IZDAJA
OBČINSKA
KONFERENCA
SZDL
LENART
^UOMOlV
novice
LETO I St. 1 april 1984 LENART
Urejuje uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Leopold- Hameršak, Irena Turin, Ivo Štrakl in Marjan Hanl.
Glavni urednik Marjan Toš, odgovorni urednik Marjan Ručigaj.
Lektorici Cveta Jurišič in Marija Sauperl.
Fotografije Dora Gjerkeš in Mirko Brumen.
DOmflCE NOVICE-1984
Delovni ljudje in občani občine Lenart že dolgo čutimo potebo po boljšem obveščanju o dogajanjih v organizacijah združenega dela, krajevnih	skupnostih
družbenopolitičnih organizacijah ter v celotnem samoupravnem in delegatskem sistemu občine. Dnevnika Večer in Delo ne moreta obveščati o vsem tistem, kar ljudi, zanima iz domačega okolja in*, celotne občine.
Odgovorni delavci v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, občinski skupščini in drugih organih smo se že dalj časa pogovarjali, kako bi uresničili težnjo, ki je bila izražena na številnih sestankih in zborih, in sicer, da je potrebno zagotoviti hitre, dobre vesti o delu v občinskih organih, o predlogih, ki jih ti organi pripravljajo za delegatske zbore, o uresničevanju sklepov, ki so jih sprejeli v posameznih delegatskih zborih in drugih telesih v dobri veri, da se bodo uresničevali, vendar delovnih ljudi in občanov o tem nihče ne seznanja.
Rekli smo si: enkrat je potrebno začeti, poskusiti. Ponudimo vsem
gospodinjstvom v občini, ki jih je okrog 4.000, poskusno domače glasilo.
Pravi trenutek za izdajo takšnega glasila je napočil sedaj, ko je pred nami 29. občinski praznik. Devetega maja vsako leto ga-praznujemo, in sicer na Dan zmage, ki je hkrati tudi dan osvoboditve naše občine. Tako kot vsako leto doslej, bomo tudi letošnje praznovanje popestrili s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami, ki bodo trajale ves teden. Osrednja proslava delovnih ljudi in občanov v Voličini ter svečana seja zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v Lenartu pa bo v nedeljo, 6. maja 1984. Takrat bodo med nami tudi predstavniki pobratenih občin Knič in Brus.
Poleg občinskega praznika bomo v teh dneh praznovali tudi dan Osvobodilne fronte in praznik dela — 1. maj. Tudi tetna dvema praznikoma so posvečene naše ,,Novice". Delavci iz tovarn in drugi zaposleni bomo nekaj dni prosti in med temi prostimi dnevi
Edo Zorko
bomo lahko temeljito prebrali vse, kar bo zapisano v našem glasilu. Še pred tem pa bomo vsi delavci in j občani praznovali dan OF in 1. i maj. Tradicionalno delavsko zborovanje bo letos na ploščadi I podjetja Klemos pri Lenartu dne j 26. aprila 1984 ob 13. uri, ko bomo hkrati izrekli pozdrav I delavskemu prazniku in počastili
velike zgodovinske zasluge Osvobodilne fronte.
Občinski praznik je priložnost, da ocenimo, do kod smo prišli v razvoju in predočimo načrte in naloge, ki jih imamo v občini v prihodnjem obdobju. Reči je treba, da so revolucionarne pridobitve narodnoosvobodilne vojne in dosežki socialistične izgradnje v povojnem obdobju tudi v Lenartu vidni v vseh krajih ter v vseh kazalcih gospodarskega razvoja. Čeprav spadamo med takoimeno-vane manj razvite občine, smo nekatere gospodarske in družbene dejavnosti že sorazmerno ugodno razvili. V preteklem letu se je nadaljeval razvojni vzpon v industriji. V občini zaposlujemo v družbenem sektorju gospodarstva že okrog 2.500 delavcev, približno 2.000 pa se jih dnevno vozi na delo v druge občine, predvsem v Maribor. Ugodno se razvija tudi kmetijstvo. Tako v zasebnem, kot družbenem lastništvu je prišla do izraza usmeritev v sodobno pridelovanje hrane. V preteklih letih smo zgradili in obnovili veliko (Nadaljevanje na 2. strani)
•.J' jij '.; . (
DELOVNim UUDEfT) IN OBČANOfT) OBČINE LENART ČESTITAmO OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE, PRAZNIKU DELA IN OB 29. OBČINSKEfTl PRA2NIKU!
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Lenart
. - •. -
Kadmij« fasadek«!-<urnoi;a doma; je Voli-, čina (iobila urejfno dobo. Zato s ponosom pričajkuje Ssretfnjo
ob 39. «bčW<Skem; pražil iku*	*
Nekatere aktivnosti socialistične zveze v letu 1984
Socialistična zveza delovnih ljudi v občini Lenart si prizadeva, da bi kot frontna organizacija bila prisotna povsod, kjer se pojavljajo problemi delovnih ljudi in občanov, pa tudi na vseh mestih, kjer se snujejo razni dokumenti in odločitve. SZDL je v tem letu vodila pomembne aktivnosti. Izvedli smo priprave na volitve najodgovornejših funkcionarjev v našem delegatskem sistemu. Izpeljali smo sekcijske posvete o socialni varnosti, telesni kulturi in kulturi. Nadaljevali smo z aktivnostmi za pripravo podpisov pogodb za izgradnjo veterinarske postaje.
V tem času pripravljamo osnutek novega referendumskega programa, za katerega so krajevne konference socialistične zveze podale spiske želja. Glede na težjo družbenoekonomsko situacijo bi naj bil nekaj nižji od dosedanjega, vendar bi naj zagotavljal vzdrževanje objektov, zgrajenih z dosedanjimi samoprispevki. Zagotavljal naj bi medsebojno solidarnost in končno bi prinesel krajevnim skupnostim več sredstev za njihove programe kot doslej. Zavedamo se, da je naš nadaljnji razvoj urejanja komunalnih in drugih objektov v veliki meri odvisen od lastnih prizadevanj, vendar želje morajo biti realne, da obremenitve ne bi preveč prizadele socialne varnosti naših delovnih ljudi in občanov. Socialistična zveza bo organizirala razprave po vaseh, ulicah, hišnih svetih, da bi delovni ljudje in občani dali svoje pripombe in predloge tako, da bi bil končni referendumski program rezultat njihovih prizadevanj. Upošteval bi pa realne možnosti in postopno reševanje dejanskih potreb.
Socialistična zveza bo preko vseh frontno organiziranih oblik dela dajala pobude in se zavzemala, da bi si sleherni človek v samoupravnih okoljih, delegacijah, družbenih organizacijah in društvih prizadeval za dosledno izvajanje stabilizacijskih programov in sprejetih ukrepov za rast produktivnosti in večji dohodek s poudarkom na izvozu, ki tudi v naši občini raste. Velik poudarek bo namenjala uresničevanju planov kmetijske proizvodnje in ukrepov za to. Zavzemali se bomo tudi za ustrezno organiziranje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, da bi zagotovili še večjo učinkovitost in znižali stroške.
Naša skrb bo usmerjena tudi k nadaljnjemu utrjevanju in delovanju delegatskega sistema in preko tega bo omogočala še večji vpliv delovnih ljudi in občanov na odločitve.
Naše delo bo teklo preko sekcij, ki bodo k svojim razpravam pritegnile čim širši krog zainteresiranih ljudi po krajevnih skupnostih ali v občini.
Za informiranje ljudi bo socialistična zveza skrbela preko žive besede z razgovori in drugimi oblikami ter jih sproti seznanjala z vsemi aktualnimi zadevami, istočasno pa bo dobila pripombe in predloge iz baze. Prizadevala si bo ustvarjati ugodno družbenopolitično vzdušje, ki je še kako pomembno v zaostrenih razmerah.
Vso skrb bomo v socialistični zvezi namenjali tudi splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, utrjevanju varnostne kulture za čuvanje naše socialistične ureditve, ljudi in premoženja, katero bomo izvajali preko akcije NNNP in drugega izobraževanja.
Leopold Hameršak
Domače novice 1 984
(Nadaljevanje s 1. strani) živinorejskih objektov, izvedli obrežne melioracije njiv ter uredili plantaže v s sadjarstvu in vinogradništvu. Večina kmetov se je vključila v proizvodnjo mesa in mleka za trg, poleg tega pa se vse več kmetov vključuje tudi v družbeno organizirano - pridelavo pšenice, sladkorne pese in koruze. Unetna gnojila uporabljajo danes dcmala vsi kmetje in jih želijo še več, kot jih je možno zagotoviti. Spominjamo pa se, da je bilo potrebno včasih sprejemati ukrepe za obvezno uporabo teh gnojil.
Družbene dejavnosti so dosegle tak razvoj, ki je primeren času in možnostim. Zgradili in obnovili smo veliko šol, vrtcev, ambulant, kulturnih domov in drugih objektov. Gmotni položaj delavcev v družbenih dejavnostih sicer ni zavidljiv, vendar so pogoji dela znatno boljši kot včasih. Vsi skupaj pa si prizadevamo, da bi nekoliko hitreje naraščali tudi osebni dohodki teh delavcev. Velik napredek smo v občini dosegli tudi pri vodooskrbi, stanovanjski graditvi, asfaltiranju cest in na drugih komunalnih področjih.
V	letu 1984 načrtujemo izgradnjo nekaterih novih zmogljivosti v gospodarstvu. Razveseljivo je, da bo med graditelji tudi delovni kolektiv ,,PEKA" z Gorenjske. Gospodarsko pomoč te naše najrazvitejše pokrajine že dolgo načrtujemo in letos se končno uresničuje.	/
Ker vsi poznamo besedo ,,stabilizacija", ni potrebno poudarjati, da je v njej združena letos naša temeljna delavska in občanska naloga. Vsi bomo morali še bolj spoštovati interese organizacij združenega dela in delavcev samih, ki ustvarjajo dobrine za trdnejši razvoj naše družbe v prihodnje.
V	letošnjem letu bomo-imeli v pretresu tudi program novega občinskega samoprispevka. Zanj se moramo zelo demokratično izjasnjevati in dogovarjati o tistih objektih, ki bodo ustrezali interesom večine delovnih ljudi in občanov. Pri samoprispevku bo znova prišla do izraza solidarnost. To je temelj humanosti naše družbe, čeprav je ne gre izrabljati in iskati tam, kjer zanjo ni potrebe.
Spoštovani delavci, kmetje, občani — delegati, samoupravljal-ci, ob koncu želim, da bi naše glasilo vsi z veseljem prebrali in da bi se odzvali na anketo ter preprosto povedali, če ste vsaj približno dobili tisto, kar ste si želeli pri vašem širšem spoznavanju dogajanj v občini. Povejte tudi, ali si takšno glasilo še želite v bodoče in kako naj bi bilo oblikovano, da bi čimbolj zadovoljevalo vaše potrebe.
Vsem izražam iskrene če !'tke ob občinskem prazniku in želim, da bi z delom ustvarjali čimveč tistega, kar potrebujemo za ustalitev gospodarstva, ob tem pa uresničevali svojo osebno in skupno srečo.
EDO ZORKO predsednik SO LENART ,
Tovariš predsednik izvršnega sveta, ali
BO mOŽNO IZPELJATI SREDNJEROČNI PLAN?
V družbenem planu občine Lenart za razdobje 1981—1985 je bila sprejeta takšna politika razvoja, ki bi na podlagi intenzivnejših vlaganj v kmetijstvo, industrijo in druge dejavnosti, omogočila takšno rast družbenega proizvoda, da bi se do leta 1985 približali 50 % poprečju družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji. Ta stopnja razvoja občine Lenart je bila spodbujena s politiko pospeševanja razvoja manj razvitih območjih v SR Sloveniji. Toda ukrepi pospeševanja razvoja manj razvitih občin niso bili dovolj učinkovito zastavljeni, zato so bili lani dopolnjeni.
Kljub temu se osnovnemu cilju, postavljenem v srednjeročnem planu, ne bomo približali. (Glede na dosedanje gibanje bi morali v ta namen dosegati v obdobju 1984—1985 poprečno letno realno stopnjo rasti družbenega proizvoda v višini okrog 18,6 z ozirom na to, da je v obdobju 1981—1983 znašala poprečna
letna realna stopnja rasti le okrog 4,1 %. V celotnem srednjeročnem obdobju pa bi bilo potrebno doseči letno realno stopnjo rasti okrog 10 %, kot je tudi zapisana v srednjeročnem planu ob pogoju, da bo znašala poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda v SR Sloveniji v tem obdobju 1,3 %).
»
SE RAZMERJE KMETIJSTVO-INDUSTRIJA SPREMINJA?
Osnovni nosilec gospodarske rasti sta tudi v tem srednjeročnem obdobju industrija in kmetijstvo. Ti dve področji skupaj zavzemata največji delež v celotnem družbenem proizvodu občine, in sicer okrog 60 pri čemer je bil delež družbenega proizvoda industrije malenkostno večji od deleža družbe nega proizvoda kmetijstva v dosedanjem razdobju tekočega srednjeročnega obdobja, z izjemo leta 1982, ko so bili doseženi izjemno ugodni rezultati v kmetijstvu, kar se je odrazilo v nekoliko večjem deležu kmetijstva do industrije.
BODO NOVE NALOŽBE PRISPEVALE K ZMANJŠEVANJU RAZLIK V RAZVITOSTI?
Ob najboljših učinkih novih vlaganj v letošnjem in prihodnjem letu (PIK, KLEMOS, PEKO in posodobitve) bodo še nadalje doseženi pomembni rezultati iz srednjeročnega plana. Toda občina Lenart bo še vedno ostala gospodarsko premalo razvita. Zato bomo razlike v razvitosti zmanjšali tudi s hitrejšim razvojem vseh TOZD in DO v občini. Veliko pa si obetamo še od novih programov, ki bi jih v SR Sloveniji morali usmeriti v občino Lenart.
ANGAŽIRANO DELOVANJE KOmUNISTOV V VSEH OKOLJIH
LENARŠKI KOMUNISTI SO NA OBČINSKI KONFERENCI PREGLEDALI IN OCENILI DELO TER SPREJELI NOVE NADVSE ODGOVORNE IN OBVEZUJOČE NALOGE — ZA PREDSEDNIKA OK ZKS LENART SO IZVOLILI JANEZA BEZJAKA, ZA SEKRETARJA PREDSEDSTVA OK ZKS PA JE BIL PONOVNO IZVOLJEN MATIJA GJERKEŠ
Ze v uvodni oceni o družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerah v občini Lenart so komunisti poudarili, da delajo v izredno zaostrenih mednarodnih razmerah z mnogimi kriznimi žarišči v svetu in da se ves svet sooča z nezaupanjem med državami in zlasti z veliko oboroževalno tekmo med velesilama. Svet je tudi v globoki ekonomski krizi, težo velikega ekonomskega pritiska čutimo tudi pri nas. Prav težja situacija terja od vseh komunistov, da mobilizirajo vse delavce, zlasti pa najodgovornejše kadre za čimboljšoureditev odnosov v delovnih organizacijah in tudi v širših reproverigah, saj bo le na ta način možno ustvaritikolikortoliko normalne pogoje za proizvodnjo in za gospodarjenje z ustvarjenim dohodkom. Iz vsega tega izhaja, da morajo komunisti v večjo aktivnost za urejanje družbenoekonomskih odnosov in za utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Naloga ni lahka, saj zahteva od slehernega komunista v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in v drugih okoljih, konkreten delaven prispevek k izboljšanju razmer.
Sicer pa bo nekatera zanimiva vprašanja dosedanjega delovanja komunistov v občini Lenart in prihodnje naloge podrobneje predstavil sekretar predsedstva OK ZKS Lenart Matija Gjerkeš:
,,Kljub številnim razpravam o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije bomo lenarški komunisti v prihodnje z dejavnostjo še nadalje spodbujali vse odgovorne in strokovne kadre v OZD, KS in občini za pripravo konkretnih programov in
nalog, ki jih bodo izvajali v občini. Prav kakovostni načrti bodo osnova za množično politično delovanje, v katero bo sleherni delavec in občan vpel vse svoje sposobnosti in znanje za kakovostno delo in razvojne spremembe."
Prav od naše lastne sposobnosti in prizadevnosti bo odvisno, ali bomo s kakovostnimi načrti odpravili težave v nekaterih TOZD in pospešili razvoj kmetijstva in industrije. Mnogo neuresničenih nalog imamo tudi v razvoju drobnega gospodarstva, gostinstva in turizma. Vse to terja večjo odgovornost za izobraževanje delavcev in kadrovsko krepitev slehernega delovnega okolja. Če bomo na vseh teh področjih uspeli, bomo sposobni izboljšati položaj delavcev v šolstvu, zdravstvu in pospešiti kulturno in telesnokulturno dejavnost.
Tudi socialni položaj občanov bi.se izboljšal. Ker pa naš gospodarski položaj še ne omogoča hitrejšega razvoja družbenih dejavnosti, si bomo prizadevali, da bomo s pomočjo solidarnosti izboljšali položaj delavcev v teh dejavnostih.
V	sorazmerno zapletenih družbenogospodarskih razmerah je za ZK izredno pomembno idejnopolitično usposabljanje, ki nas mora usposobiti za vsakodnevno akcijo za moralni in materialni napredek družbe, ki je odvisen od usmerjenosti, enotnosti in aktivnosti vseh delavcev in občanov. Zato pa je potrebno izboljšati tudi informiranje o delu in prizadevanjih sleherne organizirane sredine v občini.
V	tem zahtevnem času ima sleherno delovno okolje mnogo nalog, ki terja več znanja, sposobnosti in volje za akcijo. Komunisti ocenjujemo, da bomo te naloge uspešno rešili, če bomo izostrili občutek za več spoštovanja med. ljudmi in skrbeli za boljše odnose med ljudmi. V skromnejših nizvojnih možnostih moramo vsi skupaj več storiti za tovarištvo in odkritost. To pa hkrati pomeni, da tista velika večina delavcev in kmetov, ki dobro dela, ima pravico, da z ustvarjalno kritiko terja odgovornejši odnos do dela še od tistih, ki pozabljajo, da pravice izhajajo iz dela in rezultatov dela.
Ta povečana skrb za napredek družbe in odnosov v njej pa je odvisna tudi od sposobnosti in pripravljenosti za kolektivno delo. V vseh tistih organizacijah, kolektivih, društvih, kjer bodo spodbujali vso ustvarjalnost, znanje in sposobnost
Tako v skupščini občine Lenart in v njenin zborih kot tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti namenjajo izredno veliko pozornost kakovostnim premikom na področju delovanja in uveljavljanja deletgatskega sistema. Lanskoletno poročilo o uveljavljanju delegatskega sistema v občini je vsebinsko bogato in zajema vsa področja delovanja delegatov in delegacij. Posebej zanimive so ugotovitve iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki kažejo uspehe, pa tudi slabosti, ki so prisotne na tem področju.
V organizacijah zd-uženga dela so delo večine delegacij dobro zastavili, kažejo se velika prizadevanja, da bi se to delo kvalitetno izpopolnjevalo in tudi formalno bolj uredilo. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere slabosti. Na prvem mestu je ugotovitev, da so delegacije v večini TOZD dokaj odmaknjene od proizvodne oziroma poslovne problematike. To velja za zbor združenega dela občinske skupščine, še posebej pa za delegacije v zborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Tudi v krajevnih skupnostih so delegacije včasih samoupravni mehanizem zase, ki ni vpet v celotno delo samoupravnih organov in krajevnih
ljudi, bodo utrdili kolektivno delo in bodo hitreje napredovali. Hkrati pa bodo sposobnejši voditi spopad s preživelim in vsem tistim, kar nas ne vodi v boljšo socialistično družbo organiziranih delavcev in samo-upravljavcev."
t
skupnosti. Ko gre za takšna pojmovanja delegatskega sistema in vloge delegacij, je seveda pomen dela delegacij odvisen v pretežni meri le od prizadevanj posameznikov, od njihove osebne zainteresiranosti in vpliva, ki ga imajo. Ob tem je treba poudariti, da obstajajo veliki napori tako v skupščini občine kot tudi v skupščinah SIS, da bi takšno pojmovanje odpravili. Posebej kritične so ugotovitve o delu konferenc delegacij, ki se oblikujejo iz manjših organizacij združenega dela in delovnih enot. Še zlasti slabo je bilo delo teh konferenc v skupščinah SIS, pri čemer je nadvse zarfimiva ugotovitev, ki jo pozvzemamo po omenjenem poročilu, da je bila med neaktivnimi tudi konferenca delegacij osnovnih šol. Na tem področju že ugotavljajo premike na bolje.
Dnevni redi sej skupščin so prenatrpani, materiali preobsežni in premalo jedrnati. Vedno bolj prihajajo v ospredje prizadevanja in potrebe po racionalizaciji dela skupščine. Nekateri ocejujejo, da tistih točk, ki niso pomembne za razvoj občine in za reševanje pomembnih vprašanj delovnih ljudi in občanov, ne uvrščajo na dnevne rede sej skupščine občine in tudi ne na dnevne rede sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Uveljavljanje delegatskega sistema v občini Lenart
VES CAS OBSTOJA DELEGATSKIH SKUPŠČIN SO V SKUPŠČINI OBČINE LENART OBSTAJALE POBUDE ZA IZPOLNITEV DELA DELEGACIJ IN DELEGATOV. VLOGA DELEGACIJ JE V NAŠEM SAMOUPRAVNEM SISTEMU IZREDNO POMEMBNA. ŽAL PA JO VČASIH PREMALO UPOŠTEVAMO IN UVELJAVLJAMO.
KORISTNA POBUDA
VEČ SREDIŠČ LENARŠKE INDUSTRIJE
Približati delovna mesta delavcem je eno osnovnih načel skladnejšega razvoja manj razvitih področij in seveda tudi krajevnih skupnosti v najmanj razvitih občinah. Občina Lenart je najmanj razvita v republiki Sloveniji, zato bi moralo to zanjo držati še bolj.
Lov za delovnimi organizacijami iz razvitih slovenskih okolij, ki bi bile pripravljene vlagati na to področje, je le včasih uspešen, zato v "Cerkvenjaku in Zg. Ščavnici še čakajo na proizvodni obrat ali vsaj večjo obrtno obratovalnico.
V pogovoru s predsednikom izvršnega sveta lenarške občinske skupščine se je, morda ne prvič, oblikovala misel z vprašajem na koncu. Zakaj ne bi katera od domačih temeljnih organizacij preselila dela svojega proizvodnega programa v Cerkvenjak ali v Zgornjo Ščavnico?
Na odgovor bi kazalo nekaj časa počakati, kajti prehiter bi bil verjetno premalo premišljen.	ep
Kmetje v Zg. Sčavnici so ponosni na novo trgovino Kmetijske zadruge Lenart in bencinsko črpalko. Za bencinsko črpalko so del sredstev zbrali sami.
fTlLflDI Z GORIC
Za mesec april in maj lahko mirno trdimo, da mladi delajo s polno paro. Zakaj? Ker sta oba meseca vrhunec aktivnosti, raznih tekmovanj in srečanj, ki zahtevajo poleg intenzivnih priprav in množične udeležbe tudi ogromno organizatorjev.
V	aprilu so se zvrstile Šolska, občinsko in regijsko tekmovanje TITO—REVOLUCIJA—MIR, občinsko prometno tekmovanje; 27., 28. in 29. aprila bo potekal pohod po poteh revolucije v občini Lenart. Pohodniki bodo obiskali Jurovski dol, Hrastovec, Vo-ličino, Zavrh. Na poti se bodo srečevali z domačini, borcr, mladinci iz OO ZSMS in izvajali razne aktivnosti.
Pohod lenarških mladincev, naj bo organiziran tako ali drugače, tu ali tam po občini, ima že svojo tradicijo. Z namenom obujanja tradicij NOB segajo njegovi zametki že kar v leto 1970, ko so posamezni in različni predsedniki komisij za SLO in DS pri občinski konferenci ZSMS začeli leto za letom pripravljati in izvajati razne oblike pohodov. Na teh prvih pohodih so nastajala tudi že glasila, fotografije in drugi dokumentacijski material, ki danes dokazuje, da so se mladi vsako leto bolje pripravili na ta pohod, dokler niso v letu 1975 formirali tudi stalne pohodniške brigade. Tu je potrebno omeniti ime imena začetnikov pohodništva v Lenartu. Mednje sodi prav gotovo Venčeslav Čuček pa Drago Roškarič, ki je kot takratni-pred-sednik OK ZSMS začel načrtno, bogato in hkrati težko pionirsko delo na področju obujanja tradicij NOB v občini Lenart. Ni bilo lahko v mladih spodbuditi dovolj interesa za trodnevni pohod. Vendar vsak začetek je težak in danes, ko se oziramo nazaj in v pogovorih ob fotografijah Iva Lorenčica obujamo spomine, ni nikomur žal časa, ki ga je vložil v to delo. V teh letih smo začeli izdajati tudi glasila pod uredniškim vodstvom Marjana Toša; najprej samo na akcijah, kasneje tudi kot redno obliko informiranja, ki danes nosi naslov MLADI Z GORIC.
In pred nami je maj, mesec — simbol mladosti, sreče, radosti. Vsa srečanja mladih so prežeta z njim in z večnim zgledom svojega vzornika Tita.
V	občini se bodo 12. maja pomerili v veščinah in znanju SLO in DS, 14. maja bomo pospremili skozi občino zvezno štafeto mladosti in pripravili svečano akademijo ob 25. maju tef tako zaključil' aprilsko-majske prireditve.
S tem se seveda čas ne ustavi, ker so pred vrati delovne akcije .. . čas terja pripravljenost, sposobnost in znanje. Mladi mu moramo dati vedno svoj delovni navdih in to družbeni trenutek od nas vedno bolj pričakuje.
Marija Sauperl
Slovenija: 8 O odstotkov proizvodnje na odpisanih strojih
Kar Štiri petine slovenske industrijske proizvodnje potekajo na strojih, ki bi jih lahko mirno strpali med staro železo; obratujejo namreč že toliko let, da so 100 odstotno odpisani. Na njih pa izdelamo kar 25 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje, ki gre v izvoz na konvertibilno področje.
Sliši se neverjetno, vendar je res. Zal pa je tudi res, da administrativne omejitve ne omogočajo hitrejših posodobitev proizvodnih linij. Za modernizacijo bi morali to leto na-meniti približno 530 milijonov dolarjev, vendar jih lahko po veljavni zakonodaji le okrog 100 milijonov.
Organizacije združenega dela si prizadevajo za poenostavitev uvoza opreme in za prožnejše odločanje o tem, kam z devizami iz akumulacije.
Mlajša industrijska središča, med njimi tudi lenarško, za zdaj še nimajo tako občutnih težav, čeprav je tudi v lenarškem gospodarstvu stopnja odpisanosti osnovnih sredstev in opreme že precej visoka, zlasti v proizvodnji kemičnih izdelkov. V TOZD Plastika je stopnja odpisanosti vseh osnovnih sredstev že skoraj 92 odstotna, opreme pa skoraj 99 odstotna. V vsem lenarškem gospodarstvu je odpisanost osnovnih sredstev v povprečju 29%, opreme pa skoraj 69 % . . .
ep
ŠE VEČ IZVOZITI
Ko so delavci Kristalove temeljne organizacije Izolacijsko steklo v Lenartu pred dobrimi desetimi leti prvič pognali stroje in začeli z delom v novi tovarni, najbrž še misliti niso upali na to, da bi že po kratkem obdobju lahko povečevali proizvodne prostore, zaposlova- . li še več novih sodelavcev in osvajali tuja tržišča. Danes je, kot nam je pripovedoval direktor temeljne organizacije, vse to že zdavnaj resničnost.
Toda hkrati tudi velika odgovornost in obveznost. Kajti narediti je treba še vei, še bolje in zadovoljiti še tako izbirčnega in razvajenega poslovnega partnerja.
V lenarškem Kristalu so prepričani, da bodo tudi v prihodnje s pridnostjo svojih rok ustvarjali dober dohodek, ki bo osnova za nadaljnji razvoj.
,,Kazalci uspešnosti našega gospodarjenja za preteklo leto 1983 nam kažejo, da smo ob vseh težavah, ki so pestile jugoslovansko in seveda tudi lenarško industrijo, vendarle uspešno gospodarili. Prav zato moramo biti z doseženimi rezultati zadovoljni. Res pa je, da so v primerjavi z letom poprej nekateri lanskoletni rezultati tudi malce slabši. Vendar pa smo vse naše načrte uspeli uresničiti skoraj v celoti, pri izvozu pa, kar velja posebej poudariti, smo naredili celo več, kot smo načrtovali. Kajti indeksi rasti izvoza se gibljejo okrog številke 230, to pa je zagotovo spodbudno."
Prav gotovo! Spodbudno pa je tudi to, da svoje izdelke, v glavnem gre za osnovni program proizvodnje izolacijskega stekla, uspešno prodajajo zahtevnim kupcem na zahodu. Ob močni konkurenci, ki je ob še boljši opremljenosti tujih proizvajalcev, s tem pa tudi cenejši proizvodnji, Kristalovi delavci vendarle uresni-
čujejo svoje načrte. Kajti njihovi poslovni partnerji jim ponujajo delo tudi vnaprej. Za letos tako računajo, da bodo izvoz še povečali.
,,Letošnje delo smo si začrtali prav na osnovi lanskoletnih izkušenj. Računamo, da bomo prodajo na domačem tržišču zaradi nekaterih znanih in razumljivih vzrokov celo nekoliko zmanjšali, ob tem pa seveda močno povečali prodajo v tujini. Realne možnosti za to obstajajo."
O tem zgovorno pričajo prvi okvirni podatki o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Kažejo pa na to, da je bil izvoz za skoraj trikrat večji, kakor lani v enakem obdobju.
,, Vsega seveda ne bomo zmogli s sedanjim številom zaposlenih, čeprav smo, na primer, lanskoletne načrte uresničili z manjšim številom delavcev, kot smo načrtovali in celo z manjšim kot v letu 1982. Toda letos bomo najverjetneje povabili k sodelovanju nekaj novih sodelavcev tako, da bi se skupno število zaposlenih od sedanjih 60 povečalo na 65!"
Po vsem tem je najbrž odveč pomislek, ali niso v temeljni organizaciji Izolacijsko steklo vendarle preveliki optimisti. Kajti prepričani so, da bodo letošnji načrt, ki predvideva za okrog 20 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje, brez težav uresničili.
Ob vsem tem pa je pomembno še nekaj. V lenarškem Kristalu ne počivajo na starih uspehih. V zadnjem času intenzivno razmišljajo tudi o nekaterih novih programih, precej pa so na tem področju že naredili. Tako so že lansko leto začeli z osvajanjem proizvodnje varnostnega lepljenega stekla, za katerega je prav tako veliko zanimanje kupcev, razmišljajo pa še o vrsti drugih novosti.
Delovna organizacija Peko pri Benediktu
NALOŽBA, KI BO SKORAJ ZA ČETRTINO POVEČALA CELOTNI PRIHODEK VSE LENARŠKE INDUSTRIJE IN ZA SKORAJ PRAV TOLIKO POVEČALA ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH V OBČINI LENART.
Pogovori lenarških gospodarstvenikov z delovno organizacijo PEKO iz Tržiča so bili uspešni in sušno obdobje v večjih lenarških naložbah je prekinjeno. V tem primeru so številke najzgovornejše:
Adaptacija starega šolskega poslopja pri Benediktu bo stala lenarško združeno delo 9 milijonov dinarjev; vso opremo v vrednosti okrog 11 milijonov pa bo zagotovila delovna organizacija PEKO iz Tržiča, ki bo tako preselila v Slovenske gorice del svojega proizvodnega programa — v prvi fazi 184 tisoč parov zgornjih delov čevljev, ki bodo v glavnem namenjeni tujim kupcem. V I. fazi, ki naj bi stekla že sredi julija letos, naj bi pri Benediktu zaposlili 111 delavcev. Ta obrat PEKA naj bi ustvaril 320 milijonov dinarjev celotnega prihodka in 60 milijonov dinarjev dohodka. 24 delavcev se že izobražuje v Kranju, 20 pa se jih usposablja v Tržiču. V obratu PEKA pri Benediktu bodo našli delo delavci iz vseh krajevnih skupnosti občine Lenart.
II. faza, za katero je investicijsko-tehnična dokumentacija že v izdelavi, naj bi omogočila zaposlitev še 382 delavcev. Skupno število zaposlenih bi torej znašalo kar 493, kar je za mladi lenarški industrijski bazen izredno viso-
ka številka — kar dobra četrtina vseh v gospodarstvu zaposlenih delavcev v občini Lenart. Za II. fazo te naložbe pri Benediktu bo potrebno zgraditi nov objekt in načrtovalci računajo, da bomo lahko pričeli z gradnjo že letos.
Proizvodnja po obeh fazah naj bi prinesla 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je prav tako dobra četrtina v letu 1983 ustvarje-
nega celotnega prihodka gospodarstva občine Lenart in 975 milijonov dohodka.
Delovna organizacija PEKO iz Tržiča je izmed vseh predlaganih lokacij za postavitev obrata izbrala Benedikt zaradi bližine glavne prometnice in zaradi že zgrajenega objekta z zadostnimi možnostmi prostorske širitve.
ep
»KLEfflOS
Ime podjetja „KLEMOS" se prvič pojavi v začetku leta 1961, s skupno 49 zaposlenimi delavci. Število zaposlenih delavcev je nato nenehno raslo, tako da se je ob koncu leta 1963 povzpelo že na 89. Takrat je bila ekonomsko najmočnejša enota alu kovinstva, saj je ustvarila kar 54 % brutto dohodka. V istem letu je imela delovna organizacija prisilno upravo, njene negativne posledice so še nato vrsto let neugodno vplivale na njen ugled.
V letu 1969 je dobila delovna organizacija novo vodstvo, takrat so začeli z iz-
gradnjo prve delovne hale, ki je bila predana svojemu namenu v letu 1970. Ze naslednjega leta pa smo zgradili drugo delovno halo, v kateri še sedaj proizvajajo bowden potege za daljinsko upravljanje. Velika prelomnica za Klemos je bilo vsekakor leto 1972, ko je prišlo do sovlaganja tujega kapitala in do formiranja nove organizacije, v kateri je sedaj zaposlenih približno 100 delavcev, ki so v letu 1983 ustvarili 138.185.000,00 din celotnega prihodka. TOZD Klemos-Ku-ster se s svojim proizvodnim programom vključuje tudi v ekonomske odnose s tu-
jino in to predvsem na konvertibilno področje, kjer dosega dobre poslovne rezultate.
V	letu 1974 je prišlo do formiranja nove, to je druge TOZD in sicer Tovarne jeklenih konstrukcij, ki ima v svojem proizvodnem programu izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij, kovinsko galanterijo, scensko in odrsko tehniko, galvansko obdelavo kovin, procesno in namakalno tehniko. V tej TOZD je bilo konec decembra 1983 zaposlenih 186 delavcev, ki so ustvarili skupno 246.031.000,00 din celotnega prihodka.
Od 1. 1. 1983 je v sestavi DO IMI KLEMOS tudi TOZD Plastika, ki ima zaposlenih 25 delavcev, ki so v letu 1983 ustvarili 93.071.000,00 din celotnega prihodka in 10.292.000,00 din čistega dohodka.
V	.sklop DO IMI KLEMOS Lenart spada še delovna skupnost skupnih služb, ki ima zaposlenih 41 delavcev, ki opravljajo vse potrebne posle za vse tri TOZD. Omeniti še velja, da imajo vse tri TOZD skupno 65 štipendistov in to od III. do VIII. zahtevnostne stopnje. Na področju investicijske dejavnosti je od lanskega leta v naši DO zelo dinamično. Trenutno potekata dve investiciji, in sicer rekonstrukcija proizvodne hale TOZD Plastika, ki bo končana do konca letošnjega poletja in obsega zamenjavo strešne kritine, toplotno izolacijo fasad in strehe, vgraditev termopan stekel, ogrevanje in prezračevanje ter dograditev skladiščnih prostorov. Pogodbena vrednost navedenih del znaša 15.804.940,00 din. Druga največja inve-
sticija je v TOZD Tovarna jeklenih konstrukcij in obsega 960 kv. m pokrite proizvodne površine in okrog 400 kv. m sa-nitarno tehničnega dela, namenjena pa je proizvodnji konzol in zgibnikov za potrebe TAM Maribor. Za to proizvodnjo je v TAM-u že na izobraževanju 45 novih delavcev, ki se bodo po dc končanju vseh gradbenih del in po namestitvi strojev, ki jih pretežno dobimo izTAM-a preselili v Lenart. V sklopu tega dela gradimo tudi prostore za medicino dela, za katere so združili sredstva Občinska zdravstvena skupnost Lenart, Zdravstveni dom Maribor in Lenart ter lenar-ško združeno delo. Predračunska vrednost za navedena dela znaša 56.749.000,00 din.
Proizvodnja konzol in zgibnikov bo predvidoma pričela s I. 6. 1984. S tujim partnerjem iz Avstrije smo v letošnjem letu podpisali pogodbo o sovlaganju tujega kapitala in sicer za postavitev objekta in opreme za plaztnatriranje, to je novega načina toplotne obdelave. Celotna investicija bo znašala nad 100.000.000.00 din, tuji partner pa sodeluje v višini 49 ®7o od skupne investicije.
Z dokončanjem vseh investicij se bo število zaposlenih delavcev povečalo za 90 in bo jih do konca letošnjega leta zaposlenih v DO EMI KLEMOS 450. Celotni prihodek bo v letošnjem letu za 100 % večji kot leto prej in bo po rezultatih prvega tromesečja tudi dosežen.
Naše TOZD so vsa leta nazaj poslovale dobro in dosegale primerne poslovne rezultate.
IZGUBE IZ LETA 1983 POKRITE
Po zaključnem računu za leto 1983 je pet gospodarskih organizacij ugotovilo izgubo. Med nje štejemo tudi TOZD Poljedelstvo in živinoreja, kjer se izkazana izguba v celoti nanaša na polletno izgubo priključene temeljne organizacije Transportservis. Od skupnega zneska vseh izgub v lenar-škem gospodarstvu, ki so znašale 41.482.000 dinarjev, odpade na ta TOZD 11 odstotkov.
TOZD Tovarna pohištva je ponovno izkazala najobsežnejšo izgubo, in sicer 32 odstotkov vseh izgub, vendar ji je uspelo tričetrtletno izgubo do konca lanskega leta občutno zmanjšati, kar je uspelo samo še Merkatorjevi TOZD Potrošnik, medtem ko je bila izkazana izguba drugih organizacij ob
koncu lanskega leta večja od tričetrt-letne.
Gospodarske organizacije, ki so poslovale z izgubo, zaposlujejo 31 odstotkov vseh delavcev. Na vsakega delavca tako po izračunu odpade 76.394 dinarjev izgube. Te delovne organizacije so ustvarile 27,3 odstotka celotnega prihodka gospodarstva in ga kljub izgubam v primerjavi z letom 1982 povečale za 19 odstotkov. V dohodku so bile udeležene s 25 odstotki, od leta prej pa so ga povečale za 15 %.
Ob sestavi zaključnih računov za leto 1983 so v TOZD z izgubo le-to pokrili v višini 32.057 tisoč dinarjev. Sredi aprila je ostalo nepokritih še 5.439 tisoč dinarjev izgube v TOZD Proizvodnja bojlerjev, vendar bo ta izguba pokrita iz občinskih rezerv.
TOZD Z IZGUBO V LETU 1983
Marles, TOZD Tovarna pohištva TVT Boris Kidrič, TOZD
proizvodnja bojlerjev Agrokombinat Lenart, TOZD Sadjarstvo Agrokombinat Lenart, TOZD Poljedelstvo
in živinoreja (Transportservis) Mercator — Potrošnik
13.300.000 dinarjev,
■ 13.000.000 dinarjev, 9.362.00Č dinarjev,
4.622.000 dinarjev, 1.198.000 dinarjev.
ep
Med industrijskimi organizacijami je dosegla n&jveč celotnega prihodka TOZD Športna in lahka konfekcija (26 %) in ga v letu dni tudi v največji meri povečala (za 92 %). Dobra politika gospodarjenja je TOZD omogočila, da je v letu 1983 celotni prihodek nezadržno povečevala, zlasti z uspešnim izvozom na konvertibilni trg.
Občina Lenart je imela v
letu 1983 10 izvoznikov, in sicer 6 industrijskih, 2 kmetijski in 2 gradbeni organizaciji. Najmočnejši izvoznik je že vse leto PIK, TOZD športna in lahka konfekcija, saj je pridobila kar 67 % vseh prihodkov od izvoza. Od leta 1982 jih je skoraj podvojila, v njenem celotnem prihodku pa zavzemajo 37,5 %. V tej TOZD bo nova naložba omogočila zaposlitev 80 novih delavcev.
SflmOUPRflVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V DELOVNIH IN TEfTIEUNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA
DELA OBČINE LENART ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA!
vHHMMi
Kmet potrebuje
zadrugo
NA OBISKU PRI KMETU IN PREDSEDNIKU ZADRUŽNEGA SVETA KZ LENART FRANCU KURIJU V CERKVENJAKU
Ko sem tistega popoldneva prišel na domačijo Kurijevih v Cerkvenjaku, v hiši ni bilo nikogar. Dela je namreč v teh dneh na zemlji ve£ kot preveč in zato so tudi pri Kurijevih tisti dan pač pridno delali. Zato, da bi nekako nadoknadili zamujeno, saj se letošnja zima ni in ni hotela posloviti. Sicer pa so tudi sosednji kmetje tam okrog v skrbeh, kaj bo z letošnjo letino, kdaj bodo sejali, kdaj bodo poljščine zrasle in kakšen bo pridelek. Vse to zanima domačine na tamkajšnjih hribih, seveda pa se največ pogovorov vrti okrog vremena. Ce bo to ugodno, bodo tudi drugo lahko postorili.
Zemlja zahteva celega človeka
Gospodarja Franca sem našel v nasadu robid, med tem ko je žena stregla živini v hlevu. Sicer pa imajo pri Kurijevih kar dva velika hleva, v katerih je kaj videti.
,,Veste, tu zgoraj na teh hribih moraš pošteno pljuniti v roke, če želiš tudi kaj pridelati in zaslužiti za kruh in družino," je pripovedovala mama in pri tem s ponosom zrla na travnik, na
njive.....Danes se na srečo
tudi v kmetijstvu nekatere stvari spreminjajo in kmet lažje dela.
Brez strojev pa ne bi mogli. Z možem in otroki sva sama na zemlji, delava pa v glavnem le midva, saj so hčerki in sin še premajhni."
Tako je razpredala mama Kurijeva in pri tem so se mi nehote rojevale misli o podobnih slovenskogoriških družinah. Veliko jih je in vse več je takih Kurijev.
Sicer pa so danes tudi mladi spoznali, da zemlja zahteva pridne ljudi, tako kot delo v tovarni zahteva celega človeka.
Iz kamiona v hlev
Pravzaprav je zanimivo, kako in zakaj sta se Kurijeva odločila za delo na kmetiji. O tem se je razgovoril mladi gospodar. ,,Nekoč sem sedel za volanom in vozil. Vozil cele dneve in noči, prekrižaril sem domovino in številne tuje države. Tudi na vzhod me je zaneslo s težkim tovornjakom. Potem pa sem spoznal, da je doma vendarle lepše in da si tudi z delom na zemlji lahko zagotoviš primeren dohodek. Po petih letih sedenja v tovornjaku sem zapustil službo in postal kmet."
Danes z ženo obdelujeva 10 hektarov zemlje, Franc pa je poleg kmetovanja zaposlen še s
številnimi nalogami v kraju in pri domači zadrugi.
,,Veste, takšne zadruge še nikoli nismo imeli. Zadovoljen sem s tem sodelovanjem, pa tudi mnogi drugi kmetje. Poglejte, ko sem se pred slabimi tremi leti odločil, da ostanem doma, so nama z ženo pomagali prav predstavniki zadruge in njihovi pospeševalci. Dogovorili smo se za izgradnjo nove farme in pitanje pujskov. Danes sva oba zadovoljna, prav tako pa so zadovoljni tudi v zadrugi."
Kar 50 krulečih rilcev je v Kurijevem hlevu. ,,Veselje jih je poslušati," pravi gospodinja, ki tudi ne skriva zadovoljstva nad odločitvijo izpred treh let.
,,Le nekatere malenkosti bi še morali postoriti. Morda bi se tudi pri zadrugi dalo še kaj izboljšati. No, pa odnos do kmeta,
do zemlje in dela na njej nasploh bi moral biti že zdavnaj drugačen, kot je . . . Saj, v zadnjem obdobju se obrača, toda prepočasi in s težavami.
Kurijeva dodajata, da bi morali še izboljšati delo pospeševalcev, ki da so sicer v preteklosti že veliko naredili, lahko pa bi še več. Preveč so zaposleni z raznimi pisarniškimi zadevami, za obisk kmeta pa jim takrat, ko bi jih najbolj potrebovali, ostaja premalo časa.
,,Tudi kar zadeva nove naložbe v zasebnem kmetijstvu časi niso najprimernejši. Ne vem, kako bo danes mlad kmet sprejel ponudbo za gradnjo takšne farme, kot jo imamo tukaj, če se ne bodo izboljšali nekateri pogoji kreditiranja, obrestnih mer in še kaj."
CERKVENJAK: KDAJ KONEC DUŠENJA V PRAHU?
Regionalna cesta Senar-ska—Cerkvenjak—Videm je zadnje desetletje (in že prej prav toliko časa) večna' tema pogo-
vorov med predstavniki družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti Cerkvenjak z občinskimi možmi od Lenarta in
vseh skupaj s ,.tovariši iz republike", ki včasih obiščejo najmanj razvito slovensko občino. Najprej so bile obljube. Nato smo obljube postavili na realna tla — in tam ostali. Potrebnih bi bilo le nekaj starih milijard, in besedovanj bi ne bilo več in, kar je mnogo pomembneje, prebivalci ob cesti bi se ne dušili v prahu, ki ga dvigajo desetine avtobusov in tovornjakov, če osebne avtomobile namerno pozabimo! Ampak: milijard ni, besedovanja ostanejo, besede postajajo čedalje ostrejše in glasnejše.
Skupina občanov iz naselja Cogetinci se je z dopisom obrnila na republiški izvršni svet. Zahtevala je, naj nekdo stori nekaj, da jih prah ne bo pokončal.
Zahteva je bila realna, čeprav se z metodo ne moremo strinjati. Enako bi lahko zahtevali prebivalci Brengove ali katerega drugega naselja, ki jim iz ure v uro
in iz dneva v dan beli cestni prah.
In kako naprej? Po razpoložljivih podatkih je cestna skupnost Slovenije namenila za modernizacijo tega cestnega odseka dve stari milijardi in v letu 1984 naj bi v Brengovi zaropotali stroji mariborskega cestnega podjetja. Dve milijardi nista dovolj za tiste dele ceste, ki vodijo skozi strnjena naselja; potrebnih je še vsaj 400 starih milijonov, da bi rešili prahu še Cogetince. Kaj storiti?
Republiška skupnost za ceste namenja iz posebne postavke za manj razvita območja posebna sredstva. Občani Cerkvenjaka menijo, da bi jih morali dobiti, kajti med manj razvita področja v prvi vrsti sodi prav občina Lenart in prav krajevna skupnost Cerkvenjak.
ep
Velika pripravljenost občanov za dodatno združevanje sredstev
V občini deluje 8 krajevnih skupnosti, v katerih živi od 500 do 3900 prebivalcev. V vseh KS delovni ljudje on občani veliko prispevajo k uspešni realizaciji nekaterih začrtanih nalog. Dodatno združujejo sredstva po pogodbah za sofinanciranje komunalnih
Krajevne skupnosti
republike. Ocenjujem, da smo uveljavili krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost delovnih ljudi in občanov, v kateri neposredno ali posredno preko delegatskega sistema in drugih oblik samoupravljanja zadovoljujejo svoje interese in potrebe. Vse več nalog, ki jih skorajda vedno uspešno uresničujemo, se iz leta v leto prenaša na krajevno skupnost.
materiala, težjem plasmanu živine, devizni soudeležbi za rezervne dele in drugo. Materiali za delegacije bi morili biti, kjer je to mogoče, vsaj v h,'.i osnutka izdelani v variantnih
predlogih. Se vedno se dogaja, da so delegacije nesklepčne, delegati se neredno udeležujejo sestankov posameznih skupščin SIS , dogaja se, da so skupščine nesklepčne."
Gradimo veterinarsko postajo pri Lenartu
Delavci družbenega sektorja kmetijstva, kmetje, lovci in ribiči ter lastniki malih živali bodo s prispevki omogočili gradnjo prepotrebnega objekta, ki ga živinorejci čakajo že 30 let.
ŽELJA, STARA 30 LET
Na pobudo domačih veterinarjev, Veterinarskega zavoda Maribor, KZ Lenart in številnih živinorejcev ter vseh drugih kmetov naše občine so aktivisti krajevnih konferenc in občinske konference SZDL lansko jesen pristopili k veliki in zahtevni nalogi. Osrednje vprašanje pa je bilo, kako v sedanjih časih, ko varčujemo na vseh področjih, vendar uresničiti davno željo.
Rešitev naloge ni bila ne enostavna in ne lahka. Toda po že toliko uspešno izvedenih afccijah na področju zbiranja denarja preko samoprispevkov, sodelovanja na delovnih akcijah in zbiranja materiala se je rešitev po svoje ponujala. Sama. Kajti kmetje in med njimi vsi živinorejci so se zavedali, da pomoč ne bo prišla od drugje, da bodo zahtevno nalogo s skupnimi močmi pač najlažje rešili sami.
PODPISOVANJE POGODB
V nedeljo, 25. marca, so na osemnajstih dogovorjenih mestih v vseh osmih krajevnih skupnostih opravljali veliko delo. Skleniti je bilo potrebno okrog 4 tisoč pogodb. Akcija podpisovanja pogodb je bila dobro pripravljena in temu primeren je tudi končni rezultat. Ze tisto nedeljo smo v nekaterih krajevnih skupnostih beležili 80 odstotkov podpisanih pogodb, poprečje v občini pa se je vrtelo okrog 30 odstotkov. Sredi aprila so aktivisti na terenu obiskali mnoge kmete, ki so pogodbe podpisali doma. Doslej je pogodbe podpisala"
večina kmetov, ob upoštevanju mnogih malih lastnikov pa lahko objasnimo, da je podpisanih že skoraj 80 % pogodb. Dokaz torej, da so se kmetje in živinorejci zavedali pomembnosti te akcije in dokaz, da je bil resnično upravičljiv le tak način izvedbe te akcije, ki so jo predlagali kmetje sami.
NOVA POSTAJA ŠE LETOS
Te dni so v Spodnjem Porčiču pri Lenartu ob deponiji za sladkorno peso že zaropotali stroji, do jeseni pa naj bi, če bo vse teklo, kot bi moralo, novo veterinarsko postajo „spravili" tudi pod streho in jo še letos, če bo le mogoče, tudi odprli.
,,Sicer pa smo se tako dogovorili in to obljublja tudi investitor Veterinarski zavod Maribor," dodaja Leopold Hameršak, sekretar OK SZDL v Lenartu. ,,Kajti tudi čas je dragocen, mi pa moramo objekt zgraditi za 37.400.000 dinarjev, v ta znesek pa so že vštete tudi vse obresti. Seveda pa so sedaj na vrsti poleg kmetov še lovci, ribiči, lastniki malih živali in drugi, ki imajo opravka z zdravstvenim varstvom živali. V teh dneh se sklepajo pogodbe tudi z družbenim sektorjem kmetijstva v občini."
ZAVEST KMETOV
Na prvi pogled je 770 dinarjev letno po hektarju obdelovalne zemlje, kolikor bodo v naslednjih treh letih prispevali kmetje in drugi podpisniki pogodb, precejšen znesek. Toda če ga primerjamo z odkupnimi cenami nekaterih vrst živine, znesek ni velik. Po zaslugi takšnih treznih razmišljanj večine kmetov v občini bomo lahko uresničili po svoje resnično edinstveno in zanimivo željo.
jk
Zagotoviti pridelek na dogovorjenih površinah
Letošnja pomlad je resnično prišla zelo pozno. Mnogi kmetje in delavci družbenih posestev so zato v skrbeh, kako bo z letošnjimi spomladanskimi setvenimi programi, kaj bo z letino.
Sicer pa kmetijski strokovnjaki, še zlasti pa strokovnjaki za polje-deljsko proizvodnjo ugotavljajo, da so posevki dobro prezimili. Tisti posevki, ki so bili posejani po 15. oktobru, -so sicer nekoliko slabši, vendar pa se bodo ob primernih dognojevanjih in ugodnih vremenskih razmerah zagotovo izboljšali. ' Tudi priprave na spomladansko setev so bile temeljjte. Direktor te-jneljne organizacije združenega dela Poljedeljstvo in živinoreja pri lenar-škem Agrokombinatu Andrej Šu-man o tem meni: ,,Te priprave so v naši delovni in temeljni organizaciji resnično dobro potekale. Tu mislim pripravo posameznih kmetijskih površin, prav tako pa tudi pripravo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ter seveda strojev. Veliko njiv smo za potrebe setve sladkorne pese in koruze pripravili že lansko jesen, saj so naši traktorji orali tako rekoč od žetve dalje do prvega snega. Od priprave zemljišč je namreč odvisen tudi pridelek in njegova kakovost.
Podobno velja tudi za stroje, ki smo jih v naših delavnicah popravljali preko zime. Kar zadeva umetna gnojila, lahko rečem, da smo si jih za spomladansko setev v glavnem tudi priskrbeli."
V nadaljevanju pogovora je inži-ner Andrej Suman povedal, da bodo letos na svojih površinah posejali sladkorno peso na 180 hektarjih, koruzo na 510 hektarjih, ob tem pa še nekatere druge poljščine.
Seveda pa tudi pri Agrokombinatu trdo upajo, da vreme čez leto ne bo nagajalo. Kajti vemo, da so letošnje obveznosti lenarškega in vsega slovenskega oziroma jugoslovanskega kmetijstva do družbe še večje kakor lani. To pomlad naj bi namreč v Sloveniji posejali preko 192 tisoč hektarjev polj, od tega kar dobrih 174 tisoč hektarjev njiv v zasebnem sektorju.
Sicer pa bo od uspešnosti kmetij-cev, in še zlasti poljedelcev odvisna tudi uresničitev naslednje pomembne naloge — odkup letošnjega pridelka pšenice za kruh. Ob žetvi bo namreč treba v silose pospraviti vsaj 75 tisoč ton tržnih presežkov pšenice, kar glede na uspešnost dela v preteklih letih ne bi smelo biti pretežko.	jk
Pomen inovacijske dejavnosti
BORIS VRČKO: V PROCESIH INTENZIVNEJŠEGA VKLJUČEVANJA V MEDNARODNO DELITEV DELA SE SE VEDNO SREČUJEMO Z NEKVALI-TETO IN Z VISOKIMI PROIZVODNIMI STROŠKI, KAR VPLIVA NA KOMERCIALNO USPEŠNOST IZVOZNIH POSLOV. NA PODROČJU INOVACIJ IMAMO ŠE VELIKE USTVARJALNE REZERVE
Tudi v občini Lenart nadaljujemo z aktivnostmi za večje vključevanje delavcev v množično inventivno dejavnost. Zavedati pa se moramo, da aktivnosti, ustvarjalne razprave in dobro zastavljene akcije ne bodo dale rezultatov, v kolikor komunisti ne bomo uspeli v to množično inovacijsko gibanje pritegniti in vključiti vseh drugih DPO in samoupravnih organov. Zlasti pa bo pomembno, da bomo v tej akciji osvestili vse vodilne in strokovne delavce tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu, da ima vsak delavec možnost koristnega predloga, tehnične izboljšave, inovacije, če ga k temu spodbujamo in motiviramo. Seveda ta možnost vsakega delavca propade, če za to v okviru delovnih dolžnosti ne spodbudimo in angažiramo najodgovornejših in najsposobnejših kadrov v OZD. Ce se ozremo po naših delovnih okoljih, lahko vidimo, da imamo v OZD občine Lenart inovatorje, delavce, ki so predlagali že vrsto tehničnih izboljšav, še vedno pa ne moremo govoriti o množ čni inovacijski dejavnosti, na tem področju smo šele na začetku.
del, za kanalizacijo, asfaltiranje cest, za gradnjo mrliških vežic in za telefonijo. V letu 1983 so občani zbrali skupaj 1 milijardo in 800 milijonov dinarjev. V KS imamo vedno večje potrebe," ocenjuje Slavko Jančič, tajnik KS Lenart. „qt> tem nastajajo precejšnji problemi, saj nikjer v občini ne moremo zagotoviti sredstev za sofinanciranje telefonskih del, ki pa ga krajani ob tako visokih obremenitvah upravičeno pričakujejo. Nikjer v občini teh sredstev ni, manj uspešni smo tudi v prizadevanjih, da bi ta sredstva dobili iz regije ali
Rad bi opozoril na problem, ki je že dalj časa prisoten v krajevnih skupnostih. Pri razreševanju tega problema pričakujemo veliko podporo subjektivnih sil, predvsem ZK. V mesecu aprilu lani smo namreč analizirali delovanje delegatskega sistema v naši občini, vendar še vedno ne teče tako, kot smo si to v naši analizi zastavili.
Ugotavljamo, da ob sedanjem gosodarskem položaju nekoliko pada zanimanje za delo v delegatskem sistemu, predvsem med kmeti. Vzroki so zlasti v pomanjkanju in visokih cenah reprodukcijskega
V Jurovskem dolu učenci osnovne šole skrbijo za lepše in čistejše središče krajevne skupnosti
SLOVENSKE GORICE VABIJO...
Slovenske gorice, pokrajina med Dravo in Muro, kot bi jo lahko širše opredelili, so polne naravnih lepot in kulturnozgodovinskih znamenitosti. Naravnost idilični so slovenskogoriški griči pozimi, ko jih prekriva snežna odeja in ko počivajo pridne roke domačinov. Stare kmečke hiše, gospodarska poslopja, nekdanje viničarije iri zidanice, vse to se počasi umika novemu, sodobnejšemu. Človek kar ne more verjeti, da čas tako neznansko beži. To, kar je bilo še pred leti moderno, je zdaj zastarelo. Nekaj pa vendarle ostaja. Dobri ljudje, delovna zagnanost, odrekanje, želja po napredku. Skromen je slovenskogoriški kmet in delavec. Skromen v svojih zahtevah in bogat v svojih dejanjih. Ohraniti želi vse tisto, kar mora ostati za spomin mlajšim in prihodnjim rodovom. Zemljo ljubi, čeprav jo včasih tudi kolne. Takrat, ko mu ne daje vsega tistega, kar od nje pričakuje in kadar vreme pokaže svoje muhaste zobe. Obupa bolj poredko, vera v svetlo bodočnost in napredek nikoli ne ugasneta.
Marsikdo slovenskogoriškega sveta ne pozna, ali pa vsaj ne dovolj. Ze v pretek-
losti so bile v Slovenskih goricah naravne razmere z ugodnimi pogoji za naselitev eden izmed bistvenih vzrokov, da so se večja središča izoblikovala v bližnji ali daljni soseščini. V tej pokrajini se je že v davnini uveljavila izrazita/kmečka naselitev, ki je šele v antiki in pozneje v srednjem veku z vinogradništvom dosegla neke vrste spcializirano proizvodnjo.
Dediščina preteklosti je pustila svoj pečat. Hiter povojni razvoj je prinesel vrsto sprememb tudi v vasi in zaselke na Zavrhu, v Selcah, ob, Drvanji, Velki in Globovnici, v trška središča Gradišče, Cerkvenjak, Jurovski dol, v Voličino, Benedikt, na Zgornjo Sčavnico, Loka-vec, pa tudi občinsko središče je drugačno. Kljub temu, da je predel še vedno med manj razvitimi v naši republiki, je napredek viden.
Zrasli so novi industrijski obrati, asfaltirane so ceste, zgrajene šole, obnovljeni kulturni domovi, zgledno urejen družben in privatni sektor kmetijstva. Seveda pa so želje po še boljšem velike, včasih skorajda neuresničljive.
Teh nekaj kratkih razmišljanj dovolj
zgovorno potrjuje, da imajo tu kraji tudi lepe možnosti za razvoj turizma. Že sama geografska lega nekaterih krajev naravnost vabi. Vabi tiste, ki so iz Slovenskih goric odšli za večjim kosom kruha, in vabi tiste, ki si želijo miru in počitka.
Čudovit je razgled z Zavrha, lep in nepozaben je obisk zidanic in kmečkih domačij v Selcah, Črmljenšaku, Gočovi. Zanimiva je zgradba hrastovške graščine, ki je znana daleč naokoli. Po ljudskem izročilu se je hrastovški graščak Friderik Herbestein leta 1599 zaljubil v grofico Agato iz Štraleka. Njegova mati pa Agate ni marala in ko je sin odšel na vojsko, je z mučenjem prisilila Agato, da je vrgla v peč komaj rojenega otroka. Grofova mati je nato Agato kot detomo-rilko izročila sodniku, ki jo je obsodil na smrt. Mladi grof je dal na tem kraju postaviti Črni križ. Ta stoji še danes, ni ga težko opaziti, saj je le nekaj metrov oddaljen od gostišča Črni les v smeri proti Lenartu na desni strani ceste.
Obiska vredna je cerkev Treh kraljev pri Benediktu, pa baročna tristolpnica v Gradišču in še bi lahko naštevali. Naj-
bolj hvaležen bo obisk pri domačinih. Ponudili vam bodo domač kruh in domače vino, če boste imeli srečo, lahko dobite tudi gibanice. Recept za pripravo vedo le slovenskogoriške gospodinje. Pravijo, da ni ravno zahteven. Ko boste sedeli v prijetnem poletnem popoldnevu v senci starih jablan ali morda pod mogočno brajdo, vam bodo stari očetje povedali marsikaj zanimivega. Včasih znajo biti prav romantični, včasih jezni in pikri, na koncu koncev pa vselej dovolj prisrčni. Ne bodo vas pozabili povabiti na prihodnji obisk.
Turistične prerkspektive se torej nasmihajo Slovenskim goricam. Kmečki turizem poganja prve korenine, načrte ima tudi družbeni sektor gostinstva, tako da je pričakovati, da bodo prihodnja leta prinesla tudi večji kupček turističnih dinarjev. Treba bo samo izrabiti naravne lepote in danosti, dobro voljo in poiskati nekaj denarja, pa bo tudi na tem področju opažen vidnejši korak naprej. Turizem zahteva svoje, zato se ni mogoče zadovoljiti le z drobnimi uslugami.
Marjan TOŠ
XXIX. PRAZNIK OBČINE LENART TER PRAZNOVANJE OF IN 1. MAJA
PROGRAM PRIREDITEV ČETRTEK, 26. aprila 1984
. aprila 1984
SOBOTA, 5. maja 1984
a33-cs
ssSiSssssass™" SSaBssss?
PONEDELJEK, 7. maja 1984
ss: „
ŠMSSS-
TORfK, 8. maja 1984
Hs^rszr-
PRODOR AfTID LENART IN DOfTlAČIH TEKmOVALCEV NA EVROPSKO PRIZORIŠČE
Tekmovalna steza za motokros Ka-menšak na robu mestnega naselja Lenart bo 29. aprila v počastitev praznika občine prizorišče mednarodnega tekmovanja za pokal Alpe-Jadran. To bo prvo tekmovanje mednarodnega značaja po programu FIM pri Lenartu in pomeni veliko priznanje športnim delavcem v AMD Lenart in drugim ljubiteljem avto moto športov v tej slovenskogoriški občini.
Leta 1982, ko je bila ob občinskem prazniku pri Lenartu prva dirka za republiško prvenstvo, in jeseni istega leta dirka za državno prvenstvo, ni nihče predvideval, da bo do takrat še neznano društvo tako hitro prodrlo v jugoslovanski in evropski tekmovalni prostor, vendar se je lanska tekmovalna sezona v motokrosu končala za
Lenart visoko nad pričakovanji.
V društvu je ostala lovorika republiškega prvaka v razredu do 80 ccm, ki jo je z izrednimi tekmovalnimi sposobnostmi in dosežki osvojil mladi domači tekmovalec Stanko Vindiš. Istočasno je ekipa AMD Lenart osvojila ekipno 2. mesto v republiškem prvenstvu in za skromne izkušnje več kot odlično ekipno 3. mesto v državnem prvenstvu.
Mednarodne dirke konec aprila se bo udeležilo okrog 40 tekmovalcev iz Avstrije, ČSSR, ZR Nemčije, Italije in Jugoslavije. Za ekipo Jugoslavije bosta nastopila tudi domačina Mlinarič in Vindiš, ker sta si z uspehi v prejšnjih sezonah in lani priborila mednarodno tekmovalno licenco.
ep
KASOČILFIC A
Fcdpisani ^ _______ naročam 1 izvod
(ime in priimek) časopisa "Domače novice"
Doutavite ga na naslov:	_
(ime in priimek /naselje, pošta)
Naročnino bom poravnal-a s položnico, ki to priložena časopisu lx letno o
CFdiBA: Izdajatelj -predvideva, da !:o narečir . za posamezne številko znašala okrog 20,00 dir„
HVALA!,
UREDNIŠTVO
Spoštovani občani, dragi "bralci!
Prav gr.tovc ste si t» prve strani domačega časopisa z zanimanjem ogledali in tudi prebrali * Uredniški c< r or pa želi.še več o Izvedeti vaše mnenje t tem, kake varneje lil • iš 1. poizkus všeč, kaj pogrešate ali predlagate. Zato \'as prosimo, da izpolnite ta vpiašalr.ik in naročilnico, kajti cd vaše pripravljenosti je odvisno ali i odo Domače novice redno prihajale v vaš dom?
Vprašalnik todo do 10„ maja zbrali učenci
šel o
L Menite, da v otčini potrebujemo sveje glasilo?
DA	NE .
2„ Vaši predlcgi za dojc-lnitev vseline!
3« Ali \i želeli postati stalni raročr.ik časepisa (potem izpolnite narcčilnicc in jc oddajte učencu vaše CŠ)
DA	. NE
Ali li časopis okrasno kupovali v kioskih
NE
C BRNI!