansko do 40 zgube. BEROLIN 6. (K. B.) AVolff javlja : Od drugega admirala križarskega brodovja je danes došlo sledeče poročilo: Kapitan Polil jav-vse" štiri Ognje zanetil eden in isti " zlobnež, Ba iz fJekin£'*b da Je ruski general 2U. av- j počasem pasti na 4-6:") R°. Če bi pa narobe I katerega bi razburjeni ljudje pač raztrgali, če £usta obiskjl1 nemški ter se pohvalno j v Berolinu rublji padli na 180 mark, mo- bi ea zasačili izrazil glede reda inj discipline, j Ljudje so rala bi o sicer jeduakih razmerah cena pšenici * V D i a k o v o so se odpeljali včeraj clobro nastanjeni. Po nemškem ^ moštvu zase- v Petrogradu poskočiti polagoma na «»'72 R". iz Ljubljane: župan Ivan Hribar ter obč. deni del kita>keša mesta je popolnoma oči- (Dalje na četrti strani.) svet. A. Klein in Jos. Lenče, da se udeleže š6en sovražnika. Izdali so pomirljive [prokla------ slavnosti škofovske 50-ietnice Strossmavrjeve maciJe" 27• m- m' sta se Pretila dva slu-, ter se poklonijo o tej priliki v imenu "mest. čaJa solnčarice. Tudi pri pomorskem bataljonu j občine ljubljanske nje častnemu članu. Je l>il° nekaJ slll5ajev čutenje. j Pomorščak i _ Pergels od oddelka v Pekingu je umrl za ! . rano, ki jo je imel na glavi. 28. avgusta se i Staierske vesti. je vršil obhod po palači. Vhod je bil na — Cesarjeva z a h v a 1 a in slovenjebi- južni strani, a izhod na severni. O obhodu striški župan. — Poročali smo, dfi je slove- so napravile vsprejemne sobane vtis zapušče- njebistriški župan dal nabiti cesarjevo za- nosti in nesnažnosti. Dragotin ni bilo nikakih. I hvalo v samonemškem jeziku, na kar so se Pozneje so palačo zopet zaklenili. Glasom tamkajšnji Slovenci pritožiti. Ljubljanska neke govorice je cesarica pobegnila še-le 15. dnevnika sta sinoči prinesla tozadevni tele- avgusta. gram, v katerem se poroča, da seje vsled PARIZ 6. (K. B.) General F rev brzo- ! pritožbe cesarjeva zahvala nabila ravnokar javlja dne 28. avgusta, da v Pekingu vlada Velika zaloga soMneo plištva in tauecarli OOOOOOO od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovanni hšt. 5. (liiša Dlana). BV Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo. v slovenskem jeziku. Slava zavednim narodnjakom ! Podružnica sv. Cirila in Me-\>krče in okolico napravi dne 16. Vesti iz Koroške. Proslava staroste koroških Slove n c e v. I toda za l It. m. popoludne pri »Krajcarju* ob Tinjah ! slavnostno zborovanje v spomin stoletnice 1 rojstva knezoškofa A. IVI. Sloinšeka in v pro-j slavo njegovega edinega še živečega učenca, mil. g. Lovrenca Serajnilc-a. ms. p ros ca, viteza Franc Jožefovega reda itd. Zborovanje obeča biti sijajno. Sodelovali bodo tudi tam- j V buraši s Štajerskega. D o p o 1 n i 1 n a volitev na Koroškem. Iz Celovca, dne G. sept.: Dopolnilna volitev v beljaškem okraju bo dne 15. t. m. Liberalno-nacijonalci se še niso zjedinili za skupnega kandidata. Postavili ga bodo baje na posebnem zaupnem shodu. — Namesto drž. posl. Ghona so postavljali kandidata dne 2. sept. na shodu zaupnih mož v Beljaku. Večina se je odločila za posestuika Gregorja Janiha v Medoorovnici, ali tudi znanemu odpadniku M. Orasch -u, p. d. Ošti-njaku v Dolu se cedijo sline po Dunaju in oglasil se je tudi on. Janih bo dne 9. in 10. t. m. že govoril na shodih v Trbižu in Pod-kl oštru. mir. Domačini se vračajo v mesto, ki dobiva počasi staro lice. Zavezniki so v obsežju 30 kilometrov okoli mesta uvedli poročevalno službo, ki je pokazala, da juikjer niso trčili na sovražnika. V tamkajšnji okolici vlada neprestano mir. Prebivalstvo vasi se vrača k delu. LONDON 6. (K. B.) Reuter javlja : General Seymour je glede držanja nemških čet za časa svoje ekspedicije pisal podadmi-ralu Bendenianna sledeče: Ne morem zaključiti pisma, ne da bi dal izraza svojemu osebnemu občudovanju spretnosti in nenavadne eneržije, katero je zacasa ekspedicije kazal kapitan Usedom, kakor tudi mojemu velikemu čislanju njegove službe. Zvezne čete so stale v boju pri Langfangu pod njegovim poveljstvom. i Jaz sem se nahajal nekaj milj dalje. Nje- i govemu spretnemu držanju in pripravljanju , za umikanje čet je pripisati, da ni bilo ka-i tastrofe. Pogum in disciplina, ki so jih dokazali vsi nemški častniki in moštvo, sta popolnoma vredna visokih tradicij Nemčije. PETROGRAD 7. ^K. B.) Državni svetnik Popov brzojavlja iz Futšua dne 3. t. m., da so bile japonske čete odpoklicane iz A mova. SHANGHAI 6. (K. B.) Reuter javlja: Glasom neke govorice nastopi Li-Hung-Cang svoje potovanje na krovu neke ruske ladije. i 1 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerlcvi sv. Petra (Piazza Rosario pođ liadsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster » » i POZOR! POZOR! Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva, j Iz odlikovanih tovarni Solkana in Go-rice Antona Cernigoj-a sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. Razne vesti. Nemški cesar Viljelm je brzojavno čestital šefu deželne vlade v Bosni in Hercegovini, pl. Appelu povodom njegovega (50-letnega službenega jubileja. Pravo morsko kačo SO baje opazili ljudje V tukajšnjih uradniških krogih ne verujejo te vesti. LONDON 7. (K. B.) Generalni državni pravdnik Robert Sinlay je včeraj govoril v Invernessu ter izvajal, da se mora sedaj gledati na to, da dobi Kitajska močno vlado, ki bo zamogla izpolniti svojo dolžnost nasproti inozemskim vladam. Tudi treba doseči, da se kaznuje uradnike, ki so se udeležili 2C pohištva vsake vrste Alessandro M Minzi v Trstn. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor ▼ tapetarijah, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis is franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti »(arijo se na brod ali lele-znico brez da bi »e sa to kaj zaraiaaso. pri Hingstanu, ko je ravno držala svojo zadnjih nemirov. Kajti za nemškega trgovca, ki uvaža rusko pšenico, je vse jedno, ali plača enkrat za četvert pšenice 5*5 R° po 2 2 M, drugikrat 4.65 R° po 2*6 M. in tretjikrat 6-72 R° po 1*8 M.; zanj znaša kupna cena v vseh slučajih 12*1 M. njegove vrednote, ako namreč blago takoj plača, t. j. kupi v Berolinu rublje ter jih pošlje v Petrograd. Omahovanje vrednosti denarja (n. pr. papirnatih rubljev) škoduje občutno vsem strokam narodnega gospodarstva v deželah, ki imajo slab denar; kajti trgovci in poljedelci nimajo proroškega duha, da bi zamogli predvideti spremembe v cenah, ki nastanejo kakor posledice kolebanju korza (cene) denarja. V enem samem letu 1888. je n. pr. cena rubljev v Berolinu omahovala med l. n. občinstvu, da novo podjetje tržaško za pogrebe jo pričelo poslovali z 1. septembrom t. 1. in ker preskrbljeno z vsemi najnovejšimi pripravami prve vrste, možno mu bode ugoditi vsem zahtevani slav. občinstva po zmernih cenah. Zavod bode vodil g. Alojzij Montanelii, katerega dolgoletne izkušnje v tej str..ki jamčijo, da bode vestno spolnjeval svoje dolžnosti proti cenjenim rodbinam, ki ga počaste se svojimi naročbami. Pisarna zavoda nahaja se začasno v ulici Torrente (Ponte della Fabbra); v prodaj a In ici pogrebnih predmetov gospoda j Montanelli-ja. Udani Alojzij Mozetič. 2OOOOOOOOOO0OOOOC Staro in preakušeno sredstvo (mašilo) za jačenje in krepljenje kite in inisice človeškega života je Kwizde fluid Znamka kača (tekočina proti trganju) To tekočino rabijo hribolazci, kolesarji in jezdeci z vspehoni za oja-čenje in okrepljenje po velikih naporih. Cena 1 stekleaice 1 gld., steklenice 60 ne. ter »e dobi pristua v vseh lekarnah. Glavna zaloga okrožni lekarni t Korneiiliurp pri Dunaju. Ijilljiisb Milna hib ■ - naznanja najuljudneje, da je pričela s 1. septembrom svoje delovanje v hiši gosp. Grabelnik-a. Špitalske ulice štv. 2. Ljubljanska kreditna banka se peča z vsemi kupčijami, ki spadajo v bančno stroko, posebno : s nakupom in prodajo vrednostnih papirjev vseh vrst, valut in novcev. Eskomptovanje menic. Sprejemanje hranilnih vlog in vlog na tekoči račun s 4% o brest o vanj em od dne vloge do dne vzdiffa. Zavarovanje proti izgubi pri kurzu pri izžreban ju srečk. Borzna naročila. Prostovoljna prodaja Dno 10. septembra ol> 10. uri iloj>. bode na lici mesta potom dražbe prodan, postojnsko staro šolsko poslopje in k njemu pripadajoča stavbena parcela in dvorišče. Poslopje leži sredi trjja ter je posebno pripravno za trgosko ali krčraarsko obrt. Izklicna cena je 16.000 kron. Pismene in ustmene ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki d:\je tudi potrebna pojasnila. Postojna, dne 21. avgusta 1900. Krajni šolski svet v Postojni Predsednik: Dekleva. jTrpubrti rseistrovana zadrta z neomejenim jamstvom. V GORICI, semenlska al. št. 1., I. nadstr. - Obrestuje hranilno vloge. stalno, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/<>, navadne po 41/2°/o ln vloge ha Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga - sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih ] obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/p. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na Čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hifii. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4 7a°/o» ne (bi bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/*0/®-Uradllje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. m lota 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštuo-hrau. račun štv. 837.315. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del* Anton BreSčak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Podjetje brez konkurence išče solidne AGENTE za razprodajo novih in povsod rabi ji vili izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača zagotovljena. Ponudbe na: J. Klimescli, Praga št. 1134/11. < (SI, Posojila* na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi. Vnovčevanj e kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in srečk. SpiTOj emanj O vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje, kakor tudi v revizijo izžrebanih številk i. t. d. Natančneja pojasnila se radovoljno dajejo ustmeno ali pismeno. Ravnateljstvo ljnliljansfce kreditne banke. > m Proli malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Xj. Svetosti papeža. Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami ne-zashižno sloveča china-železnata vina, katera testo nimajo već železa v sebi, ksikor vsako eeno namizno viuo. \'sied tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Tržašlta posojilnica in hranilnica iezistro7ana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4*/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51ua menjieo po t>°0 na zastave po 5 1 a°/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i po-^ poludne. hranilnični račun 816.004.