KRAJEVNA SKUPNOST MLAČEVO
Tisti večer, 21. september 1984, so se v gasilskem domu na Mlačevem zbrali delegati skupščine KS Mlačevo. Po uvodnem pregledu sklepov s svoje zadnje seje (predvsem o referendumu, ki je bil v aprilu) ter poročilu o delu Sveta KS, ki ga je podal tov. Kadunc, je sledila razprava tako prisotnih krajanov kot vabljenih tovarišic in tovarišev iz občinskih organov in organizacij.
Najpomembnejša zadeva je bil vsekakor načrtovan podaljšek vodovoda proti vasem Lobček, Plešivica in Luče. Bojazen kra-janov, ki vodovod Veliko Mlače-vo — Boštanj — Zagradec koris-tijo, je, da bi ob večji obremenitvi ostali brez vode oz. brcz zados-tnih količin.
Škoda: Kadarkoli se načrtuje gradnja vodovoda, je želja vseh, tako krajanov kot izvajalcev, da zajamejo čimvečje število uporab-nikov. V občini raziskujejo nove vrtine za oskrbovanje z vodo (o čemer smo v glasilu že pisali) in nekaj vrtin je takih, ki bodozago-tavljale zadostne količine v6de. Podaljšek vodovoda se bo iz KS Mlačevo nadaljeval v KS Žalna za naselje Luče. Predvidena je izg-radnja akumulacije na Plešivici, kjer se bo ponoči natekala voda v 100 m2 velik rezervar. Izgradnja tega dela vodovoda financirajo: KS Mlačevo in Žalna ter občinska komunalnaskupnost in območna vodna skupnost »Sava — Ljublja-nica«. Že letošnje poletje so bri-gadirji ZMDA Suha krajina delali na izkopu kanala.
Ferjan: Krajani želimo poja-snilo ali bo vode po razširitvS vodovoda dovolj za vse vasi in zaselke. Krajani Zagradca so za napeljavo vodovoda v svoj kraj prispevali finančna sredstva in jih zanima, če bo prispevek potreben tudi za izgradnjo načrtovanega podaljška.
Skoda: V načrtovanje in izg-radnjo vodovoda do Luč vse-kakor ne bi Sli. če bi obstajal kakršen koli sum, da vode za vse ne bo dovolj. Ko bo KS Mlačevo dajala soglasje za izgradnjo; pa naj ob tem zahteva Se zagotovila, da bo vode dovolj.
Jože Kordis
Kordiš: Na posestvu Boštjan v poletnih mesecih primanjkuje vo-de, kt pa je nujno potrebna za na-pajanje živine. Ob izgradnji nove-ga hleva so sofinancirali pola-ganje novih cevi za hidrant za požarno vodo, stanovalci v višje ležečih stanovanjih so tudi neza-dovoljni ob pomanjkanju vode, saj so sami dali precej sredstev pred Jeii, ko je bil napeljan vodovod.
Krampelj: Vode nam primanj-kuje predvsem podnevi, sedaj obstaja bojazen, da je tudi ponoči ne bo dovolj.
Zupančič: Zgornji del Mlačeva čuti pomanjkanje vode tudi sedaj. ko ni sušno obdobje.
Vrhovec: Problem z zadostno oskrbo vode je tudi v Grosupljem.
Zato potekajo raziskave novih vr-tin, da bi bilo v obČini vode dovolj. Za vaš primer bi bilo potrebno organizirati pregled s projektantom vodovoda.
Skoda: Svet KS naj pismeno zahteva, da se opravijo potrebne meritve s projektantom.
Silvo Zupančič
Zupančič: Obstaja tudi problem. da imamo precej starih cevi v obstoječem  vodovodu.
Kadunc: Svet KS bo naslovil vlogo na Komunalno podjetje Grosuplje, ker bomo zahtevali, da nas celovito informirajo o sta-nju dosedanjega in načrtovanega vodovoda.
Mole: Zavedati se moramo, da so pri vzdrževanju vodovoda težave povsod.
Še in še bi lahko govorili o vodi, ki je navsezadnje velika potreba vsakodnevnega življenja in dela. Pa vendar, Svet KS se bo zavzel za to, da bo dobil ustrezne informa-cije ter jih tudi posredoval kraja-nom.
V KS Mlačevo pa je še cela vrsta nerešenih vprašanj, problemov in kritičnih opažanj, ki jih je tovariš Rode na kratkozačrtal. Predvsem so tu Romi, ki že 10 let živijo na območju KS in sicer na treh loka-cijah. Želja krajanov je, da se jim zagotovijo osnovni življenjski po-goji, kot je npr. voda, ki pa jo na sedanjih lokacijah ni možno ure-diti.
Vrhovec: V upravnih organih SO Grosuplje smo problematiko Romov velikokrat obravnavali, predvsem na pobudo KS. Zave-damo se, da je to pobudo reševati v KS, občini, kjer živijo. Zave-damo se, da romi v naši občini živijo in jih moramo sprejeti kot krajane.
Kadunc: Romi so Ijudje. ki se bodo le z urejenimi minimalninii življenjskimi pogoji prilagajali na-šemu načinu življenja. Rešitve bi morali iskati vsi skupaj.
Kotarjeva: V občini živi 120 Romov in sicer v devetih krajev-nih skupnostih. V vsako KS posreduje center za socialno delo sezname vseh, ki dobivajo druž-beno   pomoč, med njimi so tudi
Romi. Otroški dodatek za njihove otroke je namenski in sicer za predšolske otroke nakup v trgovi-ni, za šolske pa v obliki nakupa oblačil za zimo.
Govorimo, da bi se morali tudi Romi zaposliti ter s tako ustvarje-nim dohodkom skrbeti zase in svojo družino. Vendar se delovne organizacije v naši občini težko odločijo za zaposlitev Romov, ta-ko da nimajo možnosti za delo. Urbanistična služba bo pripravila načrt poselitve Romov v občini ter ga posredovala v obravnavo zborom SO. V kolikor bo sprejet. bodo ustrezne službe storile svoj del nalog.
Vemo, da mnogo Romov nabi-ra zelišča. zato poizkušamo uredi-ti prodajo le-teh na koopcrantski osnovi. Mnogo je nerečenih stva-ri. vendar je za boljše urejanje potrebno poleg strokovnih opra-vil tudi večje razumevanje obča-nov.
Kordiš: Dejansko se je doslej nedosledno pristopalo k zagota-vljanju zejnljišč za naselitev Ro-mov in bo potrebno bolj načrtno delo. Poseslvo Boštjari je bilo pri-pravljeno oddati del zemljišča za Rome, vendar se v KS niso strinja-li s predlaganimi rešitvami.
Mišigoj: Velikokrat se kot kra-jani zavzamemo za določeno rešitev, kot npr.: zaposlovanje Romov je potrebno, vendar se kot delavci v brganizacijah združene-ga dela drugače odločamo. nismo za sprejem Rotnov v delovno razmerje. Ne obnašamo se odk-rito i pošteno povsod, na delov-nem mestu, v KS, v SIS in na zbo-rih SO.
Zafran: Menda obstaja dogo-vor, da se ureja brezplačen prevoz otrok v šolo le za tiste, ki so nad 4 km oddaljeni od šole. Vendar mimo naše KS že vozi šolski avto-bus, a naši otroci bi moraliprevoz plačati.
Vrhovec: Seveda, pa po zakonu in sklepu občinske izobraževalne skupnosti, se zagoiavljajo sreds-tva za brezplačen prevoz otrok, ki so nad 4 km oddaljeni od šole.
Zafran: Kdo pobere denar, ki ga ostali otroci, ki so bližje šole, plačajo na avtobusu?
Brlanova: Integral, ki je izva-jalec šolskih prevozov v naši obči-ni, ves denar nakaža občinski izobraževalni skupnosti.
Zalar: Naša delovn aorganiza-cija je pripravljena sode/ovari pri rekonstrukciji poti, ki vodi preko posestva Boštjan ,tudi finančno, ker smo zainteresirani za to.
Po načrtih, ki jih že ima TOZD, bomo v naslednjih letih zaključili dela na posestvu Boštjan (adapta-cija porodnišnice, modernizacija prehrane živali). Ze dosedaj Pr-oizvodnja mleka na naših poses-
V razpravi so poleg krajanov sodelovali:
Milan Vrhovcc. član lzvršnega sveta in načelnik oddelka za urbanizem in gradbene zadeve.
Mojca Kotar. tajnik občinske skupnosti socialnega skrbstva Boja Ambrož, sekretar OK ZSMS in Bojan Škoda, predstavnik občinske komunalne skupnosti. Franci Zalar, direktor LM TOZD Posestva. Ljubljana.
Del Velikega Mlačeva
ivih je* neenotno stimulativno glede na občino. v kateri je posestvo. Potrebovali bi podporo občine. da bo regres za tnleko isti na posestvu Boštanj kot je na posestvih v Ljubljani. Posestva v Ljubljani dobijo namreč 3 din več najiter mleka.
Širše smo opisali razpravo o tis-tih probletnih, ki so značilni tudi za druge KS. Seveda pa je v KS Mlačevo nekaj bolj specifičnih problemov kot npr. »ilegali« točenje alkoholnih pijač. Krajani so zaradt tega nezadovoljni in dogovorili smo se, da svet KS pismeno obvesti inšpekcisjko služ-bo SO Grosuplje o tem problemu.
Glede na to, da je urejeno cent-ralno odlagališče smeti za širše območje Grosuplja, bi se morali tudi v KS Mlačevo potruditi, da smeti in odpadki ne bodo kazili okolico naselij. Lahko bi nabavili kontejnerje za potrebe svoje KS, večje kosovne odpadke pa morajo voziti na Stehan.
O asfaltiranju cest se morajo pogovoriti delegati na občinski komunalni skupnosti ter glede na materialna sredstva zagotoviti, da
bodo   najbolj   pereči   problemi
¦»prišli« v načrt omenjene skup-nosti za prihodnje obdobje.
Opozrojeno je bilo, da odkup telet s strani klavnice iz Škofje Loke ne poteka v redu. Kmetje so nezadovoljni, ker ni prodaji do-bijo različno plačilo za dokaj ize-načeno kvaliteto mesa. Odkupo-valci namreč zelo neradi tehtajo živali (nstrezna vagaje za podr-očja KS Mlačevo v Zalni) in jih raje merijo, kar pa med kmeti vz-
buja nezaupanje. Če pa že tahtajo na zahtevo lastnika. kaj radi zma-njšajo ceno za kg žive teže.
V še boljšem in odgovornejšem delu delegatov KS v vseh samou-pravnih organizacijah in organih je gotovo pespektiva za večje zadovoljstvo vseh. Ker se tega v KS Miačevo zavedajo. rezuhati gotovo ne bodo izostali.
Za objavo pripravila
Ivana Robida
Foto: B. Ambrož